Mcirija MARŠIČ", Primož flJŽNIČ** izvirni ZAMATATiA'/ čij\nek BIBLIOMETRIČNO - BIBLIOGRAFSKA PRIMKRJAVA LETNIKOV REVIJE TEORIJA IN PRAKSA, 1985:1990 :1995 Povzetek: Tekst prinaSa rezultate bihUometriCne fiiialize rvi ije Teorija in pmksa treh letnikov I9fi5. 1990. 1995 in jih primerja fe z nekaj biblioiuetriCnitni poilatki za leti 1996 in 1997 Analizirani $0 objavljeni teksti, doltina tekstov, njihovi naslovi, apremeljenost in citiranja. Sletinjemii, analizi ctlimnja, je dana /Msebna pozornost, saj so rezultati posebej zanimivi. Kažejo na prevladnjoč vpliv ameriškega drni-buslovja in o relativno nizki odmevnosti objav shtvnskih avtorjev. Oh tem l>oskiiša rnipreti tndi razpravo o vlogi in pomenil družboslovnih ivvij, predvsem s staliSča kiimiila-tivnosti in otlmevnosti objavljenih raziskovalnih rezultatov. Ključne besede: bibliometrija. znanstvene revije, dmž-lHt.pularno inienuienio Internet, ostajajo znanstvene in strokovne revije osnovni medij znanstvenega komuniciranja in iniormiranja. Sistem znansl\'enega komuniciranja in informiranja ne more teči neprekinjeno, če ni podprt z oi);aniziranim sistemom objavljanja raziskovalnih rezultatov in strokovnih spoznanj. Če ni tak.šnega organiziranega ol>javljanja v znanstvenih in stroko\'nih revijah, ni možen razvoj in siroko\ no napreilo\'anje na področju violočenega znanstvenega področja. Za ilružlx)slovne rc\'ije. ki ne objavljajo v angleščini, to \vlja še toliko bolj, .saj imajo |>omembno lunkcijo v raz\=oju določenih družboslovnih strok in se v tem razlikujejo ckI nara\-oslo\ nih re\ii, kjer je objava v slrabnosti oz. interes;i. ki ga imamo za |X).samezne tekste v njej. Pri tem gre torej za kvalitativna merila. Bibliometrične metode obdelave revij se razlikujejo v tem. da poskušajo lastnosti oz značilno.sii določene revije meriti s kvantitativnimi merili. Praviloma tudi ne dajejo ocen. temveč le pripravljajo ponieirtja siccr meri oz. tlaje |X)daike o raziiCnih as|)ek(ih oblavljeiiili iKvsctiil, običajno rczultacov razi.a dela. Tudi v Teoriji in prak.si smo v kratkem času že uiieli nekaj člankov na to temo (.Mali I996;.lužnič 1997) Veliko pa je tudi bibliomeiričnih analiz, ki se ukvarjajo s posameznimi revijami. Revije običajno žx"liJo kvantitativne podatke o .sebi ozironja o ol^javljenili člankih Veliko revij redno objavlja bibliometrične analize svoje vsebine, s katerimi želi s kvantitativnimi podatki zvetleti in jKJvedati nekaj \vt o s\x>jem delu. V sv-etu to delajo tako družboslovne kot revije z drugih potiročij'. Analize običajno del.ijo bibliotekarski in drugi informacij.ski .strokm-njaki, zalo .so > .Nl| mlmevnimi družboslovnimi revi-jan>i na .Sknvnsken» in tudi rc%'ija z dolgo tradicijo. Revija Teorij.i in prak.sa izitaja že od leta 1961 . Za analizo so bila izbrana tri časovna olxlobja 1985, 1990, 1995. Vzrokov za takšen izlx)r je ncxlvomno več. Gre predv.sem za tri zgotlcninska obdobja, tako v zg(xlovini Slov-enije. kj)i tudi družboslovja na Sknenskein. 22. letnik (1985) in 27. letnik (1990) nosila |XKlnaslov "rev ija za družlx-na vpra-šanl »" izdajatelj revije pa je bila l-akulieta za ix>liiične vede. sociologijo in novinarstvo Uniwrze Eilvarda Kardelja v Ljubljani oziroma Univrrze v Ljubljani. M. letnik (1995) inja poilnaslov "družbo.slovna revija". Glavni in (xlgovt)rni urednik v letu 1985 je bil Adolf Bibič, v letu 1990 Bo.šijan Markič, v letu 1995 pa je urednUt\<) prevzel Igor Lukšič. V vsakem otxlobju torej ilrug urednik, v.sak urednik pa brez dvoma da svoj pečal reviji. Nekaj |XHlatkov, predvsem o citiranju pa sm dveh kriterijih: ■ IMJHf /irinitFr uiktiurun irbMti za nn-ifit z /inflnit'/« itimiiiiibtJiiftilit/r KuvUH el % \'sch strani .•itrani zajetih l.cto 1985 1616 1528 743 48.6% l-c«) 1990 1664 1505 540 35,9% Uto 1995 1087 919 683 74 J % Razliko med .številom vseh strani in številom strani s članki pokrivajo kaz;)la, recenzije knjig, bibliografija, avtorski sinopsisi in Se nekateri dnigi dvokolonski zapisi. McciUD m CiA.vKni rRniuoK>mA.\ui ' (SMu na natmutfle pn/tomčllo urrdiiUua. H ud miorfn' pnCakujr amkttene Oankt tktUittr iM/m' /S - Jčje, ki ga pokrivajo družbene vede in na dolgo zgcnlovi-no leh veti, je dolžina nekega prLs|x;vka ^ndarle eno od meril, ki gtrvori o poglobljeni cl>ravn:ivi tloločene teme, da je to pixlročje vendarle lx)l| "opLsno" in je zato dolžina članka lahko tudi eno fxl možnih kvantitativnih in kvalitativnih meril, pri čemer seveda ni izključena možnost, da tudi krajSi članki lahko prinesejo nt)ve, 7-inimive ugtMtJvitA-e in dognanja. Ce preverimo te kriterije za izbor člankov za analizo lahkt> ugotovimo, da z;i leto 1985 žc četrtina članktjv |>okriva skoraj polovico celega letnika, ostala pt>lovi-ca letnika pa je razdrobljena na n:uilednjih l6l objav (glej talxrlo k. 3) i» ima tam članek v povprečju 4,9 strani. Ptnitibna slika se |x)kaže pri letniku 1990: .slaba petina članktJv pokriva več kot tretinjo letnika, 2/3 pa sta razdrobljeni na 194 nasItjvtA' s pt>vprcčnin> obsegom i,9 strani. V letniku 1995 isti kriterij pokriva 6i % člankov in .skoraj 3/4 celotnega obsega strani, kar lahko kaže na kvalitetnt) rast revije. Ce primerjamo leto 1985 in teto 1995. se je Število članko več kot raz|>olovilo, ob.seg revije v celoti sc je sicer tudi zmanj.Sal z:i 33 %. obseg .strani, namenjenih člankom se jc zmanjSal za 40 %, zato pa revija objavlja tehtnejSe, bolj poglobljene in obscžnejSe članke, ter sc jc delež kratkih zapisov zmanjSal. Primerjalna bibliografska analiza izbranih člankov v letnikih 1985, 1990 in 1995 Analiza po artorph .število različnih avtorjev po letili je razvidno Iz spodnje tabele: Tabela št. 4: ^eviki jltevil» ra/JičnIh čUnkirv a\iorJcv I9«5 52 49 1990 46 40 1995 5H 57 V Itnu 1985 ima 52 člankov 49 različnih avtorjev, san>o en članek (Iz tujine) jc tlelo dveh avtorjev, 4 avtorji (France Ccrnc, Marko KerSc\-an, Bogomir Kovač, Janez Stant)vnik) pa so v letniku za.stopani s po d\'ema člankoma. V letu 1990 ima 46 člankov 40 različnih avtorjev, vsi članki so individualna dela, toa-j ni soavtorstra, 2 avtorja (Zdenko Rt>ier, France Vreg) sta z;istopana s po dvema člankoma, 2 avtorja (Stane Južnič, Peter KImar) pa s po tremi članki. V letu 1995 se je pod 5H člankov |xxlpisalo 57 različnih avtorjev. Trije članki so .skupno delo 2 avtorjev, dva članka pa skupno delo avtorjev. 3 avtorji so z;istopani s |xj dvema člankoma (Brina Malnar, Srna Mandič in Zdravkti Mlinar), I avtor s trenti članki (Niko ToS) in 1 :ivtor s Štirimi članki (Marjan UrczovSek). Zanimiv je najbrž tutli |xxlatek, ki ga je moč razbrati samo v letniku 1995 in gowri o tem, kje so za|x>sleni avtorji, ki so v tem letu objavljali v Teoriji in praksi: - 25 avtorjev je z;i|x>slenlh na Fakulteti za ilružlx-ne vede, Ljubljana (redni profesorji, izredni prufe.sorji, astistenti) - 6 na Pravni fakulteti, Ljubljana - i na Fkonom.ski fakultcni, Ljubljana - 2 na Teolo.Ski fakulteti. Ljubljana - 2 na Pedagoškem in.Stitutu. Ljubljana - 2 na IFI-S. l^unaj - 2 avtorja sta študenta - 1 avtor n:i Filozofski fakulteti, Ljubljana - 1 avtor na Biotehni.Ski fakulteti, Ljubljana - I avtor na PeilagoSki fakulteti, Ljubljana - I na Visoki šoli za notranje z.;idcvc, Ljubljana - I na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije - I avtor je z;islužni profesor Uniwrze v Ljubljani - 1 avtor je doktor pravnih znanosti v pokoju - 1 avtorica je .s;imostojna raziskovalka Univerze v Ljubljani in Univerze v Bremnu - I avtor prihaja s Fakultete za |xilitične vx-de, Z;igreb - I z Medicinske fakultete. Zagnrb - 1 s .San Francisco State LIniversity Kot je razvidno iz zg \-eč objavljenimi članki: - 5 člankov - Brezo\'.šek, Marjan - Južnič, Stane - i članki: - Ko\'ač, Bogomir - .Mlinar, Zdravko - Toš, Niko - 3 članki: - Ccrne, Fr.incc - KerSevan, Marko - Klinar, Peter - Roter, Zdenko - Vreg, France Tabela šl. 5.: Jtcvikj .število % Claiikt»' aMiirjcv 1 101 K1.5 2 13 10.5 3 5 4,0 4 3 2,4 5 2 1.6 i)ki.kž avtorjha' gi.kdk na štkvii.o oujaviji-nih cunkov sumuriCiu) za vse 3 letnike 427 i.kc.i:n!)A: ■■ i (kmck JtiffilU wm J Obliki« Analiza po naslovih izbranih člankov Analiza naslovov, to je Ijcsetl, ki so v njih, je postala posebno popularna s pojavom bibliografskih baz podatkov. Namreč informativnost, ki jo te besede dajejo o vsebini samega besedila, je za t;ikSne baze Je poselx'j zanimiva. Aiialize, ki raziskujejo besedila iz različnih ved kažejo, da so v naravo-slovju in v družbo.slovju naslovi relativno visoko informativni, nunj pa to \"elja zj humanistiko (Yitzhaki M. 1997). ScN-eda so na tak način možni tudi drugi cilji analize, najprej analiza razvoja določene stroke oz. raziskovalnega potlročja (White NR. Hernandez NR. 1991). Če analizinimo nxsUjve iztjranili člankov objavljenih v opazovanem obdoliju, dobimo naslednje rezultate: Tabda št. 6: .skupno .števiki najdaljši najkraiili povprečna vsei» /nakov n:t.sk)V na.skiv doUina na.sk>va lîWS 1991 87 /nakiiv 13 /nakov 38 /nakov 1W0 1697 74 /nakov 13 /naktn- 37 /nakov 1995 2509 111 /nakov 13 /nakov 43 /nak«>v Ko naslove člankov posameznih letnikov razstavimo na besede, pri čemer izpustimo predloge, veznike, zaimke in Stevnike, je ostalo: - za leto 1985: 207 Ijesed - za leto 1990: 173 beseti - z;i leto 1995:258 beseti. Besede so urejene po padajočem vrstnem redu, sinonimi so združeni in tako je ugotovljena frekvenca (O • pogostost pojavljanja iste besetle v naslovih člankov, pri čemer so upo$ie\'une različne oblike pojavljanja besede, npr. beseda razvoj s frekvenco 10 se pojavlja 4 x kot razvt^, 2 x kol razvoja. 1 x kot razvojna, 1 razvojne, 2 X razvoju: Tabela št. 7: I.ITO 1985 I.CTO 1990 l.inPO 1995 iv-setia r lx:seda f huy 10 polltilta 9 Shtvnija 9 go^Mf&imtfo 9 sistem 6 polutka K ixJltilut 8 (iniiba 5 čk)vek 6 kri/a 7 gospoiiarsli 2 iivsttiu(.i|a 2 odnos problem 2 JMVII 2 prihodnost rmix>J 2 boniunUtncl/e 2 razvit skupnust 2 koncil 2 a-ligiia Sloivulja 2 kriUba 2 svoboda sokrivajo članki v |x)sameznih letnikih v Teoriji in praksi. Iz po.sameznih besetl je težJto razJjrati vsebino člankov ali jih vzpoiejati z liDK vrstilceni, ker v naslovih ni izrazJtih liesed, ki bi enoznačno pokaz;ile na [jodročja, ki jih obravnavajo posaniezni članki. Teorija in praksa je v letu 1985 prinxcmlx) političnega sistema. Če sumarično pogledamo frekvena) lxrscil v vseh treh letnikih, vidimo, da .sc od 73 različnil» besed, ki sc večkrat ponavljajo v naslovih člankov, 20 besed ponavlja v po dveh ali celo v vseh treh letnikih (oj:ičano tiskane besede v tabeli it. 9). V naslednji tabeli - St. 10. vidimo, da ima največjo .skupno frek^nco beseda politika (f 25). sictli Slovenija (f 18). nato družba, gospodarstvo, razvoj, v.sc tri s frckN-cn-co 16, sLstem (f 10). frck^nco 9 pa imajo iKvsede tlržava, Evropa, Jugoslavija. Tudi iz teh besednih oznak bi težko tlclali kak.šne večje z;iključkc, čc pa pogledamo Sc ostale bcsctk? v tabeli St. 10, lahko okvirno r;i7Jx;remo področja, ki jih pokriva revija kot celota, ne moremo pa sklepati na vsebino člankov, niti jih vz|x>rcjati z UDK vrstilci. Tobeki SI. 8: (fS) (/4) (m ff6) (f7) dejavnik etničen cerkev delo člowk rcderali/vni lokalen deinoknicija konflikt krl/j funkcija odnos javen problem ohhLsi printer komunikacija /nanosi «ičn ."MKialcn kritika plurali/.cm .sodoben mednarodni p» Kij« je s\iihoda ruligija pr,«w) vatikaaski iLtirija pn)SU)r vojna pniil.s|fn'jc vzhodni zg^idovina skupm>.si soci^liMičcn .staiM>vunj<.' strategija (19) (J 10) .av4 I-!vn>pa Jugoslavija sLstem družba gospoda rst^t) raz\D| Skivcnija politika Citati, reference in opombe Tabela Si. 9: Cliiniti» M.vna. f bnki z bllr danklztilh danki hpaj 72 -16.2 % 60 1 0.6% 23 H.7 % 156 100% V letu 1985 je slaba četrtina člankov brez rcfcrcnc, citatov in opomb. Skoraj 60 % i7J>ranili člankov navaja citirane publikacije, dobesedne navedke in avtorjeve opombe |xjd črio, pri čemer avtorji tam navajajo; - .sanio točne naveilkc - v ožjem pomenu besede oziroma njihoi-o lokacijo - histne o|x)mbc, s katerimi skuhajo natančneje razložili misel iz člank;i ali pa jo primerjati s kakiSno podobno mislijo drugega avtorja - citirano literaturo - reference - literaturo, ki obravnava "avtorjevo' temo, pa je on ni citiral, želi p;i nanjo oj-Kv zoriti. Pogosio pa so 'citaii' potJ črto. ki so Stcvilčcni, kombinacija dwh ali treh načinov citiranja, zraven pa so kombinirani Se z avtorje\'iml opombami, kar močno otežuje izdelavo bibliometrične analize citatov. V letu 1990 je brez citinme literature samo Sc 13 %'člankov, ostalih 87 sc jc povečalo v korist citiranja. Bibliografske reference korektno navaja žc -41 % člankov, citiranje iz leta 1985 pa uporabljajo avtorji Sc v ostalih 46 %. Na notranji strani platnic so namreč že naN-etlena navodila, kako naj avtorji napiSejo članek z ustrezno 'znanstveno opremo". V letu 1995 revija prinaS;i .Se lx)lj natančna navodila o tem, kakf> opremiti članek z izvlečkom, grafikoni, tabelami in kako v skladu z mednarodnim standardom ISO 690 iz leta 1987 citirati uporabljeno literaturo. V urednLSt\'u .so želeli revijo čim bolj približ:iti mednarodnim revialnim .standardom in avtorji člankov so to v veliki meri upoStcvali, saj je brez namlenih refereiK s;m)o Sc 8 % člankov, H % Sc uporablja kombinirano citiranje pod črto, več kot 3/4 prispevkov pa žc uporal> Ija priporočeno obliko znaastwne opreme članka. V letih 1996 in 1997 je podol> no, čeprav jc Sc nekaj izjem. Z:iradi zelo neenotnega načina citirane literature pod črto so Številčno pregledani samo članki, ki bibliografske reference navajajo na koncu članka. Primerjava med letniki je ZJio otežena, saj je v letih 1990 in .Sc posebej 1985 malo člankov opremljenih s korektno nevedeno citirano literaturo. Tabela št. 10: iUevik) vseh rcfcfciK .«tevilo člankov p«ivpr. St. rvf / članek 1<>K5 174 9 19,3 1990 432 19 22,7 1995 1011 45 22,5 Z:inimivo jc, da se v vseh letnikih povprečno Število ciiiranili referenc giblje okoli 20-22 enot citirane literature na članek, četudi iz na.slednje tabele vi »•Nch Člankov šievtk) opa*ml|. članki IV .šlcvili> uhci .števik» gnifov š(c\'ik> .shem skupaj grafiCnc oprcnK? na 1 članek 19H5 52 13 59 2 1 62 4.H 1990 46 7 9 2 4 15 2.1 1995 5H 19 49 U 7 67 3.5 Primerjava meil lelom 1985 in lecom 1990 kaže na precejScn upad grafične pretlsiaviu-e podatkov v člankih, v letu 1995 pa je v skladu z izix>ljš;mjem k\-:ilitete in podolx- revije opazen tudi preskok k boljSi opremljenosti člankov z vizualnimi predstavitvami |xxlatkov. zlasti pa je pozitivno to. da se je povrčalo število člankov, opremljenili z grafi, shemami in tabelami. Bibliomctrična analiza refcrcnc v člankih, objavljenih v Teoriji in praksi v letu 1995 V analizo citatov je cxl 58 člankov iz letnika 1995 \'ključenih 53 člankov, ker ostalih 5 ni imelo navtrdenih nobenih virov. Avtorji člankov se v^ečinonia držijo narailil uredništva o tem. kako naj opremijo članek z referencami, \\ člankov ima skupaj lUl 1 referenc navctlenih na koncu članka, 9 člankov pa je opremljenih z 20 i številčenimi opombami pod črto, otl katerih predstavlja citate in refercnce 127 enot, ostalih 77 enot pa predstavlja opombe in dodatna pojasnila aMorjev. Skupaj je zajetih 1138 enot citirane literature. Pri vnašanju |jodatkov v bazo jc najdeno nekaj nedoslednosti pri citiranju, kar kasneje povzroča dileme pri razvrščanju |xxlatkov in interpretaciji rezultatov: - avtorji člankov v referencah pogosto urednika navajajo kot avtorja in po njem uvrščajo referenco po abecedi - pri skupinskih - večavtorskih delih jc pogosto navetlen samo prvi avtor, ki mu jc dodana kratica et. al. - včasih jc naveden samo priimek avtorja, ni pa imena - pri avtorji!) z dvema osebnima imenoma je včasih navedena samo začetnica enega imena - nekaj referenc je brez Ictnicc izida. Analiza citiranostiposameznih avtorjev Za določanje avtorjev smo se naslonili na pravila z;i določanje značnice pri sestavljanju bibliogranj. 1138 referenc pretistavlja delo 1315 avtorjev in soavtorjcv, korporacij, anonimov ali pa so to publikacije družbenopolitišnih skupnosti (DPS); Tabela St. 13: vrsta avtorstva števil«) clt;ituv k(>rjx>rativno, anonimno, v-cčavtorsko brez na\vdhe avtorjev, DPS individualni avtor - avtucitiranje individualni avtor ali soavtor (jc citiran 1 x) individualni avtor ali .soavtor (citiran 2 x o/, ima citirani 2 deli) individualni avtor ali soavtor (litinin po 3 x uz. ima citirana 3 dela) individualni avtor ali soavtor (citiran po 4 x ali Ima citirana 4 dela) individualni avtor ali soavtor (citiran pr (avtor inu citiranih 7 del) individualni avtor ali .v>avtor (avtor ima citiranih 18 del) H5 70 H35 126 48 2K 20 18 7 18 SKUPAI 1315 Od 1315 navedenih avtorjev - avtorstva, jc v obravnavani skupini podatkov 1085 različnih avtorjev - avtorstcv. Ce od teh odštejemo 136 različnih korpora-tlvnih, anonimnih, večavtorskih navedb in 19 avtorjev, ki so se uvrstili v seznam samo s samocitiranjcm, potem ugotovimo, da jc v Teoriji in praksi 1995 citiranih 930 individualnih avtorjev - kot edinih avtorjev ali kot soavtorjcv posameznih referenc. Tabela št. 14: it avtorjev VSHH RAZLIČNIH AVTOKJI-V 1085 - korponitivnih. anonimnih, vcCavtorskih brc/, n-iv^-db avtorjev, DPS -136 - individualni avtor - avtocitiranjc -19 RAZLIČNIH INDIVIDUAIJUIH (SO)AVTOKII-V RI-HKRKNC -930 kot avtor ali .soavtor rcforentv jc citiran I x 835 89,8% aMorjcv s po 2 citiraninu dch>nia 63 6,8% avtorjev s po 3 citiranimi deli 16 1.7% avtorjev s po 4 citiranimi deli 7 0,7% avtorjev s po 5 citiranimi deli 4 0.4% avtorjev s po 6 citininimi deli 3 0.3% avtorjev s po 7 citiranimi deli 1 0,1 % a\toricv 1.18 citiranimi deli 1 0,1 % .skupaj -930 100% DKI.KŽ RKFKRKNC GLKDK NA STKVII.O INDIVIDUALNIH AVTOHJKV 18, t ^ a 0 1 114' 1. 1 ^ 6 LKGKNDA: aicflal Število avtorjev Ob pogledu na zgornje podatke se potrjuje že večkrat povedana misel, da je rc%'ija Teorija in praksa usmerjena na toliko različnih področij, da tudi pri pregledu citiranih avtorjev ne najdemo veliko stičnih točk. 90 % avtorjev je praktično citiranih samo enkrat, 63 % se jih kot avtorjev referenc pojavlja dvakrat, če pa to Se razčlenimo, vidimo, da je v 37 printerih od 63 isti avtor refereiKe po 2 x luveden v enem in istem čbnku, le 26 avtorjev referenc sc pojavi v dveh različnih člankih. še bolj je ta pojav izrazit pri avtorjih s po 3 refercncamL 11 od 16 ima vse tri reference navedene v enem In istem članku, le 5 jih "nastopa" v po dveh člankih in 1 v treh različnih člankih. S po 4 referencami in v več kot enem članku so zastopani: D:ilil. R. A. ( v dveh člankih) Giddens, A. (v Štirih člankih) Klinar, P. (v treh člankih) Nie, N. H. (v dveh člankih) Roter Z. (v treh člankih) S po 5 referencami so z-astopani: Svetlik, I. (v treh člankih) ToS, N. (v treh člankih) S po 6 referencami so zastopani: Južnič, S. (v petih člankih) Rus. V. (v Šestih člankih) 7 referenc ima: Luhmann, N. (v dveh člankih) 18 referenc ima: Habermas, J. (v dveh člankih) Torej 11 avtorjev od tega 6 .sloN-enskih. Analiza jezika citimnih publikadj Tabela it. 15: 436 jc/ik rcferentt: .^teviki rcfercnc % latinitčina 2 0,2 iuliianščina 3 03 srbski jezik 19 1,7 franco-^Cina 22 1.9 hrv-jLski jv/ik 37 3.3 ncia^čina 79 6.9 slovenSčin)! 270 23,7 angleščina 706 62 skupaj 1138 100 skoraj dve tretjini citiranih del jc bilo objavljenih v anglcSkem jeziku, slaba četrtina v slovenskem jeziku in H% v drugih jezikih, kar kaže na to, da avtorji člankov pretežno sledijo angloamcriSkl literaturi z obravn:ivanih področij in v manjSi meri citirajo domačo literaturo. Analiza trirov referenc Citirani so bili naslednji viri: - časniki in časopisi kot nosikri čbnkov - monografije enega, dveh, treh ali več avtorjev, ki imajo značaj rcference kot celota - siva literatura: konferenčna gradiva, skripta, raziskovalna poročila, diplomska dela, promocijiUca gradiva, - uradni doiiumenti: ustave, zakoni in dokumenti različnih komisij, konferenc, združenj in z^isedanj, ki so imeli "unidnega' založnika, - zlx)rniki: iz naslova ali iz frekvence izliajanja sc je dalo sklepati, da gre za tak tip publikacije - del knjige - monografije: kot referenca je uporabljeno le eno poglavje, prispevek enega od soavtorjcv, spremna Študija... (Tu gre pogosto za večavtorske monogratlje ali pa za zbornike razprav na določeno temo, ki pa nimajo značilnosti periodične publikacije). TabeUi št. 16: lip nosilca rcfca-ncc ra/Jični naslovi nosikc:v referenc oziroma virov referenc vidimo, da jc: - pri monografijah samo 19 naslovov knjig citiranih po dvakrat, i naslovi so citirani trikrat, 2 sta citirana .Štirikrat, 593 naslovov pa enkrat - pri sivi litcnituri 5 naslovov citiranih dvakrat, 1 Štirikrat, ostalih -49 pa enkrat - pri uradnih dokumentih so 3 naslovi citirani dvakrat, 2 po trikrat. Uradni list RS pa triintridesetkrat/v dveh člankilV. 13 tiaslovov Je citiranih enkrat - 5 zbornikov jc v referencah navedenih dvakrat, 1 Štirikrat, ostalih H pa enkrat. 30 proccntni delež referenc, ki so bile z;ijete iz časnikov in časopisov, je med naslove porazdeljen takole - s po. 1 rcfcrenco jc zastopaiiih ll6 n;islovov -.2 2 referencama 38 naslovov - s 3 ali več referencami pa so zastopani naslovi v tabeli Sl 18: Tabela št. 17 naskw rcvijc članki citirani iz te revije po Anurrican Journal of .Sociokigy 3X American Sociology Review 3X Arms Ontrol Today 3X liconomic Journal 3X ICuropean Journal of l\>litii-al Rcscaa-h 3X Foreign Affairs 3X Journal of Nonverbal Ilchaviour 3X Na.^ xakonitost 3X New York Times 3X RFIVRI. Rc.scarch Report 3X Survival 3X Urban Studies 3X Armed Forces and St)cicty 4X Religion in Fastt-rn Furopc 'IX StKial .Studies of Science 4X The Kconomist 4X American Political Science Review 5X Briti.sh Journal of F»)litical Science 5X I)cki 5X Halkan forum 6X lx>ndon Finançai Times 8X Nova levija 9X The Current IXgestof the Post-Soviet Press 11 X Scicnti)nKnrics IKX Teorija in prak.sa 19 X 437 Iz tabele je razvidno, da jc največkrat citirana revija Teorija in praksa, sorazmerno visoko jc uvrSčena Nova revija, sicer pa avtorji največkrat citirajo periodiko iz angleško govorečega področja. Pri tujih revijah je največkrat citirana Sdcnto-nietrics, vendar velja povedati, da je vseh osemnajst citatov prinesel en članek. Podobno sc dogaja tudi pri dnigih citiranih revijah - vsi citati iz določene revije so navedeni v enem članku, ali pa v čJankih istega avtorja in ne gre za kakSno posebno povezavo med revijami. Sev«la so poscl>ej zanimiv citati iz Teorije in prakse. Ti so |x>razdeljeni na 11 različnih člankov, vendar gre praviloma za samocitiranje člankov, ki so jih ti avtorji sanii objavili v Teoriji in praksi. Potlobno jc v prvih petih Sievilkih v letu 1997, le Štirje citati so či.sti citati člankov objavljenih v Teoriji in praksi. Analiza starosti referenc Pri 15 referencah ni bilo navedenega leta izida publikacije, zato je pri analizi suirosti otl 1138 referenc upoštevanih 1123 referenc. Kot je razvidno iz tabele .«t. 19, je polovica citirane literature iz obdobja zadnjih petih let. Tabela št. 18 leto i/.ida refcrcncc ali citata .St.citatuv % pred 1961 46 4,1 1961-1965 25 23 1966-1970 33 3.0 1971-1975 47 4,1 1976-1980 63 5.6 1981-1985 125 H.l 1986-1990 221 19.7 1991-1995 563 50.1 skupaj 1123 100.0 Cc pogledamo \-sc citate skupaj ugotovimo, da jc |XA prcčna starost citirane literature - mediana, 9,2 leti. Po po.snmeznih nosilcili referenc pa se tudi v Teoriji in praksi potrjuje, da so najnovejSe informacije zapisane v sivi literaturi (raziskovalnih poročilih, referatih...), po ažurnosti podatkov sledijo objave v periodičnem ii.sku, najstarejše informacije pa so v knjigah. Tabela št. 19 citirani viri nKxiiana .stanxMi knjige 11.5 let Cxsopteje 7.0 kn perkKlični /horniki 5,5 tet uradni dokumenti 5.2 ki siva literatura 2,7 k.t Zanimiva jc Se primerjava, koliko citiranih virov .sodi pri posameznih nosilcih referenc v t.l. aktivno raziskovalno fronto, čeprav jc ta za področje zgodovine, umetnosti,drugačna kot npr. za področje informacijskih znanosti • ob tem pa vemo, da Teorija In praksa po svoji vsebini pokriva poleg omenjenih Se Ste%'ilna druga področja znanosti, zato jc težko delati posploSenc zaključke. TabeUi SI. 20 citirani viri .staro.st citatov 0-5 ,kn 6-10 let 11 in več let .skupaj al)s. % abs. % aKt. % % knjige 24« 3H.3 149 23,2 247 3«.5 642 100 čas()pi.sje 214 63.3 59 17,5 65 19.2 33« 100 periodični ziiorniki 16 57,1 3 10,7 9 32.2 2« 100 uradni dokumenti 37 63,« 2 3.4 19 32.« J« si>'a literatura 49 «3.0 K 13.6 2 3.4 59 100 V okviru prvili 5 let je 83 % si>t: literature, 63 % časnikov in časopisov, enak delež uradnili dokumentov in 57 % zbornikov, delež novih knjig - 38 % pa je enak deležu tistih, ki so starejše od 10 let. Zaključki Iz primerjalne bibliografske analize treh letnikov revije Teorija in praksa je razvidno, da z leti revija prklobiva na kvalitetni opremljenosti člankov in v.sebinski širini. Številne krajše članke so Zimienjali daljši. V letu 1995 ao ic tudi objavljeni članki, ki so skupno delo več avtorjev, avtorji prihajajo z različnih institucij. V letu 1S>95 ima že člankov u.strczno znanstveno opremo in ti tudi navajajo reference v skladu s standardom ISO 690, precej boljša pa je tudi oprema člankov z grafi in tabelami. Tudi tematika sc prilagaja spremenibain v okolju. Ob pomoči bibliometrične analize • analize citiranja v člankih iz letnika 1995 in pozneje lahko zapišemo nekaj ugotovitev. Verjetno ne samo zaradi širokega področja, ki ga pokriv:i Teorija in praksa, ne moremo ne med primarnimi avtorji in ne med citiranimi avtorji iskati izrazitih avtoritet, .vaj je kumulativnost družboslovnih spoznanj relativno majhna. Analize citiranja pa pripeljejo do spoznanj o izjemni odvisnosti od anglo-amerLškega družbo.slovja in nizke kumulativnosti slovenskega družbo-slovja. Avtorji člankov v Teoriji in praksi zelo malo citirajo druge slovenske avtorje. To je stalnica v vseh analiziranih obdobjih in prav tako v letu 1996 (Jiižnič 1997) in v letu 1997. Ko odštejemo avtocitatc, so slovenski avtorji v letu 1995 v citatih zastopani le s slabimi 24%, z 62 % pa prevladujejo anglo-amcriški avtorji. Med citiranim Sc vedno največji delež zajemajo ntonografske publikacije - 58%. V letu 1995 Je 30 % referenc zajetih iz časnikov in časopisov, pri čemer je zanimi\t>, da je sorazmerno visoko (zaradi nizkega Ste\'ila citiranih članov iz revij) tudi revija Teorija in praksa. Vendar gre pri citiranju Teorije in prakiie praviloma za samocitate. Citiranja s;unih člankov iz revije v člankih objavljenih v sami reviji, praktično ni. To se\ieda ni najboljše, saj bi lahko rekli, da gre potem bolj za Zbornik objav, kot za resnično revijo. Vendar nam natačnejši pogk^l na objave pove, da vendaric ni v celoti tako. Prej Je problem v premajhnem občutku za odmevnost objavljenih nizUkovalnih in znanstvenih del. ki ga spodbujajo različna pravila za pridobivanje raziskovalnih projektov ali napredovanj (Južnič 1997). Pri nekaterih mlajših avtorjih, ki jih je v letu 1997 veliko več kot vsa prejšnja leta, je že opaziti drugačen način luivajanja citatov in ob tem tudi navajanja del slovenskih avtorjev. Urednik Teorije in prak.se je ob prevzemu z;ipisal: "Na Slovenskem je težko izdajati zgolj znanstveno revijo s področja družboslovja, ker je premalo avtorjev, pa še ta peščica v glavnem objavlja v tujih revijah." (Lukšič, 1995). S tem je tudi opozoril na osnovni problem. Upam, da takšna bibliometrična analiz;i lahko kaj pripomore k dodatnemu pogledu na pomen in namen revije. Mogoče bi veljalo ob tem razmisliti o poskusu, ki so ga naredili na Poljskem, deželi z nedvomno močno sociološko tradicijo, kjer so postavili .svoj Indeks citiranja za sociologijo, kot dodatek ali popravek mednarodnemu, vendar prevladujočemu anglo-amertškemu Indeksu citiranja (Social Science Citation Index) (Winclawska 1996). S tem bi lahko uveljavili tudi odmevnost, kot pomemben element kvalitete, ter spodbudili vef kumu-lativnosti v družboslovju.. LITERATURA JU2NIC p. 1997 Ka) nicrinx) z hlhllomctričninil metodami in kaj ne bi smelL Tct)riia in praksa. (34) 1,71-«3. LUJtflČ, 1.1995. Uwxlnik. Teorija in praksa, (32) 9-10.758 MAt.L K 1996. Bibliometrična analiza rezultatov znai»tvenikuv v SlovvnijL Teorija in pralesa. (33)6,956-970 POPOVIC M., AMUROŽIC M.. JUŽNiC P. 1984. Nekaj značilno-sti razvoja slovcn-skega knjižničarstva v m)vei!!cni obdobju Knjižnica, (28) 3/4.167-198 RIHAR-Ri-SClC T, ŽUMKR, F. 1997 »iblit)metrična analiza revije Šolska knjižnica. Šolska knjižnica, 3.14-27 WHITi; nr. HI:RNANI)KZ nr. 1991. Inciexsing field a>mpk;xity rovak-d through artick: titk-analy.sls. Journal of Amcrkan Scxriety for Information Science, 42,731-4 WINCLAWSKA »M 1996. Polish soctokigy Citatitjn Index (Principks for creatkjn and the first results). .ScientonKtrics, (35) 3,387-391 YITZHAKI M. 1997 Variation in informativity of titk-s of rcscaah papers in sclectcd humanities journalv A a>mparatiw .study .ScientonKtrics, (38) 2,219-229