narodskih
v f
reci
Odgovorni vrednik Dp* Janez Itleiueii.
Veljajo začelo leto po pošti ({4 fl., scer 3 fl., za pol leta
po pošti, scer 1 fl.30kr.
m
Te čaj
XI.
sredo
augusta
1853.
List
62.
Gospodarske skušnje
5. Z obil
k ! ai
se v
m letu toliko in

morebiti se vec doseže, kakor s piclo v dvéh
let
Troj
dobiček se na to vižo doseže
(Moja reja teleti) Po tem nadpisom beremo vič se prihrani klaj
V"1"'^	• v « »»"''"V * "	««-J"«-.» ~-------- V IV ov puuiaui níttjv , (lfUgll/ OC 1 /i 1 Clil 1CUSI JLil V 111 ti,
v časniku česke kmetijske družbe od gosp. fajnio- in tretjič ima kmetovavec veliko pred dobro molzno
per
se
lepši živina
bral
kravo
štra Fišer-ja sledeči navod: „Y7eIiko sim vidil in
, kako kmetovavci teleta redé, al nič mi ni bilo prav všeč. Živinorejic mora dober kup in hitro svoj namen doseći, scer mu ne kaže, se z rejo te
lét ukvarjati. Mesca rožnika lanjskega leta sim včasih pa tudi
V	mm á^k	i a	m	«	v	«	a	•	JL
treba éakati, da bi telíca že , leta stara bila, preden se pustí po pleme
leti ali
i. Take
telíce postanejo scer prav lepe, pa so tudi drag
kupil
telice navadnega domaćega plemena in enake popoln
ostaň ej
Dosti
5
starosti, 4 tedne po tem
t: i^m. Fu bçw, ko so odstavljene bile.	muizui t
Po malém sim jih začel vaditi frišne klaje, trave in se pridno glešta
in íIpípIÍp \i. travnilftv Lmaln sn Hnhîvftli» samo tn	T
leto ali poldrugo leto stare
je
5
da so
Ce se molzni kravi se dalje obilo klaje poklada
in detelje iz travnikov, kmalo so dobivale samo to deteljo noter do jeseni. Smele so jesti podnevi kolikorkrat in kar se jim je poljubilo. Na dvorišu je bil bajer s studenčnico; tudi piti so smele, kar se jim je poljubilo. Nikdar jih ni napenjalo. Na dvorišu so proste okoli hodile, še ponoči so ostale večidel pod milim nebom noter do zime. Cela dru žina je bila ž njimi prav prijazna. Včasih se jim je dalo za poboljšek enmalo kruha s soljo vriba
5
bo v
ali
letu krava
5
da
bo kaj
v	x '	-
( Omu je pivnica porabljiva ?) P i r n i c a (0 kengras, Triticum repens) je trava, kmetam
znana kot malopridno bilje, ki polj
emlj
po
nadlegva, ter
mnogo redivnega soka odvzema. Torej me
n,J
5
da je le skodlj
plevel
i
kterega ni terpeti
timvec se mora pokončati in na gnojiše vreći.

Tud
v
53
listu letasnjih „N
je bilo po
nega
Tako so postale krotke in so se privadile
j
domaćih tako , da so berž k vratam priskakljale, kadar je kdo dvoriše odperl. Hitro so rasle in lepo so bile rejene. Ko so bile leto dorasle, so se skor ob enem času začele pojati. Pustil sim jih po ple
devet mescih so storile lepe teličke.
vedano, da pirnica, kakor plevél in zelenjava sploh se more v dober gnoj oberniti in porabiti. Temu izreku jez naslednje opazke dostavim.
Ker po božji modrosti ni stvarine brez namena
je gotovo , da tudi p
1	a •	•	1 t	1 • f
ni le zato na zemlj
5
5
menu iti. HH Mleka so toliko
dajale
?
da sim bil zadovoljin
5
jo Ijudje zametovali, ali da bi na gnojisu
tudi za kaj druzega
da, b
strohnela, temoč da je vendar
molsti so se pustile krotke kakor jagneta. Po per vim teletu so bile vse tri lepe in velike krave.
namenjena in porablj
In taka je res.
Pirnica je scer prav nadležna trava in skorej
Iz te skušnje sodim:
treblj
zelise na
jivah
pašnikih, ob cestah
Da
Pr,J
veliko pripomore, da se dob
nj
z mlado živinico e d i. Pri m 1 e č n i
lltl/ill V>M1J1 V V £J U J J JO U ii a JLJJ 1 Y (411 J pci01111\lll } u VI V^^OlUl
in po vertih; prezimuje in se da le teško odpraviti vendar pa ima mnogo dobrih lastnost

živini je prijaznost celô potrebna, ker krava, ktero se lepo ravná, gotovo lože več mléka daje
Pravijo
s
da je
m hasnj
in da ondi
5
kak
v strahu deržana
Kj
dobra živina, se najde tudi,
koli se najde lep da so ljudjé ž njo pri
gi
VSl ži
jazno ravnali. Naj si zapomnijo dobro vinorejci !
2. Pri reji mladih goved se priporoča sploh suha in tečna klaja. Rad verjamem, da je to pri reji tacih telét potrebno, ki bojo kadajvôliza vprego;
klaj
pirnice obilno raste, tako imenovana verto
ovác skorej nikolj ne nahaja. Koreninje pirnično je prav koristno v tečno
za konje in krave
lzrasliki koreninski pirnice čevanega in zatiranega bilj
tega tako zani se dajo posušiti
zmleti in v kruh porabiti: ker imajo nekoliko žleza
sladkorja, močica in nektere solí v sebi
i 5
Cio p
se utegne iz pirničnih koremn na
pri izreji telíc pa, ki imajo kadaj molzne krave praviti
* * . »	m	-m -r	•	V .	»	v	i	. *	V
biti
y
tega treba ni. Naj se živina že v mladosti
Caj in
tište klaje navadi, ktera jeza molžo najbolji. Da v mnogih boleznih
iz pirnice hasnita kot z dra
se smé telétoin brez škode frišna klaiá pokladati
t	« v •	v«1
so moje skusnje učile.
?
3. Frišna klaja je tudi dober kup, in vsak sek leteći) pokri
Poglavitna koristnost obstoji pa v tem jo na take kraje vseješ ali vsadiš, ktere

da
?
ce
jo lahko ima.
4. Pod milim nebom in prosti biti, tekne mladíni prav dobro.

iz (pe
ona tište o krátkém převleče
o pre
vterdi, sčasoma poboljša in v zdravo pas
oberne.
246
Nova cesarska postava
9
ktera zadeva služnosti ali servitute v gojzdih
in na druzih zemljisih.
Drugi razdelk.
Posebne odločbe.
(Dalje.)	Il T' II!
B. Za odkupljenje sluènih pravic. 24. Kadar je gotovo, da se ima kaka pra
mora s posebno razsodbo
stva (policije) tako ravnati kakor z soseskinimi (ob činskinimi) gojzdi.
Za odkup dano zemljiše, kakor tudi
32.
vžitek-v gojzdu, ki je soseski spada
po
31 odločen
s
tistemu zemljišu, s kterega posestjo je
bilo do tega casa vživanje na tujem gruntu združeno.
Kadar se pa odkupni kapitali dajejo, je treba gledati, da se pravice druzih ljudi po danih posta
vah varjejo. (Konec sledi).
i
se
vica odkupiti
izgovoriti, da je vživana pravica nehala in namesto
nje to ali to piačilo stopilo.
. 25. Za tarifo tega odkupljenja ima veljati
vrednost letnega vžitka, ktera se razodeva
iz uravnave, ktera je bila po tem patentu morebiti
že dogotovljena, ali ktera bi se bila dogotovila, če
bi po tem patentu samo uravnanje dopušeno bilo.
Kakšna je sorodnost Slavenov z Indiánci
c
Razložil Davoriti Terstçnjak.
Iz rokopisa: »Kdo so bili Noricani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?«
(Dalje.)
2. Kaste.
Indiske :
Slavski rodovi po indiskih ka
stah imenovani:
Baniani. Paniani (kupci) Panonci (Sigynnae Herod.)
26. Ce se posestnik služnega zemljiša in Visas (Vizas) (Arrian Indie. Bizjaki Horvati, Zagorci,
vživavci služnih pravíc zavolj vrednosti letnega
cap. XI.)
vžitka med sabo ne morejo zastopiti, je treba to Kšatryas (bojaki)
Nairas, Nairs, Nairi (moži, gospodarji)
kraj stajerske meje se velijo Bizjaki. Boji (?) Norici.
vrednost po z ve den i h može h prerajtati dati,
bodo stroške, ktere vživanje teh pravíc vživavcu
prizadeva, odšteli in čisti znesek, ki vživavcu po	1. Opazka. Ker tri betve Boj o v nam stari špi-
tem ostaja, prerajtali; za podlago prerajtbe bojo eatelji z raznimi sedeži imenujejo in ker ime BOIVS s
jemali ceno, o
kteri
so se v d e 1 e ž e n c i med
pri
sabo zastopili, ali pa srednjo ceno iz tistega rvS
in prestavkom BELLICVS
i
kakor tudi ime BA
(od bor, bellům, pugna) sila dostikrat se ua rim
kraja od leta 1836 do konca leta 1845. Ako ta- skosîovenskih kamnih v Noriku najde, me mocno mika dajna cena ni več znana, ali ce uterjeni pomisliki v Bojih spoznati Slavene, — ali ktera betva je sloven-
se je zmiraj v veliki temi zako-
ska? pana
Zgodovina Bojov
5
pa ne obupajmo! Tudi tukaj se bo danilo -2. Opazka. Jaz sim ime Norici v spisu
nekterih drugih historiskih
sv oooKT,
n
zoper njo govore, imajo praviloma z vedeni mozje
to ceno odloèiti. ,
27. Od vrednosti letnega vžitka, ki se ima
odkupiti, se odbije letni znesek tistega odrajt-	Ambidravih" po zgledu
vila, ki ga je nasproti dajal vživavec služné pra-	iekovavcov izpelaval iz „na hori" ev oqokj, al pomno
více posestniku zemljiša; vrednost tega odrajtviia	gostranskem pretuhtovanju sim se prepričal, da so No
se po odločbah §. 26. prerajtuje. Kar čez ostane,	ričani in gotovo tudi Herodotovi severní Ne uri na
o
pre
je vrednost, ktera dvajsetkrat vzeta dá v denar eledniki indiške kaste N air (n air, nara, pomeni moža
gospodarja), ktera se današnji dan kraj boka mala
JV T1VUI1VO», »V^»«. ~ ' «J « V . •». « - -
spreobernjeni kapital odkupljene pravice
j
en
i w	y	a	m.	mr	•	y
28. Ce se pa namést dnarja za odkupsino kos zemljiša odstopi ali zemljiše razdeli, se ceni
barskega stanuje. Le tako je
mogoce
si razjasniti :
zakaj toliko lastnih imen v Noriku: M VSO, MVSON, vrednost tega zemljiša po prihodkih, ki se dajo MVSA (Muž,_Mužon, Muža = Mažača) in latinskih
ti do
dnji meri sedanjih in prihodnjih pridelkov. ločbi se zastopijo vdeleženci med sabo ali pa raz sodijo zvedeni možje
stanovitno iz njega dobivati, tedaj po sre- MASCVLVS, MASCIVS, VIRIATVS, VIRIATA 3
na spominkih se najde. Berž ko ne se bo tudi stara Nor ej a uajti dala. Nestor piše „Nar ci" prav naravno.
29.
gruntnih bukvah na sluzno zemljiše
3. Reke.
vpisane pravíce (to je, hipotekarne pravíce)zgubé Dorias
svojo veljavo zastran tistega kosa, kteri se komu za odkupšino prepusti.
Indijke.
Slavenske
Tište gruntne dolžnosti, ktere po svoji natori na odstopljenem ali razdeljenem zem ljišu ostanejo, ali ktere se zavoljo kmetovanja zo pet na novo dopustiti morajo , se morajo pa v raj tingo vzeti, kadar se vrednost zemljiša odločuje.
30. Zemljiše se smé pa samo ti s ti kr at
v#	I ê	• f i	1 t	1 . 1 • i •	j-V	V
Sabura
Jomanes, zdaj
Jamuna
Tynna
9
ce
za odkupsino odstopiti ali razdeliti (na parte)
je po tem še mogoce, del s pri dom ob delo va ti.
Tudi je pri tem, kolikor je moč, vselej na to gle dati,
V f
ezi
Kainas
Turja, imen dosti potokov in rečic po Siavenskem.
Sabaris, rečica, pri kteri je stara Sabaria ležala.
Jamno, Jamnika, vas in potok na Stajerskem.
Tinsko, Tinska, vas, hrib in potok na Stajerskem.
Kaina, ponemčano Kainah,
9
to je ni mogoce
^ r..	,	,	.i«,	^lu-
da to, kar na vsacega pride, bolj skupej Baris
9
t
da
da so posestva bolj arondirane.
Ce
se dnarna vrednost vživane pra
Atabas, Palandas
více z odstopljenim zemljišem cisto poravnala
bi se vdeleženci zavolj tega razločka nikakor zedi niti ne mogli, se ima ti
m
razlocekz dnarji poravnati.
reka na Stajarskem. Kenne lastno ime slov. rodovin.
Baristen (Boristenes i. primeri lastna imena na rimskih kamnih PALANDINVS
ATEBOD in severnoslav.
Hotbudz (Muhar 423.)
>
31.
V
Ce se gojzd (boršt) odstopi, se pravi
loma (za navadno) ne smé tako odstopiti, da bise razkosil na posebne parte vživavcom služnih pra víc, ampak za celi kraj ali za celo sosesko (občino, komun) ali pa za vse vž i vavce skupej.
takimi gojzdi je zastran gojzdnarskega var
2
3
)
Muhar Gesch. der Steierm. I. stran 380-361. Ankershofen. Gesch. Krth. 517.
Nisim jez pervi, kteri Boje (primeri severnoslav. Bojare) za Slavene ima. Ze v letu 1825 je prof. Laube (Archiv
fur Gesch. u. Geogr. Jahrg. 1825 N. 92. u. 93.) po jezi-koslovnem sledu imen rek Leha, Atesis itd. dokazati si prizadeval Bojov slavsko narodnost.
Ravno tam 382. 419. 426. 427. 423.
247
4. Gore. Uxentus (pogrecizirana) Učka. Vindius mons, zdaj Vindhya Slovenske gorice.
Meru, eveti breg bogov Primeri : slovenska imena gor
Radmerje, Mer et i nee,
ime naroda M e r j a n i, vasi Merna itd. Po tem bregu svetem so nastale imena A n-
t u m a rnrS 1 a v o m i r V J a-
Indianov
d i m
t o z

Resim itd.
S
Kory
predgorje indiško
,	IUUIOMJ
Kgíqv ukqov to xcci Kalliy
Koroško. Karni
Kaligi
pa
(Strabo)
Matra, kralje XTgursaina.
primeri : č o v i n a.
K a č n i k
>
K
kralj
Matra, pogorje v Tatri
(Kon
sledi.)
Sege slovenske

Za merliči narekovanje v Istrii.
Podali smo častitim bravcem „Novic" nektere iz
»lede narekovanja v Liburnii (Istrii) , da so tudi v
8
besedah zvedili to šego, od ktere so velikrat slišali govoriti. Hoćemo danes nekoliko več omeniti od tega.
Narekovanje je običaj (šega) samo ženskega spola
in kakor bi se moškemu smejali za kém narekovati, tako bi ženski
in rugali,
šali
>
ako bi počel merili in ji opona-bi za umerlem bližnje svoje žlahte narekovala. Posebnih narekovavskih pesem nimajoč jih skladajo
tišti čas navdaja , ponekih
ko
kakor jim jih ožalosteno
vendar stalnih oblikah, in jih pojejo z otožnirn in žalost
nim napevom , ko dvigaj
gla
in ga natezaj
posebno
na tretjozadni slovki (Silbe) vsake verste, kamor stav
ijajo	ibmbbmíbébHHWBÍ
rajnemu, ter jih skoz celo pesem na koncu verste med
imena žlahte in druge Ijubeznjive in mile prilo
ge
sabo menjajoć ponavljajo, na priliko
Za otrokom
S
moj, sinko moj 1 grančice moja ! hci moja
f
t
Hčerčice moja, rožice moja, lepa kitice moja! Tanka jelvice moja! rano moja!
Za ocetom : aćo moj, dobri caćko moj ! velo dobro moje !
Mila majko
moja,
Za matero:
mila i draga majcice moja Za bratom:
i
Bratac moj, braj
moj
f
Za
Sestrice moja, mila sestro moja! dobra prijatelica moja!
Za mohem:	^
Druže moj! mužu moj! rano moja! Serce moje! veliko dobro moje, boru moj!
Z onim, kar pa narekajoč zlagajo
zgubile
tugo in žalost, da so rajnega zginul, kako teško in mučno bojo brez njega
milo opevajo da jim je up
zivele, pro-
eijo svoje umerle, da mu pridejo naprot, prosijo tega, da on jih lepo pozdravi, da jim pové , kako jako za njim žalujejo
itd
Dokler bolnik boluje, se plačej

pa po splohn
ěegi se ne narekujejo ; kakor se pa duša od telesa
V	»	« • V	v.„	•	.	...	%/	. •
>
poenejo vse h lica na včs
ženske
velike kuševajoć mer
glas narekovati ;
to přidej
tud
d
5
da ga pomagajo zalovati, ter se ne dajo od njega ločiti posebno ki so najbližnje žlahte, dokler jih druge ženske
?
po sili proc ne ali daske polože
zvlecej
5
da ga preoblečejo in na mizo
O tem času, dokler mertvi v h večkrat ena ali druga
leži
5
vzdigne
svoje narekovanje ; ali kader ga v trugo devajo, ga pokopat nesti, padejo vse z rokami
Tukaj plakati weineii, na priliko: kega serce ne
*
boli, oči mu se ne plaču, razločujejo od j okati (od
joh!) wehklagen brez solz; na priliko: joče aš ga zub boli.
in obrazi na-nj, ter včasi glavo nekoliko vzdigovaje in rokami pleskajoče narekujejo, ktera bolje zna. Merliča oženjenega koj doma pokrijejo in v trugo zabijejo
je se stara navada obranila
grob položiti
se narekovavke koj
neoženj enega pa, kjer sej.l_________________„~„f
nosijo v odperti trugi, ter ga pokrijejo, kader ga imajo v
kjer z njim počivajo, okolo truge vsujejo, ter padejo s sklopljenimi rokami in obrazi na trugo, in narekujejo, kakor tudi po vsem poti, tako tudi v cerkvi; molčé samo med merlicami (biljam viglia = vigilia) in med s. mašo; kader pa duhoven
oslobodi me gospodi" (libera), počnejo spet
poje

»
jacje more vati.
pad
V •
, ktera
z obrazi in rokami na trugo, nareko-
dokler jim ga nosci ne odnesejo do groba. Ko pa nosila h grobu na tla polože, koj koj potežuč ena drugo
bežé, kakor da ne bi mogle nikakor gledati telesa ça dragega in milega v grob položiti in s černo Ijo pokriti, ter domů gredé zmirom narekujejo in
proc svoje
plačejo, kar še doma včasi ponavljajo. Svečo oljenico, ki je pri merliću gorela, nesejo gorečo iz cerkve domů,
in jo pusté še ki dan goreti. Po Lovranščini pa denejo k oljenici še blagoslovljene vode, v ktero poloze malo kruha, kar potle v ogenj veržejo.
Ako je pokopališče blizo cerkve, kamor k službi božji hodijo , začnejo pridši blizo groba spet narekovati ter stoje tako plakajoč nekoliko časa: po božji službi pa
zagrabsi
(tudi
s
m
pestjo radi grobe rekujejo, dokler jih
blagoslovljene
vode
ěkropé
grob
9

drug
druge
h rajnih tako poškropljajo)
žene proč ne popeljejo
?
in tako edine na grobu narekovanja pevajoce je naj mi
»če ženske pa ne na
leje poslusati. Merlica spremljajo« rekujejo samo tega zdaj umerlega vsaka svoje, za kterim jih jačje s
»

ampak tudi druge irce boli; tud se včasi da gredo narekovat.
starim ubogim ženam kaj daruje ,
Naj mileje se pa Slovanu stori, viditi in slišati go
spé in gospice (na otocih namesto gospodične)
iz bogatih hiš, kjer se od kakih 50 let sčm redko ilirska beseda sliši, ko jim kteri mili in dragi umré. Kadar ranjeno serce vse drugo preoblada, lepo milo ter milo čisto ilirski narekovati začnejo in s tem kažejo, da jim Bog je slovansko kri v serce vstvaril.	J. V.
Novičar iz slavenskih krajev

lz Tersta 29. julia. Šel sim ti teden proti Ser
voli skoz krasne Teržašae kampanie,
er zdaj nasa bo
gata gospoda hlada išče, omikovaje se iz soparneg mestnega zidovja, tù skoz krasne verte
zlahnisi
vino; gleda!
>
rase naj
sim po plodonosnih brajdah, ki so tolikokrat popotnika sprehajavca razveselovale ; pa leto«
Obrodile
se z žalostjo oči mimogredocih na nje ozirajo. so terte sicer obilo; huda ura, ki je letos po tolikih
kmeta tako hudo
krajih, posebno na Krajnskem zadela, jim je prizanesla; visi
ubogega
grojzd pri grojzdu
?
ali
zdravega, vse
panja
je rujavkasto m
da se bi le kaplice zdra-
ni ga skoraj ugledati černkasto tako, da ni
vega vina přidělalo. Enako žalostné novice nam doha jajo iz cele Istrie in tudi iz Goriške okolice. Kmetje to
žijo ^mhhhhhhi^^H
da ne vedó, s čim da se bodo přeživili in davke plačevali, ker vino je bilo od nekdaj njih edina podpora, letos pa ga ne bodo mogli ne za kapljico prodati.
V Terstu občnokoristna in imenitna delà, naprave za prijetnost in olepšanje mesta in njegove okolice nikdar ne počivajo. Razun kolodvora, podaljšanja mola S. Carlo in veličena Lloydovega arsenala poleg Servole, mislijo
tudi od lesnega terga (p
di
no) skoz hřib proti
cesto v Istrio
omenjenemu arsenalu preduh, in skoz-nj napraviti.
Iz Lutomera na Štaj. Sila veliko se je priča-kovalo letos vina v naših goricah, ker so terte zares
248
malokdaj toliko grojzdičev nastav
al pridelk ne zdravniške soie perve dní mesca oktobra (kozoperska)
bo upanja doseg menu, obetaj
pa,
Terte, ki so ocvele v lepem vre
Vodstvu podkovijske iu živinozdravniške sole je bilo
obilo
zlasti na moćni
1 , ooeiîtju UUIIU, airtou u a niutui i* g mlj I ) - ** VIO I MM 11« liUMIJJV	J	JV Vf	V , v j ^ m . w - ~ ^---- ^
ki so cvele o deževju in so na suhih in bolj pešenih s c. k. ministerstvom notranjih oprav sklenilo, da učenci
.....del. Sploh bi so smel živinozdravstva, ce se k soldatam vzamejo, se smejo
z tistih na znanje dano , da je c. k. ministerstvo vojastva soglasno
zemljisih, odpadajo grojzdi
letošnji pridelk, ce ga se kakošna nesreća ne zadene, tako dolgo iz vojastva odpustiti (na urlaub), d a za tretjino ali četertino manjši biti od leta 1848.	solo izdelajo, ako zato prosijo in se lepo obnašajo
d
L

Maribora zvemo, da
perve dní tega
mesca se
bo gosp. profesor Terste nj ak na Koroško in Sol-nograsko podal po knjižnicah in muzejih nabirat gradiva za povestnico slavensko. Da bi se začetniku nove dobe v zgodovinskem slovstvu našem obilni zakladi odperli!
Iz Postojne. M. 29. dan t. m. smo spremili na
in pridno učijo.
Iz Ljubljane. V sredo 10. dan tega mesca, bodo realne sole v Ljubljani svoje pervo leto sklenile. Ob osmih bo zahvalna velká masa v stolni cerkvi, ob devetih pa delitev solskih dařil v dvorani hiše mestuega magistrata.	-
pokopališče visoke častí vrednega moza, gosp. Karina Š m o 1-a , dosluženega c. k. kameralnega oskerbnika graj-
Novičar iz mnogih krajev

sine Postojuske , ki je v 79 letu svoje starosti življenje polno lepih zaslug mirno sklenul. Preobširno bi bilo po-
C. k. ministerstvo kupčijstva je poprašalo kupčijske zbornice vsih dežel: kako bi se dale nekterim obert-
njih pravice razširiti, in kako
pisati
vse blage delà rajncega ;
spomnem le, kar je na
semu tergu v vedni spomin zapustil, da Zobic, gora
Z novo
nekdaj Krasu podobna, ima njemu zahvaliti se
>
da je
na njegove stroške dobro obdelana in ozaljšana bila z lepim drevoredom, ki pelje na visočino, od kodar se po-
ri ija m in rokodelstvom deljeć bi smelo kupčijstvo kramarjev seči. osnovo samostanov (kloštrov) menda ne bo se nekteri branijo, da bi se njih ustanovila prenaredile.
nič
ker
Tudi iz Erdeljskega, Horvaškega, Tiroljskega
1
Polj
pogled
čez celo Pivsko dolino odprè: škoda le,
potniku
da se pot, ktero je on tako prijetno naredil, tak slabo popravlja , čeravno je ti kraj edino zavetje pred valovi
skega in več druzih dežel se sliši od silne toče 19. iu 20. dan unega mesca. — Na Laškem je bil žitni pridelk tako slab, da je tudi iz Jakina in Bologne izpe
prahu

ki ga imamo poleti tù požirati.
Z veliko slo- Ijevanje žita prepovedano.
Jolsvaški vremenski pre
vesnostjo se je solsko leto pri nas končalo. letne preskušnje so
hvalili vsi, ki so prićujoči
bili ; učenci
in ucenke so se verlo obnašali. Hvalevredni so vsi naši učeniki, krona naše soie pa je Ijubljenec mladine gosp. katehet Potočnik. Tudi petja in klavirja so se vadili
Konec- r°k prerokuje ti mesec veliko vročino in malo dežja, pri
hodnji mesec (kimovec) pa bo ponjegovem naj lepši mesec celega leta; vino mora posebno dobro biti. — Dunajski mesarji so prodali nekemu Francozu kri vsih volov, ki jih bojo celo leto zaklali; za kri enega živinčeta plača
gre hvala pridnemu podučitelju g.
otroci letos, in o tem Ven ca js u, ki se je prostovoljno lotil te lepe naloge.
Kar pa scer našo Postojnsko
m u z i č n o
3 kraje. ; ker zakoljejo na Dunaji okoli 100.000 volov na leto, bo ti dohodek znesel blizo 5000 il., ki se bo
onemogle
družbo spravljal v denarnico za obozane mesarje in
j
hlapce njih. Francoz bo krí v fabriki porabil. — Nek
Mills je znajdel mašino za šivanje, ktera se s kolesom lahko goni in kamor bodi lahko postavi
Anglez
?
zadene, ktera se je leta 1848 s prostovoljnimi doneski osnovala in s takimi se še dan današnji večidel na no-gah derží, ne morem réči , da bi se kaj preveč trudila občinskim željam vstreči, ker se da le redko kterikrat očitno slisati, razun nekterih godov kakega premožnega šivajo z njo
člověka, ktere ima v svoji pratiki debelo zaznamovane.	svetu nek dr. A. Mayer v Parizu, namreč: brez
Za o bile doneske bi se spodobila saj mer vica hva
delà ta
mašina
za 10 pridnih šivačev; v Hamburgu že Neko drusro sila imenitno mašino nazna
ležnosti vsim! Jez ne rečem, da bi se nam za ples
derv kuriti in ž njo toliko toplote napraviti, kolikor jo je za domačo kurjavo in za fabrike potreba I Prodamo
godio, ampak poleti v kakem vertu za pošten, kratek Pa to novico, kakor smo jo kupili. — V Turčii stoji
cas
ker muzika serce člověka razveseluje in Postojna	•— —7 ------- ------ ------- -----— - r—-.....--
je velika. Kaj je treba zmirej le po navžarsko trobiti?	pismom zabranila (protestirala) zoper obsedo podonav-
Iz med tistih treh kontrabantarjev, ki so 1. julia v	skih knežij po rusovski armadi; hospodarja teh knežij
gojzdu med Blokami in Ložem žandarma Prevca tako gro-	fita Đa terjanje turškega ministerstva odgovorila, da vec
zovito ubili, so enega že zasačili ; je pa razbojnik vojak
vse
V
se
kakor je stalo. Turška vlada se je s pohlevnim
9
iz Sluinskega
regimenta.
let ne bota mogla sultanu davka plačevati, ker imata 8000
Poslednjič vam še nazna- Busov sedaj preziviti; kaj misli car dalje storiti
mm
?
da med živino, ki jo je poslednji stekli pès na ne vé. Upanje na mirno spravo
9
se se
V
se
zmiraj
or
preva^
uje
Reki popadel, je že dvoje krav. ena telica in en prešič Pomenljivo pa je, kako casniki rusovske vlade ljudstvo za stekljino poginilo, tedaj od teh le še en prešič živi. obdeljujejo ; tako (po „Fremdenblatt") se bere v enem
Popadeni ljudjé pa so vsi čisto zdravi, in upati je sedaj, rusovskem časniku od 21. julia tole: „Nas premilostni car da bojo zdravi ostali.
Kar pri nas vreme vtiče,hva
je dolgo dolgo poterpežljiv, ali veličanstvo iu čast od Boga
limo Boga, da nas je letošnje uime
toče
dosihmal njegovim rokam izročene pravoverne Rusie mu gré cez
je rusovski car I
mogocen
obvaroval ; suša je pa velika, ker se na nobeno vižo k vse- Ve,ik je rusovski Bog! tečnemu dežju pripraviti ne more. Za to pa tudi za zelje, in ei,na Je pravoverna Rusia! Na poklic našega cara se
fizol itd. slabo kaže. Sena se je nakosilo na cente.
Iz Ljublj ane. Po naznanilu slavnega c. k. dežel-
nega poglavarja krajnski kmetijski družbi od 20. t. m so Njih ekscelencija gospod minister notranjih oprav do-
mož.
bojo vzdignile brezstevilne kardela vojakov kakor en
Na cesarsko besedo bo vsak zvest podložnik daroval blago in življenje domovini! Kaj zamore vpitje obre-kovavcov in protivnikov proti takemu velikanu ! Previdnost
volili, da po nasvetu letošnj
družbe bo p
dnj
v Ljublj
kje
občnega zbora kmetijske
priho-nato-
božja
izvolila Rusa za veliko; dala mu je modrega
to kmetijskih učilnic
se bo kmetijska kem
9
roznanstvo domače živine, živinoreja, oskerbovanje zdrave
m bolne
živine
učilnice bo ob
9
sadj
in sviloreja učila. Začetek te
in velicega cara; vse overe bojorazpadle v prah in svitla zvezda rusovska bo toliko svitlejši se lesketala!"
- \ Današnjemu listu
nem z začetkom podkovijske in živino- je dodana 8. pola „občne zgodovíue".
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani