Poštnina plačana v gotovini Cena Din t'- Stev. 19 V Ljubljani, petek 24. januarja 1941 Leto VI Boj za oblast v Romuniji se nadaljuje Uradna zagotovila, da fe general Antonescu spet gospodar v državi Razglas romunski vojski. Obsežni in ostri varnostni ukrepi Sofija, 24 januarja, m. Romunsko poslaništvo v Sofiji je sooči izdalo naslednje poročilo: Uporniki so strti na vseh krajih. Antonescu je gospodar položaja, V vsej državi, tudi v prestolnici, je nastopilo pomirjenje. General Antonescu bo lahko v kratkem uvedel popoln red in mir po vsej Romuniji. Vojska, od prvega generala do zadnjega vojaka stoji trdno za generalom Antonescom ter ni bila nikdar boij udana in disciplinirana kakor tokrat. Z vsemi silami bo branila red in mir v državi. Vse to, kar so trdli po radiu uporniki, ki so bili zasedli neko oddajno postajo, namreč da general Antonescu ni gospodar položaja, je nesramna izmišljotina, Budimpešta, 24. januarja, m. United Press: V Bukarešti je bilo včeraj objavljeno besedilo uredbe, po kateri prehajajo vse državne železnice v Romuniji pod vojaško upravo. Po uradnem radiu v Bukarešti, je bil snočt sporočen tudi proglas generala Antonesca, v katerem poglavar Romunije trdi, da ga še vedno vodijo načela legionarske države ter da bo popolnoma preuredil notranje življenje Romunije v duhu teh načel. Na pristojnih mestih v zvezi s tem mislijo, da bo general Antonescu skušal ublažiti 6voje ukrepe ter se sporazumeti z zmernejšimi skupinami v Železni gardi. Romunski radio je 6noči sporočil razglas generala Antonesca romunski vojski. Razglas pravi: »Naša država je v zadnjih dveh mesecih doživela usodne trenutke, ki so spravljali v nevarnost njen obstoj. Lahkoverni mladeniči, zapeljani od prevratnih komunističnih krogov, so poskušali s _ silo prevzeti oblast. Sporočam vam, da bom boj za ohranitev države in za njeno nsodo vodil do kraja za ceno vseh žrtev. Kličem vas, da me podprete pri obrambi države in naroda, V zadnjih 24 urah ste za ceno lastne krvi obnovili red v državi. Zato se vam zahvaljujem, narod pa vam izraža svojo naklonjenost ter kralj svojo zahvalo. Tudi jaz se vam zahvaljujem v imenu vsega. 2ivel kralj, živela Romunija!« Po uradnem radiu je snoči govoril tudi novi notranji minister Popescu ter dejal, da je odpor legionarskih čet povsod strt ter da se samo še v manjših krajih legionarji upirajo. Minister Popescu je še pripomnil, da bodo vsi uporniki prijeti. Romunsko prebivalstvo je povabil, naj podpira oblasti. Romunski radio je objavil uradno poročilo generalnega štaba, v katerem zanikuje vse govorice, da bi btl del vojske prešel k upornikom. Generalna štab kliče vojsko, naj se pokori general« Antonescu ter pravi, da je vsa uprava pod oblastjo državnega poglavarja. Bukarešta, 24. jan. m. Transcont. Press: General Antonescu je podpisal odlok o iz-roči+vi orožja, streliva in drugih vojaških stvari o prepovedi shodov. Odlok pravi: 1. Orožje, strelivo in vojni material se morajo v 24 urah izročiti vojaškim oblastem. Izvzeti so pri tem aktivni častniki in tisti, ki dobe od vojaških oblasti dovoljenje, da smejo orožje nositi. Vse ene, ki imajo takšno dovoljenje, morajo to dovoljenje v 24 urah dati potrditi. Tudi lovske puške je treba izročiti. Po preteku 15 dni tih bo mogoče dosti spet nazaj. 2. Shodi se smejo prirejati samo z dovoljenjem pristojnih vojaških oblasti. 3. Kdor bi se pregrešil proti gornjim določbam, bo kaznovan s 5 do 12 letnim prisilnim delom ter bo izgubil državljanske pravice. 4. Oni, ki bi kršitelje določb tega odloka podpirali m jim šli na roko, bodo tudi kaznovani. 5. Rekvizicijo lahko izvajajo samo vojaške oblasti in vojaške komisije, ki jim stoje na čelu častniki. 6. Za izrekanje obsodb nad kršitelji določil tega odloka so pristojne vojaške oblasti. Odlok so podpisali predsednik vlade general Antonescu, divizijski general in notranji -*«uster Popescu in general Pantaci. Poluradna nemška pojasnila o položaju v Romuniji: Nemška vojska se ne meša v romunske zmede Ameriški viri pa napovedujejo razglasitev nemškega protektorata nad Romunijo Berlin, 24. januarja, m. Nemški politični krogi posvečajo največjo pozornost zadnjim dogodkom v Romuniji. Pravijo, da se razčiščevanje političnih odnošajev v Romuniji ne more izkoristiti za nastop proti Nemčiji. Po naravnem zakonu mora tudi romunska revolucija rešiti vprašanje o vodstvu v Železni gardi po umoru voditelja Cor-nelia Codreana, ker Železna garda, kakor vse na-rodnosocialistične stranke, temelji na načelu vodstva. Oče umorjenega Codreana je s skupino pristašev ustanavljal ločene skupine, medtem ko sta na drugi strani stala Horia Sima in general Antonescu, Samo čuditi se je, da že prej ni nastopilo to vprašanje v strankinem vodstvu. Do tega najbrž ni prišlo zaradi tega, ker je Romunija preživljala krizo, kakor j onarod v zgodovini redko kdaj doživlja, ter so samo čakali na povod. General Antonescu bi bil moral vsak dan računati z izbruhom krize. Nemci zatrjujejo, da so se nemške čete v Romuniji umaknile v vojašnice, ker Nemčija ne želi vplivati na potek medsebojnega obračunavanja v Romuniji. Navzočnost nemških vojakov na ulicah bi utegnila samo sprožiti zapletljaje ter bi morale Posveti Rooseveltovega zaupnika v Belgradu Polkovnik Donovan je bil včeraj pri predsedniku Cvetkoviču, pri dr. Mačku in pri zunanjem ministru Belgrad. 24. jan. m. Posebni Rooseveltov odposlanec, ]X>lkovnik Donovan, je včeraj obiskal predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča, predsednika dr. Vladka Mačka in zunanjega ministra dr. Aleksandra Cincar - Markoviča. Opoldne je sprejel tudi številne domače in tuje časnikarje ter jim dejal, da je namen njegovega potovanja, da^zbere podatke o položaju na Balkanu, ki jih bo pozneje izročil predsedniku USA Rooseveltu. Z Belgrada bo polkovnik Donovan, kakor se zdi, odpotoval nocoj, in sicer najprej v Atene, od tod pa pojde v Turčijo, Palestino in Egipt, odondot se bo čez London vrnil s Clipperjem v Združene ameriške države. Tja bo prispel meseca februarja. Polkovnik Donovan 1k> imel danes posvete z nekaterimi drugimi političnimi osebno-stimi v Belgradu. nemške vojaške oblasti izdati odgovarjajoče ukrepe, če bi se kakemu nemškemu vojaku karkoli zgodilo. Tega pa Nemčija ne želi, ker meni, da bo avtoriteta generala Antonesca v najkrajšem času uvedla red in zadušila nemire. Newyork, 24. januarja, o. Assosiated Press poroča iz Bukarešte, da bodo Nemci izvedli sami vse potrebne akcije, da zaduše nemire in dobe v roke vso oblast. Načina za nemški nastop sta dva in sicer: 1. Nemci bodo razglasili protektorat nad vso Romunijo, katero bo potem v celoti zasedla nemška vojska, ki je vedno več prihaja na Romunsko. 2. Ali pa bodo Nemci s svojimi vojaškimi silami pomagali ustanovili v Romuniji vojaško diktaturo, ki bo pod pokroviteljstvom nemških vojaških oblasti. Po poročilih iz Romunije se nemške čete nikjer niso udeležile spopadov, pač pa čakajo pripravljene na barikadah, da na povelje takoj nastopijo. Angleški vojni plen pri Tobruku 20.000 vojakov, 200 topov, 4 generali in en admiral Nekje v Italiji, 23. jan. o. Italijansko uradno vojno poročilo pravi o Tobruku; Zelo srdita bitka med utrjenimi postojankami "Tobruka se je nadaljevala včeraj ves dan. Sele popoldne so avstralske čete vdrle v mesto Tobruk, kjer je bilo vse zažgano, staro ladjo »San Giorgio« smo bili pa razstrelili z dinamitom. V zahodnem Dol z vojno, ' proč z imperializ- mom! so gesta, ki so j In komunisti spet začeli posebno poudarjati. Sklicujejo se pri svoji propagandi na Sovjetsko Rusijo, ne povedo pa, da je prav njihova zaščitnica pred kratkim podaljšala vojaško dobo na štiri leta in da je z imper i j ali stičnimi napadi na Finsko, baltiške države, Poljsko in Romunijo najbolj grešila zoper komunistične nauke, pravi londonski »Daily Mail«, ko razpravlja o ustavitvi vseh komunističnih listov v Angliji- Do te ustavitve je prišlo, ker so oblasti ugotovile, da se komunisti — kakor povsod — bavijo z vohunstvom na korist sovražnikov in da pripravljajo sabotaže. Naše oblasti so ustavile izhajanje angleške informativne službe »Intercontinental Press« v Belgradu, ki je v propagandni obliki seznanjal naše liste in glavne ustanove s prizadevanji Anglije in z angleškimi vprašanji, kakor to dela za Nemčijo v Zagrebu podružnica agencije Eurojja Service. V Sofiji je snoči umrl največji sedanji bolgarski skladatelj Dobri Hristov. Angleške čete so ob začetku ofenzive morale zavzeti Sidi Barani v petih dneh, ker so imele samo za pet dni vode. Ce bi se to ne posrečilo, bi bila ofenziva doživela polom. Brez vode se v egiptovski puščavi ne more vojskovati noben, še tako sposoben poveljnik. Med Marsa Matruhom in med Bardio, v daljavi 250 km, ni nobenega studenca. Zaradi tega je angleški uspeh toliko pomembnejši, je govoril snoči angleški major Collins v londonskem radiu. Mornarja, ki sta strgala nemško zastavo s konzulata v San Frančišku, sta bila obsojena na 90 dni zapora, toda obsodba je bila takoj razveljavljena in storilca so izročili mornariškim oblastem, ki so zagotovile, da bodo primerno ravnale z njima. delu utrdbe traja še zmerom silno srdit odpor proti sovražnikovemu napadu. Italijanske čete, zbrane v Tobruku, so štele eno samo divizijo in nekaj oddelkov mornarice in graničarjev. Celo sovražnik je prisiljen priznati, da so izgube njegovih petih divizij, ki so izvršile napad na mesto, izredno hude. Naša letala so bombardirala zbirajoče se sovražnikove čete. Sovražnikova letala so napadla več krajev v Libiji in povzročila nekaj škode. London, 24, jan. o. Reuter poroča: Iz Tobruka poročajo, da je bila včeraj ponoči končana zasedba te važne trdnjave, pri čemer so Angleži zajeli nad 20.000 italijanskih vojakov. S tem je število ujetih italijanskih bojevnikov, ki so jih Angleži dobili v roke od začetka ofenzive, naraslo na 110.000 — z vso bojno opravo. Med ujetniki iz Tobruka je en italijanski armadni general, en divizijski ter dva brigadna generala, en admiral ter veliko visokih častnikov iz vojske in mornarice. Angleške izgube znašajo manj kakor 500 mož. V Tobruku so Angleži prvič v sedanji ofenzivi zajeli tudi precej civilnega prebivalstva. Ujetnike in vojni plen, med katerim je čez 200 topov in velikih vozil, šele preštevijo. Od začetka ofenzive je angleško letalstvo izvedlo 87 napadov na Tobruk. AnglcSki motorizirani oddelki, ki so prodirali naprej od Tobruka, napredujejo proti Derni in so že pred desetimi dnevi zasedli veliko letališče Kasalo. V pretekli noči so angleška letala spet silovito napadla Derno, naslednji cilj angleškega prodiranja. Nov grški uspeh na osrednjem albanskem bojišču Nekje v Italiji, 24. jan. Uradno italijansko poročilo št. 230: Na grški fronti akcije krajevnega značaja, pri katerih je sovražnik imel občutne izgube. Pri nekem sovražnikovem napadu na neki kraj v Albaniji je neko naše lovsko letalo dohitelo sovražnikova letala in eno od njih sestrelilo, ostala pa pognala v beg. Atene, 24. jan. o. Reuter poroča: Zastopnik grškega vrhovnega poveljstva je snoči sporočil, da so grške čete z uspešnim nastopom zasedle nove važne postojanke v gorovju na osrednjem delu albanskega bojišča. Pri tem so zajele 400 vojakov in 8 višjih častnikov, med njimi nekega generala. Angleški napad na Catanio in sicilijska letališča Nekje v Italiji, 24. januarja, o. 230. italijansko uradno vojno poročilo pravi: V Egejskem morju so sovražna letala skušala napasti neko naše letalsko oporišče. Ko so jih pa naši protiletalski topovi sprejeli z obstreljevanjem, 60 odletela, še preden so povročila kakšno škodo. Eno letalo je zadeto od naših baterij treščilo v plamenih v morje. Neko drugo letalo so naši love« zbili. V noči z 22. na 23. t. m. so britanska letala napadla Catanio in druge kraje na Siciliji, ne da bi povzročila kakšno škodo. London, 24. januarja o. Angleški bombniki so v noči od srede na četrtek izvedli močne napade na štiri letališča na Siciliji, kjer so zbrani oddelki nemškega letalstva. Med drugim je hudo bila napadena tudi Catania, kjer je prišlo do strahovitih eksplozij. Vsa angleška letala 60 se 6rečno vmila. Čeprav se švedska trgovina s Sovjeti, Nemčijo in Italijo krepi, ta napredek ne more nadomestiti izgub, ki so nastale zaradi ustavitve trgovine z Anglijo in državami onstran morja. Ce naj Švedska igra kako vlogo v »novi Evropi, ji bo treba obnoviti Čezmorsko trgovino. Švedska je trdno odločena, da ne bo krenila od nevtralnosti, dasi sedanji časi terjajo trdno edinstvo in odločno voljo, ki jo je švedski narod že dovolj pokazal. V tem smislu je v švedski zbornici govoril švedski zunanji minister Gunther, Ravnateljstvo naših državnih leleznic sporoča — po obvestilu iz Nemčije — da je ustavljen sprejem pošiljatev za Norveško. Sv. oče Pij XII. naj bi spet posredoval za mir. S tem posredovanjem je v zvezi obisk jj a pešk e ga nuncija v Londonu pri predsedniku angle ške vlade in obisk nemškega škofa Galena v Rimu, poroča agencija Havas. Vojna v Vzhodni Afriki: Neguš Haile Selaiie priletel v Abesinijo Nekje t Italiji, 24. januarja, o. 230. italijansko uradno vojno poročilo pravi o bojih v Eritreji: V Vzhodni Afriki: Na sudanski fronti delovanje topništva in patrulj. Pn Galabatu delovanje pa-trol. V pokrajini Serui emo zavrnili • protinapadi sovražnikove napade ki prizadejali sovražniku občutne izgube. Khartum, 24 januarja, o. United Press poroča: Abesinski cesar Haile Selasie je včeraj v spremstvu angleških lovcev odletel iz Khartuma na abe- sinsko ozemlje. Spustil se je na tla pri abesinski armadi, ki je zadnje dni prekoračila mejo. Sprejelo ga je tudi veliko število prebivalstva z navdušenjem. Ljudje so nosili zastave z napisi >Lev iz rodu Judovega,« »Kralj kraljev« in podobno. Haile Se' lasie bo sam vodil operacije svoje armade. Na eritrejskem bojišču so angleške čete prodrle že 130 km od Kasale v italijansko Eritrejo ter neprenehoma vznemirjajo umikajočo se italijansko vojska Vesti 24. Januarja Bolgarski znnanji minister dr. Popov ter naš zunanji minister dr. Cincar-Markovič sta ob štiri-letnici pogodbe o večnem prijateljstvu dala izjavi, v katerih poudarjata dosedanje uspehe te pogodbe, ki pomeni trdno oporo za izvedbo bolgarske in jugoslovanske zunanje politike. Prijateljstvo med obema državama je poroštvo za mirni razvoj in napredek obeh držav. Anglija je že četrto noč bila brez kakega znatnejšega letalskega napada. Po nemškem uradnem poročilu so nemška letal*^ posamezno napadala nekatere vojne cilje. Na nemškem poslaništvu v Moskvi je bila včeraj slovesna večerja ob podpisu gospodarskega sporazuma med obema državama. Udeležili so se je najvišji zastopniki sovjetske politike, ki so v zdravicah poudarjali neomajno gospodarsko in politično sodelovanje med Nemčijo in Sovjetijo, poroča United Press. Legionarska kri teče v potokih, SltSi se streljanje pušk in strojnic, stotine legionarjev padajo. ’ « Si 1 \ ^ * S ‘ si 5 f ' ^ "V k «i* v Vx 'n , . ' r - ^ • v V * . Marija, varuhinja Francije, drži svojo roko nad vojaki, mornarji in letalci,’ ki se vojskujejo proti Nemčiji. . « ,11 ' ' ”* S* ’ ,*'v ' •’ V '»',•< *- . • ” . - poroča’ de Uaulleova agencija AFI, ko razpravlja o pomenu padca Tobruka za Francijo. Podrobnosti o življenju in bojili posadk v itali- janskih podmornicah prinaša po poročilu agencije Stefani »Popolo di Roma«. Pravi, da italijanske podmornice izpolnjujejo svojo dolžnost v tečajnih predelih prav tako navdušeno in hrabro, kakor so to delale v vročih morjih. Mornar z neke take podmornice je dopisniku pripovedoval, da so kot prvo potopili nasprotno petrolejsko ladjo iz razdalje 80 m. Ko se je petrolejska ladja potapljala, se podmornica ni umaknila, temveč je razsvetlila svojo zastavo, da bi sovražnik videl, da je italijanska podmornica izvedla to hrabro dejanje. Madžarsko sodišče za varstvo države je včeraj obsodilo skupino madžarskih narodnih socialistov, članov etranke »Puščičastih križev«. Dva voditelja sta bila zaradi pripravljanja prevrata po naročilu iz tujine obsojena na dve in pol leti hude ječe, večja skupina obtožencev pa je bila obsojena na zaporne kazni od 18 do 3 mesecev. Bitka pri Tobruku prinaša naslednje ugotovitve: Anglija je vrgla tja najboljše svoje sile, da bi z uspehom ojačila moralo prebivalstva doma. Italijanski vojaki so se junaško borili do zadnjega strela, ne da bi se menili za letake, ki so jih metali Angleži in jih vabili, naj ee udajo. Angležj so imeli hude izgube, ki ne bodo brez vpliva na nadalnji razvoj vojne. Vsi Italijani v Severni Afriki pa so le ohranili zaupanje v končno zmago — sodi posebni dopisnik agencije Stefani. Anglija in Nemčija bosta po posredovanju mednarodnega Rdečega križa v kratkem zamenjali vse tiste vojne ujetnike ki so bili tako ranjeni, da ne prihajajo več v poštev za morebitno vojskovanje, poroča agencija Reuter. Anglija je odstopila Združenim državam še otoka Morgan in Tucket v otoški skupini Bermudov za letalsko oporišče. V London je dopotovalo posebno ameriško odposlanstvo, ki se bo z angleško vlado dogovarjalo o končnem obsegu in besedilu pogodbe za izročitev raznih angleških otokov v Atlantskem ter Tihem morju Združenim državam. »Globoko sem prepriča-, da je zmaga Anglije najboljše poroštvo za Ameriko, da ji ne bo treba v vojno. Zaradi tega je treba z vsemi silami podpreti angleško vojsko, da bo mogla uničiti narodni socializem. Upam, da se bodo vsi svobodoljubni ljudje po ivetu združili v eno fronto, da uničijo totalitarna nasilja«, je izjavil bivši Rooseveltov protikandidat Willkie, ki je včeraj odletel iz Newyorka v Anglijo s posebnim Rooseveltovim pismom za Churchilla. Angleška vlada je lani dvakrat predložila Sovjetom načrt za obsežen sporazum. Predlogi za širši politični sporazum so bili sovjetski vladi izročeni 22. oktobraf lai)i. Na vse te predloge pa rdeča vlada ni odgovorila nič. če hoče, da se začno razgovori, mora zdaj ona dati pobudo, je povedal namestnik angleškega zunanjega ministra včeraj v zbornici. Ameriška vlada je odklonila zahtevo opozicije, naj bi objavila zaupna diplomatska poročila poslanikov iz Londona in Pariza o tem, kakšno stanje je bito v Evropi preden je izbruhnila vojna. Vlada sodi, da bi objava teh poročil sprožila prerekanje »nepotrebnih in nepomembnih vprašanj«, poroča »Associated Press«. Če bi Amerika šla v evropsko vojno, tedaj bo tudi Japonska morala sodelovati v spopadu, ki bi pomenil konec sodobne omike. Japonska je sklenila trojno zvezo z Italijo in Nemčijo samo zato, da prepreči razširjenje sedanje vojne in pomaga k njenemu čimprejšnjemu koncu, je govoril japonski zunanji minister Ma-cuoka Med Moskvo in Leningradom so pred dvema dnevoma odprli ekspresno letalsko zvezo. Na progi vozijo najmodernejša sovjetska štirimotor-na letala, ki prevozijo 2<30 km na uro. Ta številka kaže, da Sovjeti — kakor drugod — tudi v zraku niso posebno hitri. Kadar *e snideta Hitler in Mussolini, se posvetujeta in sklepata o izrednih načrtih. Potem vselej nastopijo nepredvideni dogodiki, sod* italijanski dnevnik »Piccolo«. Zboraši so računali na prevzem oblasti l>oIgia razprava o »bombah na gumb« - Oprostilna sodba Ljubljana, 24. januarja. Jeseniška afera z »bombami na gumb« se je od junija 1938 naprej vlekla do včeraj, ko je bila pred kazenskim sodnikom-poedincem v dvorani št. 79 likvidirana. Spisi so romali sem in tja, sedaj pred državno sodišče v Belgrad, nato na okrožno sodišče v Ljubljano. Nastal je spor zaradi pristojnosti sodišča. Varnostna oblasti so junija 1938 aretirale več zborašev, pristašev Dimitrije Ljotiča, tako radovljiškega odvetnika dr. Mirka Trillerja, ki je s.ar nad 60 let. Proti njim je bila ujedena ka-ztnska preiskava pri državnem sodišču zaradi zločina po čl. 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Na podlagi neresnične ovadbe nekega Franceta Rustje so bili osumljeni, da so pripravljali za 12. junij omenjenega leta ob koncu Slovenskega tedna na Jesenicah atentat na takratnega min. predsednika dr. Milana Stojadi-noviča in sedaj pokojnega ministra dr. Antona Korošca. Zboraši so bili po več mesecev v preiskovalnem zaporu, nato pa je državno sodišče ud'oč '0, da naj obravnava to zadevo redno okrožno sodišče. Prva razprava je že bila 29. dteem-bra 1938 pred kazenskim sodnikom-poedincem, ki se je izjavil zd nepristojnega. Po daljšem uradnem postopku je afera znova p^iž’a pred tega sodnika in včeraj je sodil sodnik okrožnega sodišča dr. Julij Fellaher. Državni tožilec je 9 zborašev z dr. Milanom Trillerjem na čelu obtožil prestopka po § 138 k. z., da so snovali atentat na Člane vlado. K včerajšnji razpravi so prišli samo štirje z dr. Milanom Trilleijem na čelu. Razprava je bila izčrpna in prav zanimiva v pogledu lokalne politične kronike. Kaj vse lahko povzroči brezvesten, moralno pokvarjen denunciant? Prav ta razprava je odkrila delovanje človeka Franceta Rustje, ki se je izdajal za »narodnega mučenika«, da so ga Italijani pognali čez mejo, toda sedaj se je Izkazalo, di je bil ta Rustja v Idriji konfident italijanskih oblasti, isto funkcijo pa je prevzel v Jugoslaviji, da je ovajal ljudi. Sedaj jo Rustja neznanega bivališča. ODtoženci so odločno zanikali, da bi bili pripravljali in snovali bombni atentat na dr. Sto-jadinoviča in pok. dr. Aniona Korošca. V obrambi so navajali po zastopniku dr. Kandaretu isjavo dr. Korošca: »Ne verjamem, da bi se med Slovenci kaj takega nameravalo!« Prvi obtoženec dr. Triller je podal obširen zagO'cr. Bil je res 7. junija 1935 sestanek zbora-šav na Jesenicah na stanovanju Hmoljakovem, kjer sta bila France Rustja, ki je bil tudi član »Zboiac, in njegova žena Irma podnajemnika. Ruetfa pripoveduje, da j'e dr. Triller razlagal porabo bomb na gumb. »Na sestanku sem jaz miril in omenil, da pride v treh mesecih Dimitrije Ljo-tič na zakonit način do oblasti. Sam sem nasprotnik vsakršnih atentatov, da osebe kot take ne spremenijo režima, tudi Če bi s? nasilnim potom odstranile,« tako je izjavil prilično obtoženec. Sodnik-poedinec je čital obširne izpovedbe obeh glavnih in obremenilnih prič Franceta Rust-je in njegove žene Irme, ki je vedela zelo mnogo povedati o bombah. »V sobi so se udeleženci Izpod Ptujske gore Pri St. Lovrencu na Dravskem polju so priredili fantje zadnjo nedeljo smuške tekme. Več stotin udeležencev jim je prisostvovalo, ko so na pobočjih Ptujske gore nastopali v smuku in teku. Prvo nagrad? (sliko brezijske Marije) je dobil Bera-nič Franc, druga (mohorske knjige za prih. leto) pripade bratu Maksu, tTetjo (sliko pokojnega voditelja dr. Korošca) pa si je prislužil Drevenšek Franc. Lanski prehodni pokal ti je za stalno priboril Hrtiš Martin. Nagrade se bodo razdelile prihodnjo nedeljo, 26. januarja, ko obhaja lovrenška fara II. domovinski dan, in sicer pred pričetkom Finigarjeve veličastno pretresljive narodne drame »Naša kri«. Za igro, ki je nai narodni program, vlada povsod velikansko zanimanje. Litija Pasja zapora v Litiji in okolici. Dne 18. januarja se je od nekod v Gradec pri Litiji pri-tcpel neznan pes, srednje velik, rjave barve, star tri leta, brez znamke, ki je napadel več oseb in psov. Zaradi suma pasje stekline je bil pes pri litijski postaji po konjaču ustreljen. Okrajno načelstvo je za občine: Litija, Trebelje-vo. Kresnice, Vače, Zagorje in Šmartno pri Litiji odredilo strogo pasjo zaporo. Prijava koles. Vsi lastniki koles se pozivajo, da svoja kolesa do 31. januarja 1941 prijavijo med uradnimi urami pri občini Litija. 2e prejšnji teden je gasilska četa nabila na vidnih inestih v Litiji in okolici reklamne plakate, ki so pa žal v noči od ponedeljka na torek neznanokam izginili. Vetra sicer ni bilo, da bi plakate trgal in je torej moral biti živ. Veter, ki ne more strpeti, da se ne bi spotaknil tudi v obče koristno ustanovo — gasilsko organizacijo! — pravi Irma — sestanka razgovarjall o »aten-tatuc na Milančka in Tončka«. Boris Hmeljak ji je tudi pokazal bombe in razlagal, da je treba samo pri bombi pritisniti na gumb, jo vreči In že poči. Na dlani je bilo, da sta si bili izpovedbi obeh »kronskih prič« v silnih nasprotjih. Tudi vojaški strokovnjak je v preiskavi poudaril, da »bombe na gumb« sploh na svetu ne eksistirajo pri nobeni armadi. Po govorih državnega tožilca g. Bogdana Len-dovška, ki je opiral obtožbo na obe priči in predlagal obsodbo obtožencev, in govorih obeh branilcev dr. Lapajneta in dr. Kandareta, ki sta ple-dirala za oprostitev obtožencev, je sodnik dr. Ju-lij Fellaher objavil oprostitev vseh štirih obtožencev zaradi pomankanja dokazov, da bi bili pripravljali kak atentat. Državni tožilec je med razpravo predlagal, da se razprava proglasi za tajno. Branilca sta temu predlogu ugovarjala. Sodnik je objavil, da je razprava javna in zavrnil predlog državnega tožilca, češ da je bila tudi že prva razprava javna. Uspeh mariborske drame v Ljubljani Ljubljana, 24. januarja. Ljubljansko narodno gledališče je snoči zelo lepo sprejelo v goste mariborsko Narodno gledališče. Občinstvo je do zadnjega sedeža napolnilo Dramo in ko sc je dvignil zastor, je vsa dvorana zaploskala v pozdrav. V dvorani so bili tudi številni odličniki našega javnega in kulturnega življenja, zelo mnogo pa je bilo v gledališču »novih obrazov«, znamenje, da ima mariborsko Narodno gledališče v Ljubljani svoj poseben krog prijateljev in spoštovalcev. Pri mariborskem Narodnem gledališču je najlepša poteza tisto, kar že tako lepo celo vrsto desetletij od časa do časa prihaja iz štajerske metropole v našo narodno sredino. Med igralci mariborskega gledališča ni tistih značilnih posebnosti kakšnega vodilnega ali pa od vseh strani popolnoma zavarovanega gledališča. V njem ni tistih vrhov ali pa ljudi s posebnimi zamislimi in nalogami, vso to skupino veže neka lepa enotnost v nekakšno svojsko igralsko družino, ki se trdno oklepa vsega, kar jo veže skupaj; že po prvih prizorih in posameznih nastopih je bilo opaziti to čudovito soglasje in Ljubljana od včeraj do danes Vreme »e je obrnilo za cel krog. Sedaj je že nekaj dni tako toplo, kakor bi bili v mesecu aprilu ali pa celo v maju. Toplo vreme je sneg dobro pobralo. Strehe so že brez snega, pa tudi po cestah ga vidno jemlje. Zaradi hitrega tajanja snega so reke in potoki narasli. V gornjih tokovih je voda toliko narasla, da trga ledene plošče z zemlje in jih odnaša s seboj. Prav včerajšnji dan je Ljubljanica valila s seboj cele kopice ledenih plošč. Nekatere so bile velike kar po nekaj kvadratnih metrov. V mostne opornike so se plošče zaletavale in se razbije v manjše kose. Tako razbijanje le* denih plošč so Ljubljančani lahko opazovali kar v sredini mesta pod Frančiškanskim mostom. — Včerajšnje večerno nebo je bilo prekrasno. Na milijone zvezd se je bleščalo v najčistejši svetlobi. Ozračje je bilo milo, rahel vetrček je od časa do časa zapihal in zdelo se ti je, kakor da te kdo milo boža. Skoraj si pozabil, da smo prav za prav sredi «najhujše« zime, in kako bi bilo mraz, ko bi datum pomaknili za kakšne tri tedne nazaj, ko je bil res tisti neznosni mraz v deželi. Pričakovati je bilo včeraj, da se bo ozračje spet ohladilo in da bo vsaj malo pomrznilo po cestah, če že ne bo kaj hujšega. Pa ni bilo nič z mrazom. Ponoči je padla gosta megla in megleno je tudi današnje jutro. Vse kaže, da bomo imeli takšno spomladansko vreme vs« do tedaj, ko bo privihral spet pravi mrzli val. Skoda se dela Ljubljanska poštna uprava pa čaka in čaka. Na kaj mislimo pri tem? Če greš takole mimogrede mimo pošte, boš kar nehote zapazil nekaj korakov od desnega vhoda v glavno poštno^po-slopje kar precejšen kupček ometa, ki leži v kotu. Od kod pa je ta omet, se boš vprašal? Kar malo višje poglej in jasno ti bo od kod. Ob zadnjem deževju in taianju snega je bilo vode dovolj. S treh teče, da je kaj. In če so žlebovi in odvodne cevi v redu, je prav. Če pa niso in če efevi puščajo, je pa joj. Voda pač ne teče tam, kjer bi morala, ampak uhaja iz cevi in jo ubere mimo cevi po zidu navzdol. In tako je tudi pri naši pošti. Sicer zelo dvomimo, da poštna uprava ne bi bila opozorjena na škodo, ki se dela na njenem poslopju, vendar pa se čudimo, da ni preprečila, da bi se taka škoda napravljala. Voda je tekla po zidu navzdol iz dneva v dan, dokler deževje ni samo prenehalo. Vemo, da mora uprava ubrati uradno pot, ki ni kratka, da pride do kredita za popravo enega samega žleba, vendar pa menimo, da uradna pot v takšnem primeru nikakor ni na mestu. Pokvarjeni žleb je treba hitro popraviti, da ne bo škoda večja. Treba bo dobiti denar, pa čeprav mimo uradne potu Tatvine In nesreče Predrzen je bil.tisti, ki je odnesel * % \ * , % < + » * r i * * « » * - radijski aparat znamke Ingelen, vreden 3000 dinarjev. — V Lebnovo krojaško delavnico na Novem trgu je prišel neznanec in izmaknil denarnico, v kateri je bilo 900 din._ — Ob čevlje ie prišel tudi železničarski uslužbenec Martin Novak, kateremu so bili ukradeni v Drenikovi ulici. Čevlji so bili vredni okrog 500 dinarjev. — Da je nevarno puščati avtomobil brez nadzorstva, je že marsikateri avtomobilist poskusil. Tudi inž. Pibernik si bo to zapomnil, rustil je namreč za kratkem čas avto na cesti. Med tem pa mu je neznanec odnesel iz avtomobila aktovko s knjigami, par smučarskih rokavic in nekaj manjših stvari. Vse skupaj je bilo vredno nekaj čez 400 din. — Za gradom ima stavbno barako inž. Umek. Iz barake je izginilo: ročna žaga in par gumijastih škornjev, Skoda znaša 230 din. — Kar iz kuhinjske omare je izginila denarnica ženi pečarskega podjetnika Ani Pirnatovi. V denarnici je bilo 930 din. — Kolo znamke »Puch« je odpeljal neznanec izpred Goršičeve gostilne na Gosposvetski cesti. Kolo je bilo last Murada Ignjatoviča. — Kolo je bilo ukradeno tudi Alojziju Golobu. Odpeljal mu ga je nekdo iz veže davkarije. Kolo je bilo vredno 1500 din. 25 letni Tancig Ferdinand je na Miklošičevi cesti tako nesrečno padel, da se je precej poškodoval na levi nogi. — Trdno spanje pa je imela posestnikova žena Alojzija Hrenova, doma iz Žužemberka. Močno je zakurila peč, se vlegla nanjo in kmalu trdno zaspala. V tako globokem spanju se je precej močno opekla po vsem životu in je morala v bolnišnico po pomoč. Res je hudo, če človek pretrdo zaspi. Prometni stolp pred glavno pošto Danes zjutraj je Ljubljančane presenetil pred glavno poStu čuden stolp. Tisti, ki so že kaj podobnega videli zunaj v svetu, so takoj uganili, da je to novi prometni stolp za stražnike na tem živahnem križišču. Stolp je svetle barve z rdečimi progami. Visok je nad en meter ter obdan z nizko ograjo, zaprto s posebnimi vraticami, ki se tudi dajo zaklepati s ključavnico. V stolpiču čakajo tudi debeli slamnati čevlji, da prometnika ne bo zeblo v noge, ker se ne bo mogel toliko svobodno premikati kot doslej na cesti. Ves stolpič napravi vtis visokega čebra ter vzbuja ogromno zanimanje Ljubljančanov, ki različno komentirajo to novost. Tisti, ki so kaj takega videli že v svetu, se jim zdi to samo ob sebi umevno, drugi imajo pa pomisleke proti tej novosti, kot proti vsaki novosti, čeprav je mogoče dobra in pametna. »-nik. veliki dostojanstven mir med zborom osebja, ki je nastopil. Mariborsko gledališče ima v vsem svojem delu gotovo mnogo več težav in nezgod kakor pa naše osrednje gledališče, njegove člane pa veže med seboj nekaj posebna širokost in svojevrsten optimizem. Vse to razpoloženje in gledanje na delo v celoti pa med tem igralskim osebjem na srečo ni ustvarilo tistih vodilnih »zvezdnikov« ali pa »idealistov«, ki se morajo s suvanjem kolkov riniti nekam naprej. Pač pa je bila vsaj pri snočnji predstavi vsa zasedba vlog in uspeh nastopajočih tako prepričljiv, da smo na mah opazili, da ima ta skupina celo vrsto sijajnih igralcev, ki pa z lahkoto prepričujejo in zmagujejo v najtežjih prizorih, ker veze to družino neko globlje in trdnejše medsebojno zaupanje in skupna vera v delo, ki ga mora to gledališče opravljati na svojem mestu. Iako_ delovanje tega gledališča ni eksperimentiranje, pri posameznih igralcih ni nepotrebnega prehitevanja in samolastnega pojmovanja o osebnih^ zamislih ali poslanstvih — delo tega gledališča se nam predstavlja kot silna sinteza in ljubezen do vsega, kar naj povsod in na vseh mestih dosega naša slovenska skupnost. Iz Maribora se je že često zdravilno širilo med nami tako enovito in optimistično gledanje na vse nase probleme. V silno zadoščenje nam mora jV i* časih, da se je do tega spoznanja dokopalo mariborsko Narodno gledališče, ki se mora samo otepati takih silnih težav in ovir. Mariborčani so zaigrali sliko Maksima Gor-?? * dejanjih »Na dnu«. Marsikdo je najbrž pričakoval, da se bo »našim časom primerno« s tem delom zopet uveljavil naturalistični način podajanja in interpretiranja tega dela. .da mariborska skupina nas je tudi v tem oziru močno presenetila: nikjer ni bilo pretiravanj ali pa zanosnih izbruhov, vse je ostalo res samo slika, sicer turobna in grenka, toda z igranjem samim tako le.po zaokroženo, da je bilo delo končno pretresljivo učinkujoče zaradi tega, f.r Jf. Y?®. posamezni igralec znal svoji vlogi vtisniti tisti pečat resničnosti, ki se je izražalo v doživljanju in podajanju cele skupine. Mariborskemu Narodnemu gledališču moramo biti hvaležni za snočnji lepi večer, obenem pa izrekamo lepo željo, da bi prišli še večkrat v Ljubljano s svojo veliko vero in ljubeznijo do dela ter naše skupnosti. Ključe, izgubljene na Krekovem o rodil se kak otrok. - *,a maralo vzeti, jc umoril -0 letni Vojislav Jankovič iz Mošorina pri Novem Sadu. Vojislav se je smukal okrog 16 letne Jelene Joganovi«, toda uslišan ni bil. Ko je dekle na cesti srečal, jo je skušal z vso zgovornostjo pridobiti zase. Ko mu je pa rekla, da ji starši ne dovolijo i>oroke, jo je skušal pripraviti do tega, da bi z njim pobegnila. eJ ‘,K'i .ta poskus ni uspel, je fant potegnil nož in štirikrat dekleta zabodel, du je mrtva obležala. Od 1. februarja kruh in moka na karte Lastniki »domačih zalog« ne bodo dobili nakaznic Ljubljana, 24. januarja. Ker je bila lanskoletna letina pšenice zelo slaba, je bilo takoj treba računati, da bo nastalo pomanjkanje pšenične moke po vsej državi. Takoj je bilo razumljivo, da iz države ne bomo mogli izvoziti običajne količine žita, kar se tudi ni zgodilo. Nič nismo izvozili, še uvozili smo iz Slovaške nekaj sto vanogov pšenične moke. Zelo verjetno je, da bomo iz Slovaške kakor tudi iz Bolgarije dobili še nekaj moke. Kljub temu pa še ne bo dovolj za prehrano vseh državljanov. Potrošnja je kar naenkrat silno narasla, dobave moke pa vedno manjše. Nujno je bilo treba misliti na racionalizacijo moke in kruha. Zaradi tega so prišla že tudi navodila za peko kruha, mešanega s koruzno moko. Na srečo pa smo letos pridelali izredno veliko koruze in bomo z njo krili primanjkljaj pšenične moke. Slovenski prehranjevalni urad si je nadel veliko nalogo, da preskrbi dravski banovini zadostne zaloge pšenice in pšenične moke. Da bodo s 1. februarjem uvedene karte za moko in kruh, je nujno potrebno, če pomislimo,; kaj bi se zgodilo, če bi porabljene zaloge pšenične m koruzne moke porabili prej, kakor pa bi prišle nove pošiljke v banovino. In prav zaradi tega so bile karte. S kartami bo tudi omejena možnost nakupa žitnih izdelkov v poljubni količini, dano pa lx> jamstvo, da bo vsak potrošnik dobil nanj odpadajoči del. Pri vprašanju, ali naj se uvedejo za moko in kruh nakaznice ali karte, so se zedinili za nakaznice, ki edinole omogočajo točno nadzorstvo nad razdelitvijo. Količina, katero je mogoče dobiti z njimi, je povsem v skladu z zalogami, ki jih imamo in katere bomo, kakor upamo, še dobili. Z zalogami, ki jih imamo, moramo izhajati do prihodnje letine. Veseli moramo biti, da bomo nakazano količino gotovo dobili, čeprav je razmeroma majhna. Dobavne nakaznice so že dot iskane in so jih prehranjevalni odbori po večini že dobili. Na podlagi izkaznice bo lahko vsak odrasel potrošnik dobil po 4 kg moke ali testenin. Torej bodo tudi testenine na nakaznice. Predvčerajšnjim je izšla posebna, banova naredba, ki določa, da bo na področju dravske banovine od 1. februarja dovoljeno prodajati le na nakaznico »kruh, testenine, moko in druge mlevske izdelke (zdrob), ki se izdelujejo ali sestoje v celoti ali s primesjo pšenične ali ržene moke«. Kakor je torej iz naredbe razvidno, bo tudi ržena moka na nakaznice. Kdor bo kupil toliko moke, za kolikor se glasi nakaznica, ne bo mogel kupiti kruha, zdroba ali testenin. Nakaznice same so razdeljene na večje razdelke, v katerih so enote po 1 kg. Ta kilogramska enota pa je spet razdeljena na manjše težnostne dele. Na nakaznice bo mogoče dobiti namesto enega kg moke 3.33 kg mešanega kruha. Torej bo odrasel potrošnik dobil za sebe na mesec lahko 13.32 kg kruha. Otroci do 6 let bodo dobili na mesec 2 kg moke ali pa 6.64 kg kruha. Mladina od 6 do 14 let bo dobila 3 kg moke ati 9.99 kg kruha. Karte so tako natiskane, da ne bo mogoče z nakaznicami prekupčevati ali jih kako drugače zlorabljati. Nakaznice bodo razdeljevali trgovci in prehranjevalni uradi. Nakaznico bo prejel potrošnik le tedaj, ko bo izjavil in podpisal, kolikšne količine moke ima doma. Le če nima doma prevelikih zalog moke, bo dobil nakaznico. Kmetje, polgruntarji ali večji ne bodo dobili nakaznic Manjši posestniki bodo pa dobili razliko od pridelanega pa do upravičene količine, katero lahko dobe na nakaznice. Kontrola bo zelo stroga in bodo potrošnika, ki bi navedel napačne podatke, strogo kaznovali. Kilogram več moke pa bodo dobili -težaki, ki opravljajo naporna dela. Karte bodo v Ljubljani hitro razdeljevali, saj jih bodo delili kar na 214 krajih. Vsaka nakaznica bo stala 25 par. S temi skromnimi parami bo poplačan tisk, 10 par bodo dobili prehranjevalni odbori, ki bodo lahko krili stroške poslovanja. Tri pare pa bo dobil Prevod, ki bo dajal po 1000 dinarjev vsakemu prehranjevalnemu uradu. Uradnik razmišlja o jedilnem listu, o zalogah in podobnem Ljubljan,a 23. januarja. Zdaj, v teh dolgih zimskih večerih, preživljamo in doživljamo pravo idilično življenje. Idilično, pravimo. Kje so tisti časi, ko je po naših kuhinjah prevladovala idila ob toplem štedilniku, ob prijetni svetlobi in pripovedovanju spominov. Da, danes te idilike ni več. V štedilniku komaj da nekaj plapola, v kuhinji je komaj nekaj toplo. Vse gospodinje že tožijo o svoji revmatič-nosti, o prezeblosti in ne vem še kaj. Prezgodnja ura je še za posteljo. In mož in žena sedita v kuhinji pri mizi, žena ima svinčnik v roki in pred* seboj papir in piše. Oba tuhtata in preračunavata jedilni list za naslednji dan. Blaženi časi, ko je žena s Kalinškovo Slovensko kuharico v roki pripravljala jedilni list. Te dneve sem si ogledal to dobro svetovalko in opazil, da so bile strani tam, kjer pisateljica daje nasvete o močnatih in mesnih jedeh, že kar obrabljene. Sedaj pa knjiga v skritem kotu omarnega predala razmišlja o nehvaležnosti tega sveta ip. si želi pridnih rok in vedrega obreza one gospodinje izpred, nekaj časa. Mož in žena, oziroma žena in mož,- razmišljata o jedilnem listu. Treba je jesti tudi naslednji dan, taka je pač navada. Danes posebno občutimo, da je celo potrebno, kajti ne pomnim, da bi imeli kdaj toliko teka in slasti do jedi, kakor v teh časih. Bog ve, zakaj je tako. Nikakor se ne moremo nasititi. Da, najbrž je krivo to, da smo spremenili jedilni list. Težko je sestavljati jedilni list. Seveda z ozirom na današnje razmere. Jedilni list si lahko marsikdo še kar lep sestavi, več jih pa je, ki morajo precej razmišljati pri sestavljanju tega vsakodnevnega sporeda jedi. Takole uradnik in delavec ga kar težko sestavljata. Pri teh dveh Kalinškova Kuharica sploh ne pride več v poštev. Jedilni list — umetnija Danes je jedilni list uradnika umetnina, saj ga je treba 8 prav podrobnim poznanjem vseh razmer sestaviti Zadnjič mi je nekdo nasvetoval takega: Zajtrk: lipov čaj ali tee of kamilic s čim manjšo količino, sladkorja. Kot močnato jed lahko košček enotnega kruha. Kosilo: fižolova juha brez prežganja. Nato fižol s krompirjem. Kot poslastica kava iz ječmena. Večerja: pire iz opoldanskih ostankov fižola; kava iz rži. No, naš jedilni list je nekoliko drugačen. Pričnimo pri večerji: včasih je zeljnata solata s krompirjem; da dobimo okus, dodamo solati nekoliko kumine. V tem primeru ne pridenemo nič čebule, ker je podlaga zeljnata solata. Tako večerjo smo imeli snoči. Nocoj pa bomo imeli krompir z zeljnato solato. Tu pa moramo dodati čebulo in nekaj popra, zopet zaradi okusa. Do 15. v mesecu dobi še vsak član družine skodelico kave-ječmenke, ki ima še dva do tri sladkorje. To tem datumu žena že drobi sladkor v polovičke. Pravi, da zadostujejo po 15. v kavi dve do tri polovičke. To pa zaradi tega, ker ne bi rada, da bi izgubili svojo »linijo«. Najbrž ima prav. — Kosilo je kaj pisano. Glavna jed je krompir. Danes imamo zmečkan krompir, jutri na skoraj suhi |x>nvi pražen krompir, včasih pa krompir v oblicah, potem krompir v kosih in podobno. Tako skrbi za spremembo. Krompir pomakamo v kakršne koli omake, včasih so Se celo dobre in okusne: prisiljeno zelje, sladko zelje, kislo zelje, zabeljeno zelie. Kadar je prav dobre volje (Bog ve, kako se ji je prikotalil »kovače), je tudi juha na mizi. Iz mesa naredi drugega dne ali polpeto ali zmleti zrezek brez jajčka, ali na kislo in ne vem kaj še. Domišljija v kuhinji Naše žene so danes občudovanja vredne. Kdo bi pričakoval, da imajo šo toliko fantazije. Kajti umetnost je danes kuhati. Jajc že skoraj ne poznamo Namesto jajc uporabljamo nekaj žlic mleka ali vode, žličko olja in žličko moke. Zena mi jo rekla, da Je t« kar dober nadomestek za jajce, če hočemo meso cvreti b krušnimi drobtinami. Pri tem pa pravi, da lahko tudi olje izostane, samo da so drobtine v tem primeru bolj trde. Pri tem hudem mrazu se tudi to dogodi, da postane krompir sladek. Sila kola lomi, in kaj je napravila moja žena: vodo, v kateri je zavrel krompir, odliješ, in zaliješ z novo mrzlo vodo ter kuhaS naprej kakor po navadi. Zone pa res znajo. '5Se tam se čutim kar pripravnega, da bi jo nadomeščal včasih pri kuhi. Kako tudi ne, ko se zvečer drugega ne pogovarjava, kakor o jedilnem listu in kako se pripravi ta ali ona jed. Nekaj o zalogah Zalog nimamo. Saj jih je tudi nemogoče pripraviti, ko živimo od meseca do meseca. Danes je tudi prejx>vedano, grmaditi si zaloge, predvsem zaloge moke, sladkorja, kave, olja, masti in še mnogo drugega. Priporočeno pa je, da se lahko zalagamo z iluzijami v neomejenih količinah in najrazličnejših kakovostih. Zaloga potrpljenja je prav tako dovoljena. Gotovo ne bo nobenemu zamerjeno, če ima j>otrpljenja res dosti. Zaloge optimizma so tudi dovoljene v neizmernih količinah. Upanja in čakanja na izpolnitev raznih obljub, zlasti kar se tiče dviga plač, ima lahko vsak v naravnost astronomsko matematičnih količinah. Da, in teh zalog imava z ženo kar dosti. Spanje po kosilu Danes opoldne bova po svojem jedilnem listu jedla nekaj posebnega: krompirjeva Juha, zakuhana z zdrobljenimi makaroni, začinjena s prežganjem, ki bo napravljeno iz ene žličke masti (mast ima preračunano na kavine žličke, prosim vas, ali ni dobra računarica?) in enotne moke. Pravi, da bo zadostovalo to kosilo, češ ker so zdrobljeni makaroni na krompirjevi juhi. Bomo videli. Po kosilu na noben način ne smem iti spat, ker bom prehitro lačen. Spanje po kosilu sem sploh moral opustiti. Želodec mi je namreč začel zelo dobro prebavljati. Prej pa sem imel vedno bolečine in zaradi lažje prebave sem se moral po kosilu vleči. Koliko dobrega in blagodejnega so žene danes dosegle s svojim novim jedilnim listom, ko ne čutimo več nobenih bolečin želodca in prebavnih organov. Kako zdravi so otroci, nobeden nima več glist. Samo nekam čudne barve so. Skoraj da so bledi. Najbrž bo krivda v pripravi teh jedil, ki jih postavljava z ženo na jedilni list za sleherni dan. Mislim, da zna žena dobro kuhati, saj tako se je izkazala do sedaj, in da ne bo to njena krivda. Da, da, danes bova zopet, oziroma zvečer, razmišljala o jutrišnjem jedilnem listu. Koliko bo zopet razmišljanj, vprašanj, preračunavanj, tuhtanja, razglabljanja, ugotavljanja itd. itd.!? Vremensko poročilo Kraj Barometer-sko stanje temperatur« v (J1 m* i: X I !c £ Veter Pada- vine ■3E "1 7? Ve a * E (smer, jakost) B a a 1 Ljubljana 752-0 6-0 2-0 96 10 0 3-1 dež Maribor 750-4 1-0 -4-0 go 10 0 0.1 dež Zagreb 75J-7 7-0 1-0 90 10 . 0 1.0 dež Belgrad 752-0 15-0 7-0 90 6 sw, 1.0 dež Sarajevo 754-6 13-0 3-0 90 10 0 4.0 dež Vis 753-b 10-0 6-0 80 10 NE, — — Spili 750-1 13-0 90 80 10 NE, 0.5 dež Kumbor 752-9 15-0 n-o 80 10 wsw3 12.0 dež Žirje 753-5 11-0 6-0 90 10 S. — — fluopovnm 752-9 15-0 10-0 70 10 sw, — — Vremenska napoved: Oblačno, zmerno hladno, od čaca do ča6a rahel dež. Koledar Danes, petek, 24. januarja: Timotej. Sobota, 25. januarja: Spr. Pavla. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. ePtra c. 78. Tedenski turistični pregled Tujskoprometne zveze v Ljubljeni v ljubljanskem radiu bo v petek, dne 24. t. m. ob 14.10 obravnaval Škofjo Loko in njeno okolico. Opozarjamo na simfonični koncert skladb L. M. Škerjanca, ki bo nocoj ob 20.15 v radijski oddaji belgrajske in ljubljanske postaje. Spored obsega koreografsko simfonično pesnitev »Marenka« in II. simfonijo v treh stavkah; v vmesni točki pa nastopi avtor, ki dirigira v ostalem svoja dela, kot pianist-interpret s Fauržjevo Balado (s spremljavo orkestra). Prosimo vse krajevne odbore Jugoslovanske unije za zaščito otrok, da pristopijo takoj k sodelovanju pri občinskih odborih za zimsko pomoč in da si prizadevajo, da bo uspeh čim večji. Pri razdeljevanju nabranih sredstev akcije za zimsko pomoč naj imajo krajevni odbori v vidu predvsem potrebe šolskih kuhinj ter pomoč porodnicam in družinam s številnimi otroki. — Banovinski odbor Jugosloavnske unije za zaščito otrok. XIII. prosvetni večer bo danes, 24. januarja ob 8 v Frančiškanski dvorani. Na sporedu je zanimivo predavanje o moderni Grčiji, o kateri čitamo dan za dnem po naših listih. Predavanje bo imel g. dr. Roman Savnik, kateri nam bo z besedo in sliko pokazal zanimivosti sedanje Grčije in grških otokov. Cenj. občinstvo vljudno vabimo, da se tega prosvetnega večera v čim večjem številu udeleži. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20 zvečer. Petek, 24. januarja: ob 15 »Romeo in Juli j a«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 29. januarja: »Othello«. Izven. Nedelja, 26, januarja: ob 15 »Cigani«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. »Krog s kredo«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. OPERA Začetek ob 20 zvečer. Petek, 24. januarja: zaprto. (Generalka.) Sobota, 25. januarja: »Hlapec Jernej«. Krstna predstava. Red Premierski. Nedelja, 26. januarja: ob 15. »Čarman«. Izvrn. Znižane cene od 50 din navzdol. Ob 20 »Pri belem konjičku. Izven. Ponedeljek, 27. januarja: zaprto. Mariborsko gledališče Petek, 24. januarja: zaprto. Sobota, 25. januarja: ob 20 »Habakuk«. Red ( . Nedelja, 26. januarja: ob 15 »Na cesaričin ukaz«. Zadnjič. Znižane cene. Ob 20 »JLepa Vida«. Zadnjič. Strokovnjaki za tihotapljenje Judov zopet na delu 17 judovskih beguncev je prišlo skrivaj iz Nemčije v našo državo Maribor, 23. januarja. Svoječasno je pomagal naš list razkrinkati velikopotezno organizacijo tihotapljenja judov iz Nemčije v našo državo. To tihotapljenje je izvrševala neka tajna policija s pomočjo naših »strokovnjakov«, ki so zopet delali roko v roki z zagrebško judovsko cerkveno občino ter prejemali zato mastne nagrade. Vtihotapili so v našo državo nekaj tisoč tujcev, katerih usodo smo sicer pomilovali, saj so trpeli po nedolžnem, ki pa pri nas nikakor niso dobrodošli gostje, ker jih poznamo iz lastne izkušnje, kako hitro se udomačijo in kako nadležni potem postanejo. V afero s tihotapljenjem judov so bile zapletene pri nas nekatere ufledne osebnosti, > . N i - r * .*■ » » ' „ ,. „ ' ^ .-v \ , ", . _ , ; * . , * \ S * « * ^ » *1 ‘ ' i . -» Sedaj pa izgleda, da je prišlo spet v tek, vsaj tako dokazujeta dva primera, ki sta bila te dni na severni meji razkrinkana. Pred nekaj dnevi je opazila orožniška patrola postaje v Javniku v Dravski dolini na obdravski cesti dva mariborska avtoizvoščka, ki sta se peljala v smeri od Maribora proti Dravogradu. Orožnikom je bilo to sumljivo, kajti dejstvo, da se kar dva izvoščka peljeta prazna precej daleč iz Maribora, pač ni vsakdanje. Ustavili so avtomobila. V enem vozu je sedel 31-letni Ivan Zorec, brezposelni ključavničarski pomočnik od Sv. Jakoba, ki je po izjavi enega izmed izvoščkov oba avtotaksija tele-fonično poklical iz Kamnice ter se jima potem tam pridružil, češ da gredo po večje število nepoznanih potnikov v Brezno ob Dravi. Nato so še orožniki prisedli v avto, da bi si te potnike ogledali. Malo pred Breznom so srečali nepoznanega moža, ki je mahal ob cesti ter na ta način avtomobila ustavil. Videlo se je, da že željno pričakuje oba izvoščka. Ko pa je videl, da sta skočila iz zadnjega avtomobila ltar dva orožnika, je prestrašen prebledel ter se najprej skušal umakniti, nato pa je obstal, ko je uvidel, da bi bil beg zastonj ter bi ga orožnika gotovo prijela. Udal se je v usodo ter nato oržonikom povedal, da je dal on poklicati oba izvoščka, da bi zapeljala v Maribor 14 judovskih beguncev, ki so pribežali iz Nemčije. Tujec, ki sta ga orožnika na ta način zasačila na cesti, je bil znan »strokovnjak« za tihotapljenje judov, mesarski pomočnik Peter Kanik iz Koprivnice na Hrvatskem, ki je bil že svoječasno zapleten v takšno tihotapsko afero ter potem v Mariboru policijsko kaznovan na 30 dni zapora, Kanik je orožnikom izpovedal sledeče: Dne 17. januarja so prišli k njemu v Zagreb odposlanci tamošnie judovske občine ter mu naročili, naj se odpelje na mejo, kjer bo na Breznem vrhu pri Remšniku prevzel 14 judovskih beguncev, ki bodo prišli na našo stran iz Nemčije. .V* v \ ' n \\ S N N V V t. V % V S '*> t ^ h Zžt njihovo daljno usodo pa naj potem poskrbi Kanik ter jih spravi, kakor ve in zna v Zagreb. Izplačali so mu tudi lepo nagrado, in sicer za vsako osebo po 1400 din — za 14 ljudi okrog 20.000 din. Kanik se je nato odpravil na Brezni vrh, kjer je v noči od 19. na 20. januarja dospela čez mejo skupina 14 oseb. Kanik jih je peljal še isto noč do Brezna ter jih skril na senik gostilničarja Antona Meršnika —-o tem pa ni niti lastnika senika obvestil. Begunci so se skrivali tam ves dan, pa čakali na obljubljene avtomobile, namesto teh pa so dočakali orožniško patrolo, ki je celo družbo s Kanikom in Zorkom vred odpeljala s seboj. Orožniki so begunce in oba tihotapska strokovnjaka izročili okrajnemu glavarstvu v Dravogradu, kakšna pa je nadaljna usoda vseh teh, pa zaenkrat še ni znano. Drug primer tihotapstva žive kontrabande se je primeril na Sv. Jerneju nad Muto. Na tem nad 1000 m visokem vrhu je zasačil naš graničar tri ljudi, ki so bili zaradi visokega snega in zaradi stradanja vsi oslabeli in izčrpani. Bili so vsi starejši, dva moška in ena ženska. • » • ), V,' , - k. •.***- * " v* * "• 'J * v * . > - (f*, .»v - * * a % ^ * k *, r«. t \ * W ’ t •• ► b *+ * » 1 * * Naše obmejne oblasti so vse trt begune izročile okrajnemu glavarstvu v Dravogradu ter tudi o njihovi nadaljnji usodi ni nič znanega. (■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■»■■■■B Naročajte in širite »Slovenski doni« Z Biser Dolomitov — Gortina d' Ampezzo, kjer bodo letos od 1. do 10. februarja velike mednarodne smučarske tekme za svetovno prvenstvo. V ozadju gorske skupine »Drei Zinnen« in »Monte Cristallo«. Naše drž. reprezentance na teh tekmah kakor kaže, ne bo, ker zimsko-športna zveza ni dobila potrebnega denarja. Sodelovala bo samo naša vojska pri patrolnem teku I Predivo iz oglja in apna! Nemci so začeli izdelovati predivo iz »mrtvih« surovin, kakršnih ne more nikdar zmanjkati. Novo predivo je celo lepše in trpežnejše Zdaj so minuli tudi tisti časi, ko so bili ljudje prepričani, da je razna prediva mogoče izdelovati samo Lz naravnih, rastlinskih in živalskih vlaken. Znanost je namreč že toliko napredovala, da je med surovine, iz katerih se da izdelovati predivo, začela prištevati tudi takšne snovi, kakor sta na primer oglje in apno. Iz oglja in apna v Nemčiji zdaj pridelujejo posebne vrete trpežno predivo, ki ga na kratko imenujejo predivo »PeCe«. Čeprav lega prediva zaradi nekaterih njegovih posebnih lastnosti ne uporabljajo za izdelovanje blaga in oblek, vendar je njegova važnost ogromna, ker je v industriji in obrti že docela nadomestilo tako-imenovana naravna prediva, katera v marsikakšnem oziru po svojih lastnostih daleč prekaša, zlasti pa še po svoji veliki odpornosti proti kislinam in raztopinam. Nobeno drugo, čeprav naravno predivo nima teh odličnih lastnosti. »PeCe« predivo mnogo uporabljajo za varovalne obleke in ogrinjala po kemičnih tovarnah in laboratorijih. Takšne tkanine uporabljajo tudi za filtriranje in so — kakor pravijo nemška poročila o tem — 30 do 50 krat trpežnejša kot pa naravna prediva, ki so jih rabili v ta namen prej. V najnovejšem času pa »PeCe« igra važno vlogo tudi pri ribištvu. Iz njega namreč že izdelujejo tudi ribiške mreže in vrvi, ki jim nič ne škoduje, tudi če dalj časa leže v vodi. Nove vrste predivo nenavadno dolgo kljubuje razdejanju vode in tudi trohnoba se ga ne prime zlepa. »PeCe« predivo je bilo prvo popolno sintetično predivo. Nemški kemiki pa tudi še z njim niso bili povsem zadovoljni. Še vedno je tmelo nekaj taksnih lastnosti, ki iznajditeljem niso bile všeč. Zato so šla njihova prizadevanja v smeri izpopolnitve »rudninskega« prediva neutrudljivo dalje, čeprav eo bili že dotedanji U6pehi izredni. Pred nedavnim pa so iznašli, kakor poroča časnikarski urad »Dunav«, še druge vrste popolno sintetično predivo, ki so ga krstili z imenom »Perluran«. Tudi tega danes že v velikih množinah izdelujejo 6 pomočjo posebnih priprav. Proizvodnja prediva je s tem doživela velik in posebno v današnjih časih važen preobrat. Lastnosti »perlurana« dovoljujejo namreč zaključek, da se bo 6plošna proizvodnja prediva po mili volji in v čedalje večjih količinah mogla posluževati takšnih surovin, ki so čisto neodvisne od naravnega procesa ra6ti in da bo v poljubni meri lahko izkoriščala takšne elemente, k« jih v neprecenljivih množinah skriva v sebi kraljestvo rudnin. Če ie vse res tako, potem se ni treba preveč čuditi, če bodo tako nastale čisto nove tekstilne surovine. Te pa niso samo lepše od naravnih, pač pa tudi dosti trajnejše. »Perluran« ima že to lastnost, da se omehča šele pri 200 stopinj Celzija in se Izdelek iz njega lahko tudi že prekuhava in lika, kar pri predivu »PeCe« ni bilo mogoče Ima dalje tudi izredno trdnost v suhem in vlažnem stanju, po svoji prožnosti pa daleč prekaša celo naravno svilo. Iz »perlurana« se da torej izdelovati najraznovrstnejša uporabna tkanina, ki se bo v kratkem tudi že pojavila na tekstilnem trgu. Danes imajo torej Nemci že dve vrsti čisto sintetičnega prediva, namreč že nekaj časa znano predivo »PeCe«, ki ga v glavnem izdelujejo v industrijske in obrtne namene, ter omenjeni »perluran«, iz katerega tudi že v vedno večji meri izdelujejo blago za najraznovrstnejš obleke. Hudi viharji in povodnji v Španiji 2e drugo neprijetno presenečenje, ki ga je letošnja zima prinesla tudi v kraje, kjer so šele dobro dozorele pomaranče Začetek letošnje zime ni prinesel presenečenja samo nam, saj se moramo vsako leto znova privaditi nanjo, pa če je huda ali ne. Z velikim začudenjem in brez dvoma vsaj nekoliko tudi z zaskrbljenostjo pa so jo sprejeli zlasti v onih toplih južnih krajih, kjer je sneg prava redkost. Lepo je letošnja zima pobelila tudi sicer vročo Italijo in Španijo, kjer so komaj dozorele pomaranče. Kmalu pa je prišlo drugo, gotovo še hujše presenečenje, ki je terjalo tudi že številne človeške žrtve. Mrzli val se je poslovil, sneg pa se je z vso naglico začel tajati, da so rečne struge postale daleč pretesne, da bi mogle lepo odpeljati vse ogromne množine vode, ki se je začela valiti od vsepovsod. Za takšne izredne razmere jih narava ni izoblikovala... Kako hude posledice je rodil sedanji nenadni vremenski preobrat v Španiji, nam priča naslednje poročilo iz Madrida: Iz vse Španije neprenehoma prihajajo poročila o velikih elementarnih nezgodah in prometnih nesrečah, ki se dogajajo kot posledica teh nezgod. Vlaki skačejo s tirov, avtomobili se prevračajo s cest, voda poplavlja širna polja, podira hiše in zahteva vetlno nove človeške žrtve. Tudi na morju okoli Španije je divjal silovit vihar, ki je razbil nekaj ladij, da so se potopile in z njimi vred njihove posadke, če se jim ni posrečilo v zadnjem trenutku še rešiti golo življenje. Po poročilih iz Cadisra je v bližini južne portugalske meje nasedla na plitvino neka španska 6500 tonska ladja. Namenjena je bila iz Cadixa v severno Španijo. O usodi posadke 40 mož dozdaj še ni znanega ničesar. Iz Juelve poročajo, da se je tik pred pristaniščem potopila ribiška ladja »Maria Narvaezc. Drugih 17 ribiških ladij je bilo težko poškodovanih. Tudi poročila o povodnjih po raznih krajih Španije so zelo žalostna. Reka Ebro je na primer narasla kar za 5 m. Tudi reke Xallio, Pisu-eriga in Rubagon so hudo narasle in so ob njih nastale velike povodnji. Železniška proga med Aguilo de Čampo in Mato Perquere je pretr- Konec teme na svetu Na svetu se vedno dobi kdo, ki trdi, da je iznašel to ali ono, od česar 6e človeštvu obetajo velike koristi. Tako tudi neki zdravnik na vseučilišču v WashS lovensk dom« Izhaja vsak delavnik ob 12 ~ V ponedeljkih le jutranjik ~ Mesečna naročnina Je 14 din. ta Inozemstvo 25 din ~ Samo ponedeljskl »Slovenski dom« velja mesečno S dinarjev, polletno 25 dinarjev, celoletno 50 ^"ariev' UreduiitTo: Kopitarjeva alka 6/Ul ~ Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana ~ Telefon 40-01 do 40 05 ~ Podružnice: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Hovo mesto, Trbovlje. boljševike dobro pripravljene. V pisarnah GPU in Četrtega oddelka | rdeče vojsko imate strokovnjake, ki znajo konzularne podpise in vladne pečate ponarejati tako, da jih ni mogoče razlikovati od pravih primerov. Odsek za zunanje zveze ima še drugi, prav zelo važen posel. Ta odsek vzporeja delavnost Kominterne v izobrazbi in propagandi j na mednarodni podlagi. Vodi izobraževalne šolo v Moskvi in okolici, kjer seznanjajo skrbno izbrane komuniste iz sleherne države z vsemi stranmi državljanske vojne, od propagande do ravnanja * strojnico. Začetki teh šol izhajajo iz prvih mesecev boljševiškega prevrata, ko so nemškim in avstrijskim vojnim ujetnikom prirejali kratke tečaje v pričakovanju, da bodo ti »kadri« izkoristili novo znanje na barikadah po Berlinu in Dunaju. Pozneje so se ti tečaji spremenili v stalno ustanovo. Študentje, ki največ obljubljajo, dobivajo vojaško izobrazbo pri glavnem stanu rdeče vojske pod neposrednim nadzorstvom obveščevalne službe. Leta 1926 so v Moskvi uredili visoko šolo za pouk zahodnoevropskih in ameriških komunistov v boljševlški tehniki. To vseučilišče, takoimenovana »Leninova šola«, vzdržuje 0MS, ki skrbi tudi za stanovanja učencev. Voditeljica šole je gospa Jaroslavska, žena voditelja »Sovjetske zveze brezbožnikov«. Učenci, danes v glavnem angleški, francoski in amerikanski komunisti, žive docela zaprto življenje in Imajo komaj kaj stika z Rusi ali tujci v Sovjetski zvezi. Od tistih, ki končajo to boljševiško akademijo, pričakujejo, da se bodo vrnili v domovino in delovali za Kominterno po delavskih zvezah, po državnih uradih in po drugih nekomunističnih ustanovah. Zavijajo jih v strogo skrivnostnost, zakaj ti ljudje bi v Združenih državah, v Angliji in Franciji izgubili veljavo, če bi se zvedelo, da so načine državljanske vojne preučevali pri obveščevalnih častnikih rdeče vojske. Za prav majhne skupine skrbno presejanih tujih komunistov imajo pred vrati Moskve, v predmestju Kuneevo, drug tečaj v največji tajnosti. Tu poučujejo evropejske in ameriške komuniste v vohunstvo, v brzojavljanju, v ravnanju s skrivnimi radijskimi oddajniki, v ponarejanju potnih listov in v podobnih umetnijah. i Ko je Kominterna obrnila pozornost Kitajski, je ustanovila visoko šolo za Vzhod, takoimenovano Sun-.Tatsenovo vseučilišče, s Karlom Radekom na čelu. Moskva je tedaj plavala v navdušenju nad upanjem za sovjetski prevrat na Kitajskem. Vabili so sinove generalov in visokih kitajskih uradnikov naj se udeležujejo teh , posebnih tečajev. Čangkajšekov sin je bil med njimi. Kuomintang, kitajska narodna stranka in Kominterna sta tedaj delali z roko v roki. Moskva je imela občutek, da zdaj konec koncev le prihaja velika zmaga. Kuomintang je dobil ruskega političnega svetovalca, Borodina in ruskega vojaškega svetovalca, generala Galena-Bliicherja, ki je j pozneje, do odstavitve lota 1938, poveljeval sovjetskemu vojnemu okrožju na Daljnjem Vzhodu. Komunisti so v jatah drveli v Kuomintang. veliko jih je stopilo v osrednji odbor In v vojno akademijo v Whampoaju. Ko je Čangkajšek izkoristil vso moskovsko pomoč, se je ostro obrnil ter 20. maja 1936 pometal komuniste z vseh važnih mest. Stalin se je pa izogibal očitnemu prelomu s Cangkaj šekom, ker je upal, da ga bo pozneje kdaj že prelisičil. Tiste čase sem prebival v hotelu, ki je bil pred prevratom znan kot »Knazji dvor«. Prav ob tistem hodniku, kakor jaz, je živel kitajski general Feng, »krščanski general«. Brez ozira na kitajski obrat v maju, so voditelji Kominterne bili polni upanja na prihajajočo zmago v Kini. Feng si je prizadoval v Moskvi, da bi skoval zvezo proti Cangltajšeku. Sovjetski voditelji so njegovemu obisku pripisovali velik pomen. Vlačili so ga na zborovanja in v družbe, kjer so se z njim postavljali kot z voditeljem kitajskih množic. Feng je svojo vlogo igral, da je bilo občudovanja vredno. Povsod je v bobnečih govorih obljubljal, da se bo boril za zmago leninizma na Kitajskem. Skoraj sleherni dan sem videl, kako so pri vratih njegovega stanovanja oddajali nove zaboje s knjigami in letaki. Pred vrati so stražili vojaki GPU. Večkrat sem se pogovarjal s Fengom, malo angleško, malo rusko. Bil je značilen kitajski vojskovodja, kateremu ni bilo na svetu nič bolj tujega, kakor leninizem, ki so ga * njim bombardirali. Kakor iz mnogih drugih, se je tudi is njega razvilo razočaranje. Bil. SEM V STALINOVI SLUŽBI Ta možak ml je v tej in oni evropski prestolnici pogosto hodil na pot. Kazalo je, da so mu zaupane prav važne naloge. Pozneje sem izkoristil priliko, da sem c nekim uradnikom govoril o njem. Dejal sem: »Povejte mi enkrat odkritosrčno, tovariš, zakaj imate tega bedaka med svojimi ljudmi?« Stari boljševik se je potrpežljivo smehljal in odvrnil: »Ljubi mladi Walter, tu ne gre za možakove sposobnosti. Važno je samo, da ima kanadski potni list. Jaz pa potrebujem prav Kanadca za naloge, ki jih zaupavam njemu. Nihče drugi jih ne bi mogel rešiti.« Jaz sem vzkliknil: »Kanadca? Saj to ni noben Kanadec! To je Ukrajinec, rodil se je v Šepetovki.« Uradnik je rezgetal od smeha: »Kaj naj to pomeni — Kanadec, ki se je rodil v Šepetovki? Mož ima kanadski potni list. To mi docela zadostuje. Mislite, da je tako lahko, iztakniti pristnega Kanadca? Storiš, kar moreš s Ka-nadcem iz Šepetovke!« Mislim, da je Kominterna tedaj ,ko se je posvetovala o tem, da bi poslali Earla Browderja na Kitajsko, prav dobro vedela, da Brovvder ni noben strokovnjak za kitajske zadeve. Toda Browder je pristen Amerikanec — iz Kansas Citjrja, ne iz Šepetovke) Vse stvari, ki imajo posla z izdelovanjem in predelovanjem potnih listov ter drugih listin, zaupavajo dejansko samo rojenim Rusom. Razmere pred svetovno vojno v carski Rusiji so ljudi v tej umetnosti nenavadno temeljito izšolale. Zapletena določila o potnih listih, ki veljajo po letu 1918 v večini evropskih držav, so našla