8^ Stari in novi svetovi The Old and New Worlds Leon C. Fulcher Prevod plenarnega predavanja, ki ga je Leon C. Fulcher imel na posvetu Realities and Dreams septembra 1996 v Glasgoivu. Uvod Povabili so me, naj napišem prispevek na temo "Spremi- njajoče se skrbstvo v spreminjajočem se svetu" z razmišlja- nji o razvoju domskega otroškega skrbstva v zadnjih dveh desetletjih v starem in novem svetu. Povabilo v Glasgow se mi je zdelo prava poslastica, saj je pomenilo tudi priložnost za ponovno, pa čeprav le krajše srečanje s sorodniki in prija- telji iz časov, ki sem jih preživel na Škotskem, najprej v inter- natu Barnardo in nato na univerzi Stirling. Kot mnogi izmed vas vedo, so bih moje poučevanje in raziskave na Škotskem usmerjeni v razvoj usposabljanja socialnih delavcev za izva- janje domskega in zunajdomskega varstva in vzgoje. V svoji sedanji vlogi se še vedno zanimam za to področje, le da se sedaj osredotočam na prakso socialnega dela z domorodnimi ljudstvi Južnega Pacifika in z družinami izseljencev iz kul- turnih okolij starega sveta, ki trenutno živijo v novem svetu. Jenkiju - prišleku, kar sem bil, je petnajst let, ki sem jih preživel na Škotskem, pomenilo veliko priložnost, da sem se marsičesa naučil o starem svetu, moj "whakapapa"^ pa me povezuje z Norveško in evropsko regijo Schlesivig Holsteiu. 4 Maorska beseda za genealoški izvor po materini in očetovi liniji. 84 SOCIALNA PEDAGOGIKA V času svojega študija v starem svetu sem spoznal, da je imelo domsko otroško skrbstvo pomembno vlogo v nuđenju uslug sočloveku že vse od srednjega veka in še pred tem. Desetletje, ki sem ga preživel na Novi Zelandiji, mi je ponudilo nove izzive, med katerimi je verjetno najpo- membnejša monetarna ekonomska reforma. Drug izziv pa si bili glasovi domorodnih ljudstev, ki uveljavljajo samoodločanje v zvezi s skrbstvom svojih otrok na načine, kot jih narekujejo značilnosti njihovih tradicij, ki pripadajo "staremu svetu", in pa način razmišljanja, značilen za "novi svet" (Puao-te-Ata-tu, 1986). Družinsko in otroško skrbstvo v tako imenovanem novem svetu, še posebej pa na južni polobh, se je spoprijemalo s kolonialno zgodovino, ki je nekritično uvažala institucionalne strukture, tuje kulturnim tradicijam domorodnih ljudstev, ki so živela v tistih deželah novega sveta. Seed (1973) je pokazal, kako so pred več kot poldrugim stoletjem isti kolonializacijski procesi potekali na Škotskem, ko je na začetku industrijske revolucije sistem takoimenovanih "approved schools" - šol za mladoletne presto- pnike - nadomestil industrijske šole, ki so nudile varovancem tudi oskr- bo. Te kolonialne strukture, v katerih so domske institucije imele pomemb- no vlogo, so neuspešno uporabljali od zgodnjega devetnajstega stoletja, da bi asimilirali otroke in mladostnike. Vse to se je spremenilo ali se spre- minja z deinstitucionalizacijo, ki je tesno povezana z dekolonizacijo no- vega sveta na južni polobli. S to razpravo sem si zadal nalogo, da opišem splošen položaj in po- dam nekaj širših opažanj v zvezi z možnostmi izboljšave kakovosti služb domskega / skupinskega skrbstva oz. varstva in vzgoje za otroke, kar naj bi dosegh tako z zagotavljanjem njihove ustrezne uporabe pa tudi z iz- boljšanjem storitev, ki jih te službe nudijo. S tem namenom sem uporabil primerjalni model - predstavljen je v razpravi "Group Care for Children: Concept and Issues (Ainsworth in Fulcher, 1981) in v popravljeni izdaji (Fulcher, 1983) - s pomočjo katerega si prizadevam osvetliti dvanajst struk- turalnih vidikov spreminjajočega se skrbstva v spreminjajočem se svetu. Te primerjalne spremenljivke so naslednje: 1. pooblastila in skrbstvena usmerjenost socialne politike 2. lociranje in materialna - fizična zgradba ustanive 3. sestava in razvoj osebja 4. načini preživljanja časa in dejavnosti 5. postopki sprejemanja in odpuščanja 6. običaji in sankcije 7. družbeno vzdušje v ustanovi 8. povezave z družino, šolo in skupnostjo .s o C I Л L N A PEDAGOGIKA 85 9. merila za nadzor in evalvacijo izvedenega 10. teoretične in ideološke določilnice 11. stroškovni dejavniki pri zagotavljanju skrbstva 12. organizacijske spremembe, ki se dogajajo zunaj centra V nadaljevanju uporabljam vsako posamično strukturalno spremen- ljivko za osvetlitev podobnosti in razlik v načinih delovanja domskega skupinskega skrbstva za otroke in mladostnike v starem in novem svetu'''. Obenem upam, da bom osvetlil pomembne teme v zvezi s tem, kako vsa- ka spremenljivka vpliva na prakso pri zagotavljanju domskih uslug (Da- vies in Knapp, 1981). Deset let sem delal kot soupravitelj Weir House, 260-posteljnega doma za študente prvega letnika univerze, stare od 17 do 18 let, zato iz prve roke vem, kako je vsaka od teh spremenljivk pomemb- na, kar zadeva zagotavljanje kakovostnih standardov oskrbe, kakovost nje- nih učinkov in uspešnost oskrbovanih mladostnikov. Spremenljivka št. 1: pooblastila in skrbstvena usmerjenost socialne politike Ta spremenljivka zadeva pravna pooblastila, potrebna posamezniku oz. službi, ki zagotavlja varstvene in skrbstvene usluge. Le ta v veliki meri odloča, katere otroke in mladostnike v posameznih državah najde- mo v domski - skupinski oskrbi. Prav tako tudi določa, ali je neka služba mandatna (kot v ustanovah za mladoletne prestopnike) ali prostovoljna (kot v ustanovah, kjer so otrok in družinski člani dejavno vključeni v službo in v načine dostopa). Spremenljivka je tudi povezana s tem, ali službo zagotavlja država ali prostovoljne neprofitne organizacije, sku- pnostne fundacije oz. zasebne profitne organizacije. Ta spremenljivka je povezana s pravnimi in strokovnimi pooblastili, ki urejajo delovanje znotraj življenja otrok in družin. Primerjalna študija domskega skrbstva v starem in novem svetu, s katero sem seznanjen, poudarja pomembne spremembe v sami naravi in načinih zagotavljanja skrbstva za otroke in mladostnike. Kot so že drugi opažali (Fulcher in Ainsworth, 1994), se večje spremembe v zako- nodaji in politiki odražajo v spreminjajočih se oblikah skrbstva, saj se- daj pooblastila in usmeritve skrbstva obhkuje šest s prakso povezanih ideologij. Le te vključujejo normahzacijo, deinstitucionalizacijo, prila- ' Hansen (1988) ponuja alternativno zbirko kategorij dejavnosti v ustanovah domskega skrbstva, ki se delijo v neposredno delo, posredno delo, načrtovanje in administrativno delo. Tudi te kategorije ponujajo pomembne smernice pri primerjalnem proučevanju domskega skupinskega skrbstva.s 86 s o CIA L N A r E D A G O G I K A gajanje večinskim trendom, uporabo kar najmanj restrilüivnega učnega okolja, minimalno intervencijo in odvračanje (diversion). To pomeni, da imajo tako v starem kot v novem svetu otroci in mladostniki, ki so delež- ni domskega skupinskega skrbstva, bolj specializirane potrebe. Na sre- čo to tudi pomeni, da mnogo otrok in mladostnikov, ki so bili nekoč deležni domske oskrbe, sedaj nameščajo v ustreznejše bivanjske ure- ditve, kot so npr. razširjene družinske mreže, rejniške družine ali delno neodvisni bivanjski aranžmaji znotraj skupnosti. Kljub temu se v obeh svetovih še kaže potreba po specializiranih oblikah domske oskrbe, ki bi zadostile potrebam zelo motenih oz. motečih otrok v času, ko je na voljo manj uslug domske oskrbe kot kdajkoli doslej. Pooblastila in skrbstvena usmerjenost socialne politike dandanes bolj kot kdajkoli doslej oblikujejo ekonomske računice. Domnevno prav stro- ški domske skupinske oskrbe najbolj vplivajo na oblikovanje in preobli- kovanje načinov delovanja domskega skrbstva za otroke, tako v starem kot v novem svetu. Monetarne ekonomske politike, ki so jih na obeh straneh Atlantika uveljavljali v 70. in 80. letih, so desetletje kasneje po- stale vplivne v državah južne poloble. Zanimivo je opažanje, kako so nekatere kolonialne strukture, kot na primer britanske internate in "ap- proved schools", izvažah v druge države Commonwealtha, kjer so delo- vale več kot eno stoletje kot uvožene obhke domskega skrbstva za otro- ke in mladostnike. Medtem ko se ostanki šol za mladoletne kršilce za- kona danes znatno razhkujejo, lahko še najdemo commonwealthska na- domestila angleških internatov v večini držav novega sveta. Te speciali- zirane oblike domske skupinske oskrbe so bile zelo učinkovite pri obli- kovanju vladajoče elite, od katere so sedaj odvisne vse države Common- w^ealtha. Ne sme nas presenetiti, da so v 50. letih vizijo Curtisovega odbora o skupinskih družinskih domovih za angleške otroke, potrebne oskrbe, izvozili v države, kot je Nova Zelandija, kjer še danes deluje mreža tako- imenovanih "družinskih domov". Usmerjenost in pooblastila teh "dru- žinskih domov" vnašajo zmedo v razvoj rejniškega skrbstva v Novi Ze- landiji, saj so bili do nedavnega prepričani, da sta obe obliki otroškega skrbstva ena in ista stvar. V deželo, ki se ponaša s tem, da je uspela uresničiti "božjo vizijo" evropske utopije, so uvažah vsako novo fazo reform v socialni politiki povojne Britanije ter do leta 1984 to vizijo iz- boljševali do današnjega stanja, ko le ta predstavlja eno od najbolj izpo- polnjenih različic države blaginje na svetu. Res pa je, da je razvoj kako- vostnih praks zaostajal za strukturami starega sveta, ki so jih izvažali v .s o C I Л L N A P li D A G O G I K A 87 novi svet. Do sredine SO.let je ustanove domslœga tipa, Id so nastale po vzorcu angleških "approved schools", polnilo nereprezentativno visoko število otrok domorodnih ljudstev iz te regije, otrok iz drugih etničnih manjšin in otrok iz najnižjih socialno-ekonomskih skupin (Puao-te-Ata- tu, 1986). Moje raziskave potrjujejo izsledke Lorraine Fox-Harding (1991; 1996), ki so pokazali, kako spremembe v pooblastilih socialne politike v otro- škem skrbstvu odražajo spremembe v politični in strokovni naravnano- sti v odnosu do otrok, ter ideološke predpostavke v zvezi z odgovornost- jo družine pri skrbi za otroke. Socialne, pohtične in ekonomske spre- membe, ki so se v novem svetu vrstile v preteklem desetletju, so bile nedvomno ostrejše od revolucionarnih gibanj tega stoletja v starem sve- tu. Revolucije v novem svetu niso bile vedno tako krvave, čeprav je tudi to vprašljivo, učinki spreminjanja družbe pa so bili mogočni. Komaj ča- kamo, da v okviru mednarodne konference, poimenovane "Realities and Dreams" (Resničnosti in sanje), izvemo kaj več o spreminjanju skrbstva v spreminjajočih se svetovih Vzhodne Evrope, Afrike, Azije in Južne Ame- rike. V nekdanjih kolonijah Južnega Pacifika sta dovzetnost skupnosti in kakovost služb vse prepogosto le retorično vprašanje v okviru reform javnega sektorja, zmanjševanja javnih stroškov in odločitev o nepose- ganju v življenja otrok (Fulcher in Ainsworth, 1994). Spremenljivka št. 2: lociranje in materialno - fizična zgradba ustanove v spreminjajočem se svetu so opazne tudi spremembe v zvezi s ti- pom prostorov, uporabljenih za domsko skupinsko skrbstvo in obravna- vo. Na splošno lahko rečemo, da so danes prostori manjkrat locirani v izoliranih krajih, čeprav najdemo izjeme v vsaki državi, ki jo obiščemo. Obstoječi domski centri so pogosto blizu večjih središč, tako da so lažje dostopni širšemu krogu družin, skupinam strokovnjakov in drugim usta- novam. Stroški prevoza so postali pomemben dejavnik pri odločitvah, kje naj se nahajajo službe domskega skupinskega skrbstva otrok in mla- dostnikov. Na splošno tudi lahko trdimo, da so ustanove domskega skupinskega srbstva otrok danes manj številčne kot v preteklosti. V starem svetu še najdemo domske vasi, na primer angleško ustanovo iz devetnajstega stoletja "Barnardo Village" v Essexu, škotske "Quarries Homes" v Brid- ge of Weir ali SOS Children Villages, ki jih najdemo vsepovsod v državah v razvoju. Drugod lahko najdemo skandinavske primerke "terapevt- 88 s o CIA L N A P E DAGO G I K A skih vasi" (therapeutic villages), kjer so izpopolnili zamisli terapevt- skih skupnosti in domskih bivalnih skupin, ko gre za zagotavljanje ka- kovostnih uslug domskega skrbstva populacijam s posebnimi potreba- mi. Usmeritev tovrstnih vasi pa se je spremenila, oz. se spreminja v mno- gih delih novega sveta. "Kdo plača?" in "КоИко plačati?" sta vprašanji, ki sta preoblikovali domske in dnevne skrbstvene ustanove za otroke in mladostnike v novem svetu. Vsepovsod v novem svetu lahko najdemo množico "namensko zgra- jenih" ustanov, v katere pa so na žalost vgradili napačne namene. Pre- pogosto se dogaja, da nas ta prostor nadzoruje (Maier, 1987). Kapacitet, zgrajenih v prejšnjem desetletju, ni lahko prilagoditi spremenjenim pra- ksam v otroškem in družinskem skrbstvu. Sodobne ustanove domskega skrbstva navadno delujejo v preurejenih prostorih. Ne glede na to, ali so v nekdanjih domskih ali v prilagojenih tržnih stavbah, so ustanove dom- skega skrbstva za otroke in mladostnike danes manj prepoznavne v lo- kalnih skupnostih. Zamisel, naj oskrbovani otroci živijo v okoliščinah, ki jih ne ločujejo od drugih otrok na ulici, danes splošno sprejemajo in uresničujejo. Na vratih je tudi vedno manj ključavnic, kar pomeni, da je treba tveganja, povezana z varnostjo, obravnavati že ob sprejemu. Drugi programi, recimo Scouting, Outward Bound in novozelandski jadralni program "Spirit of Adventure", uporabljajo tehnike preživetja v divjini ter treninge življenskih veščin in tako razvijajo veščine, potreb- ne za življenje v skupini, s čimer pospešujejo osebno rast. Podobne pro- grame razvijajo za otroke in mladostnike domorodcev v takoimenova- nem novem svetu. Programi oživljanja jezika Maorov, znani pod ime- nom Kohanga reo (dobeseden prevod je "jezikovna gnezda"), uporab- ljajo skupinsko življenje otrok in družin kot sredstvo za učenje. Spremi- njajoče se skrbstvo v spreminjajočem se svetu pomeni, da se morata kolonialno znanje in znanje domorodcev združiti ter skupaj odkriti so- dobne oblike življenja otrok in družin v južnopacifiških skupnostih. Vzpo- redne spremembe najdemo tudi v Kanadi, ZDA, Avstraliji in Južni Afri- ki. V vsaki od teh držav različni kulturni vplivi oblikujejo lokacije, kjer poteka skrbstvo, in načine, kako se le to izvaja. Spremenljivka št. 5: sestava in razvoj osebja Upoštevati bi morali celokupno število ljudi, ki delajo v službah dom- skega skrbstva, pregledati njihove različne nazive, vloge in statuse ter načine, kako so ti ljudje časovno razporejeni v okviru zagotavljanja uslug tekom dneva, tedna oz. meseca. Seznam dolžnosti članov osebja ali na- 5 O CIA L N A P E DA G O G I K A 89 črt dela sta še vedno glavni vir podatkov pri obravnavi te primerjalne spremenljivke. Gre za vir podatkov, ki ga z lahkoto najdemo v vsaki dom- ski ustanovi kjerkoli na svetu. Najpogostejši obliki izvrševanja dolžnosti sta še zmerom starševanje v hiši z nadomestnimi delavci, ali skupinsko delo, ki poteka na osnovi rotacije, ko si manjša skupina delavcev deli dnevna, večerna in nočna dežurstva, na podlagi tedenskih ali mesečnih razporedov. Tako v starem kot v novem svetu opažamo težnjo po fizičnem zmanj- ševanju tovrstnih ustanov, kar na splošno pomeni razporeditev manjše- ga števila delavcev. Izjema znotraj tega pravila so internati, kjer zaradi specializacije in razvijanja programov prestižne izmenjave prostovolj- cev deluje še več osebja kot prej. Gotovo je sedaj v skupnosti na voljo več ponudnikov strokovnih uslug, ki prek pogodb sodelujejo z domski- mi ustanovami. V preteklosti so bile namreč tovrstne usluge osredoto- čene v velikih ustanovah. "Skrb za skupnost" torej vsaj v teoriji pomeni, da so te službe v skupnostih smotrneje nameščene, kar pomeni, da so dostopne velikemu številu ljudi, vključno s tistimi, ki so deležni dom- skega skrbstva. Usluge, ki jih ponujajo drugi ponudniki prek pogodb, pa ne zagotovljajo, da so podporne usluge specialistov vedno in takoj do- stopne otrokom in mladostnikom, deležnim domske oskrbe. Stroški oskrbe ostajajo strukturalna determinanta kakovosti. Prav tako pa kakovost zagotavljajo sposobnosti skupine izvajalcev oskrbe, da te- sno sodelujejo in da jih pri tem združuje skupna vizija in izkušnje v zvezi s tem, kako zagotavljati resnično kakovostne usluge domskega sku- pinskega skrbstva (Cassou in George, 1994). Na žalost pa velja: več ko nam uspe zbrati kvalitativnih podatkov v zvezi s službami domskega skupinskega skrbstva, bolj se nam vsiljuje sklep, da je v starem in no- vem svetu najpogostejši pristop k skupinskemu delu bil - in je še - pri- stop "ponovnega odkrivanja kolesa". Daljši staž v vlogi člana delovne skupine ne kaže vedno na kakovostno sodelovanje v skupini (Fulcher, 1983; Burford, 1990). Res pa je, da dolgotrajno sodelovanje članov de- lovne skupine igra veliko vlogo pri ugotavljanju, ali so otroci deležni najboljše možne oskrbe v času, ko potekajo dogovori o morebitni ustre- znejši namestitvi, še posebej znotraj razširjene družine. Pomembna determinanta timskega dela v domski skupinski oskrbi za otroke je tudi razmerje med vplivom osebja moškega in ženskega spola, pa tudi življenske izkušnje, ki se tesno navezujejo na izkušnje mladih oskrbovancev (Fulcher, 1991). To, da moramo poslušati kompli- cirane odgovore na vprašanje "Kdo je nocoj dežuren?", dokazuje po- 90 s o CIA I. N A P E 1) A G O G 1 K A membnost te primerjalne spremenljivke pri zagotavljanju kakovostnih uslug domskega skrbstva. V novem svetu, kjer živim, se to vprašanje glasi: "Kdo skrbi za tiste, ki zagotavljajo skrb?" In odgovor je vse prepo- gosto: "Nihče" (Opie, 1992). Spremenljivka št. 4: načini preživljanja časa in dejavnosti v skupinskem domskem skrbstvu je časovni razpored dejavnosti pre- cej pomemben, saj je treba določiti in spoštovati dnevne in tedenske ritme, s čimer pospešimo možnosti otrokovega razvoja (Maier, 1979). Študente so povabili, naj z rabo razporeda časa in dejavnosti, kar so razvili na univerzi Stirling v oddobju 1976 - 1986, sodelujejo kot opazo- valci v raziskavi, katere cilj je bila identifikacija vsakodnevnih in vsako- tedenskih rutinskih dejavnosti ter razlik med uporabo dejavnosti v po- sameznih dnevih oz. večerih v tednu in med vikendi. Beležiti so morali tudi pomembna prehodna obdobja znotraj dneva oz. tedna, ko so dolo- čene dejavnosti posebno pomembne za "skupinsko življenje" centra. Raz- pored časa in dejavnosti lahko zelo koristno uporabljamo za "uokvirja- nje" dogodkov, ki spremljajo odločilne pripetljaje v življenju oskrbova- nih otrok in mladostnikov. Vsak mladostnik, ki je zelo dolgo živel v usta- novi, predobro ve, da gojenci skoraj vedno bolje vedo, kaj se dogaja vseh 168 ur v tednu, kot pa osebje, razen morda v zgodnjih jutranjih urah, ko se nobenemu ne ljubi vstati! Če je namenska uporaba časa in dejavnosti ena od središčnih značil- nosti kakovostne domske skupinske oskrbe, mora biti izhodiščna točka za evalvacijo uslug, ki jih nudijo tovrstni centri, naslednje vprašanje: "Kateri vzorci se ponavljajo znotraj uporabe časa in dejavnosti v tem centru in kako le ti prispevajo k uresničevanju ciljev, za katere je ta služba pooblaščena?" V nadaljevanju vam predstavljamo shemo razporeda časa in dejav- nosti, saj jo lahko praktično preizkusijo delavci v domovih, vodje in raz- iskovalci na področju skupinskega skrbstva. Formalni in neformalni vzorci preživljanja časa in dejavnosti. Učni cilji: identifikacija in prikaz časa in dejavnosti v delovanju posa- meznega centra za skupinsko oskrbo. (Čas se nanaša na najvišje število tedenskih ur zaposlitve gojencev in osebja. Dejavnost se nanaša na tiste dejavnosti gojencev in osebja, ki so povezane z delovanjem centra). SOCIALNA PEDAGOGIKA 91 Gradivo: delovni razpored osebja, milimetrski papir, ravnilo, svinčni- ki, črn kemični svinčnik in razpored dejavnosti (če jih imamo). Postopek: 1. Pripravite 7-dnevni tedenski koledar, razdeljen na 24-urna časovna razdobja (glej zgornji primer). V centru za dnevno oskrbo označite razdobja, ko je center zaprt. 2. Za vsak dan označite čas bujenja in čas ugašanja luči (oz. čas odpira- nja, zapiranja centra). 5. Označite ure obedov, ure pouka oz. dejavnosti, ure rekreacije in ure zadolžitev. 4. Označite vse preostale "strukturirane" dejavnosti, kjer je predvideno vsakodnevno sodelovanje gojencev (strank). 5. Označite vsa prosta obdobja in čas, ki ga gojenci - stranke lahko rabijo za druge dejavnosti v programu. 6. Identificirajte vsa časovna obdobja. 7. Ugotovite, kdaj se delavci zamenjajo in koliko delavcev je v službi v vsakem trenutku znotraj 168 ur razpoložljivega skrbstva. Kvalitativni podatki, zbrani s pomočjo razporeda časa in dejavnosti ponujajo dragocene informacije, ki jih lahko koristno uporabimo za iz- boljšanje kakovosti izvajanega dela v vseh domskih ustanovah. Ena od 92 SOCIALNA PEDAGOGIKA pomembnih vsebin, ki jo bomo osvethli, je vprašanje, ali in v kolikšni meri razpored delavcev oblikuje delovanje programa, oz. ali program uslug, ki smo ga razvili za posamezne otroke in mladostnike, odloča o tem, kako bodo člani osebja razporejeni. Osvetlili bomo še eno vsebino in sicer, ali in v kolikšni meri so prehodna razdobja, kot na primer začetek oz. konec pouka, čas po obedu, čas na začetku in na koncu vikenda ali čas med dvema dnevoma (za tiste, ki morajo biti doma do polnoči) tista, ko lahko z največjo verjetnostjo pri otroku ali mladostniku predvidimo kri- zno življensko situacijo. Razpored časa in dejavnosti lahko tudi uporabi- mo pri izvajanju rekonstrukcije sosledja dogodkov, ki so se v centru izro- dili v hujšo krizo, na primer, ko gre za beg, tatvino, napad ah poskus sa- momora. Razporeda lahko tudi uporabimo, ko želimo vnesti nove energi- je v življenje nekega centra, kjer vsi tožijo zaradi dolgčasa. Raziskovalec ima metodološka orodja, za zbiranje primerjalnih podatkov, pomembnih za ocenjevanje rezultatov izvajanega dela v domskem skupinskem skrb- stvu. Spremenljivka št. 5: postopki sprejemanja in odpuščanja Pozornost je tu usmerjena v način, kako se novi člani vključijo v življe- nje v domu, in pa v to, kako odhajajo. Potovanja po starem in novem svetu so me napeljala k razmišljanju, da je to še ne dovolj priznan vidik prakse na tem področju, morda zaradi čustev in zaskrbljenosti, ki spramljajo pri- hod v domsko oskrbo in odhod iz nje. Le visoka raven timskega dela in neizmerna predanost skupinskemu delu lahko zagotavljata vzpostavlja- nje stika s prestrašenim, zaskrbljenim in osamljenim otrokom ali mla- dostnikom, ki na novo vstopa v dom. Zaradi visokega pretoka otrok imajo delavci in vodje v domovih včasih precej težav že pri zagotavljanju nor- malnega poteka dela, kaj šele, da bi bili sposobni ponuditi posamezniku prilagojeno oskrbo in program obravnave že od prvega dragocenega tre- nutka prihoda novega gojenca. Programi, ki so to spremenljivko skrbno upoštevali in se nanjo odzva- li z načrtovanjem dela, tako v starem kot v novem svetu, izkazujejo stalno izboljševanje kakovosti pri zagotavljanju domskih skupinskih srbstvenih uslug. Že dolgo je znano, da so sprejemni obredi temeljni element, kar zadeva kakovost življenja, kot ga izkusijo gojenci v centru skupinske oskrbe (glej npr. Polsky, 1962 in Roth, 1965, pa tudi drugje). Obredi iniciacije ali uvajanja v skupinsko življenje, ki so proaktivni, a jih vendarle izvajajo s SOCIALNA PEDAGOGIKA 93 posluhom za razvojne potrebe posamičnega novega gojenca, so življen- skega pomena za učinkovito in uspešno izvajanje najdragocenejše med vsemi oblikami intervencije človeku namenjenih služb. Prehodni rituali, rituali ob opravljeni maturi, zaključni rituali, rituali izobčenja ali izklju- čitve, pogrebni rituali, so v vseh kulturah pomembne značilnosti skupin- skega življenja. Prav zato so rituali srečanja med delavcem, ki nudi oskr- bo, in gojencem ter med delavcem in družino bistvenega pomena, kar zadeva kakovost izmenjav, ki bodo sledile. Težko je izraziti upanje, da se bodo ljudje, ki delajo v skrbstvu, naučili lekcije o sprejemu in odpustu ter o odnosih z otroki in mladostniki le prek kolektivne modrosti sposobnih učiteljev iz pretekle polovice stoletja. V novem svetu, kjer živim, se mora- jo številni delavci te lekcije naučiti zgrda, saj niso deležni ugodnosti izo- braževanja. Bojim se, da je tako tudi v drugih delih sveta. Spremenljivka št. 6: običaji in sankcije Družbeni običaji predstavljajo načine obnašanja, ki jih pričakujemo od gojencev ter od delavcev v centru skupinskega skrbstva. Obstajajo jav- ni običaji in zasebni običaji, kar odkrijemo, če opazujemo otroke in oseb- je, ko nekaj počnejo skupaj, oz. če jih opazujemo medtem ko so zaposleni z ločenimi dejavnostmi. Interakcije med gojenci in osebjem v ustanovah s skupinskim skrbstvom so bile predmet stalnih preučevanj tako v starem kot v novem svetu vse od konca druge svetovne vojne (Ainsvs^orth in Fulc- her, 1981; Fulcher in Ainsworth, 1985). Raziskave so vseskozi poudarjale pomembnost dimenzij javno - zasebno in odkrito - prikrito v skupinskem življenju pri ocenjevanju učinkov domskega skrbstva. Ko obravnavamo sankcije, moramo upoštevati pravila ali zakone, ki uokvirjajo pričakovano obnašanje posameznega gojenca, ter sankcije, ki jih nalagamo kot kazen za neubogljivost. S sankcijami člane skupnosti tudi spominjamo na potrebo po spoštovanju pravil, še posebej takrat, ko sancionirajo kako posebno obnašanje oz. dogajanje. Sankcije pogosto po- vezujemo z ekonomskimi ah političnimi dejanji, ki jih izvaja neka oblast, da drugo oblast oz. skupino prisili v prilagajanje določenim pravilom ob- našanja. Poudarek je na družbenem redu in metodah družbenega nad- zorstva, ki so bistvenega pomena za življenja v skupini in za doseganje dobrih rezultatov skrbstvenih služb, kot jih ocenjujejo posamezni gojenci in njihovi "pomembni ostali" (Davis in Knapp, 1981). Lepo je videti, da nekaterih sankcij, ki so jih uporabljali v domskih centrih za otroke in mladostnike v 60., 70. in celo v SO.letih, kot so samice in fizična prisila v zaklenjenem prostoru, ne uporabljajo več tako pogo- 94 SOCIALNA P E D A G O G I K A Sto. Izvajalci specializiranih domskih storitev se mesečno ali letno še ve- dno srečujejo s situacijami, ko je fizična prisila nujna. V spreminjajočem se svetu, v katerem živimo, take postopke zakon veliko natančneje opre- deljuje, za to pa moramo izreči priznanje organizacijam, kot je "Who ca- res? Scotland!", ki so se vztrajno borile za pravice otrok v institucional- nem varstvu. Ta in druge podobne skupine so veliko naredile v smislu razkrivanja in izkoreninjanja čustvenih, fizičnih in spolnih zlorab, ki so jih v preteklosti žal tako pogosto povezovali s službami domskega skupin- skega skrbstva. To, da življenje v domski skupini omogoča zlorabe, prav tako kot lahko omogoča proaktivno vključevanje v rast in razvoj otrok in mladostnikov, dokazuje, kako velik vpliv ima domsko okolje pri oblikova- nju posameznikovega obnašanja in pri omogočanju kakovostnih učinkov pri obravnavi otrok in družin, ki se znajdejo v potrebi po podporni inter- venciji. Spremenljivka št. 7: družbeno vzdušje v ustanovi če jo primerjamo z ostalimi strukturalnimi spremenljivkami, je ta pre- cej bolj abstraktna in jo je v mnogih pogledih veliko težje identificirati kot ostale. Nedvomno pa je vsidrana v izkušnjah delavcev v neposrednem skrbstvu ali supervizorjev, ki "prečitajo" razpoloženje v neki skupini ta- ko, da preverijo množico pretanjenih pokazateljev prevladujočega druž- benega vzdušja v nekem centru skupinskega skrbstva. Maier (1979) je te pokazatelje imenoval "ritme skrbi", medtem ko je Moos (1976: 330-331) identificiral "družbeno vzdušje" kot družbeni konstrukt, ki predstavlja "osebnost domskega okolja", ter je tudi sestavil metodologijo za merjenje le te. To metodologijo danes uporabljajo vsepovsod po novem in starem svetu pri ocenjevanju učinkov izvajanih uslug v domskih centrih. Če pa je ne uporabljajo, jim svetujemo, da jo začnejo. Dimenzija odnosov v družbenem vzdušju osvetljuje, v kolikšni meri so ljudje vključeni v okolje, v kolikšni meri se medsebojno podpirajo in si pomagajo ter v kolikšni meri so člani spontani in odprti. Dimenzija oseb- nostnega razvoja osvetljuje vidike osebnostne rasti in razvoja, do katerih pride v okolju, kjer uresničujemo določen program. Ti vidiki se v posa- meznih okoljih med seboj razlikujejo, odvisno od pooblastil, veljavnih in potrjenih namenov in ciljev. Dimenzija ohranjanja sistema in spreminja- nja sistema je v domskih okoljih precej stalna. V tej dimenziji družbenega vzdušja najdemo vidike, kot so urejenost, jasnost pričakovanj, stopnja nad- zora ter dovzetnost za spremembe. Še vedno obstaja težnja, da meritve družbenega vzdušja, ki so jih izde- lali v kulturnih okoljih, kot sta Severna Amerika in Zahodna Evropa, na- SOCIALNA r E D A G O G I K A 95 ivno uporabljajo v drugih okoljih, na primer v Južni Afriki, Novi Zelandiji ah v Avstraliji. Tisti, ki poskušajo ocenjevati rezultate izvajanja domskega skrbstva za otroke, pogosto ne upoštevajo, da je družbeno vzdušje - "oseb- nost" te klime, vtkana v kulturi. Ko razmišljajo in merijo družbeno vzduš- je ter poskušajo zagotavljati svojim otrokom primerno skrb in podporo, posvečajo različne kulture pozornost različnim spremenljivkam. Maor- ski koncept "tahawairua" npr. v družbenem vzdušju prepoznava duhovno dimenzijo, ki jo le stežka upoštevajo pri meritvah tega fenomena v Evro- pi. Obenem pa vse večjo pozornost namenjamo zahtevam domorodnih ljudstev Pacifika ter Severne in Južne Amerike in Afrike, naj znanje, ki izhaja iz njihovih tradicij ter njihove prakse zamenjajo zahodnjaške struk- ture skupinskega domskega skrbstva, ter tako omogočijo delovanje, ki je prilagojeno dotični kulturi. Vsepovsod po starem in novem svetu stalno nastaja potreba po ponov- nem ugotavljanju pomena kulture in po priznavanju potrebe po ohranja- nju kultur ter vrednot, ki so vanje vtkane v kontekstu zagotavljanja skrb- stva in obravnave za otroke in družine. Na svojih potovanjih v zadnjih petindvajsetih letih sem spoznal, da je kultura še zmerom premalo cenje- no sredstvo, ki pa oblikuje kakovost učinkov, doseženih pri otrocih in dru- žinah, deležnih uslug skupinskega skrbstva. Ali, krajše povedano, nima- mo absolutnih meril za kakovost, razen tistih, ki jim posamične kulture pripisujejo pomen. Po vsem svetu je ta intelektualni "bananin olupek" za znanost še vedno trd oreh. Spremenljivka št. 8: povezave z družino, šolo in skupnostjo Osnovo za to primerjalno spremenljivko lahko določimo že z enostav- nim preštevanjem ali popisovanjem in beleženjem stikov z "ljudmi od zunaj". Če se odločimo za ta pristop, pridobljeni podatek lahko uporabi- mo pri strožjem merjenju kakovosti učinkov, doseženih pri otrocih in dru- žinah v skupinskem domskem skrbstvu. Vključenost družine v domsko sitrbstvo že dolgo istovetijo s kakovostnimi učinki (Burford in Cassou, 1989) pri otrocih in mladostnikih deležnih uslug skrbstva. Čeprav se potreba po vključenosti družine pogosto pojavlja v puhlih govorih, izkušnje v novem in starem svetu ne kažejo vedno na povezavo med teorijo in prakso zno- traj te spremenljivke. Po posredovanju države se morajo družine zelo moč- no potruditi, če se želijo še naprej vključevati v skrb za svoje otroke (Pen- nell in Burford, 1995), še posebej takrat, ko so se za domsko obliko posre- dovanja odločile vse prizadete strani. Za naravo domskega skrbstva je značilno, da bo vključevanje družine vedno predstavljalo paradoksalni 96 SOCIALNA PEDAGOGIKA opomin na to, da družinski odnosi in okoliščine neposredno vplivajo na vsako namestitev v dom. Ob istem času pa uspešna vključitev v mrežo razširjene družine skoraj gotovo zagotavlja najkakovostnejše dolgoročne učinke za otroke in mladostnike. Če želimo nuditi najvišjo možno kakovost domskega skrbstva otro- kom in mladostnikom, ki še čakajo na razporeditev v najustreznejšo usta- novo, se ne moremo izogniti stikom s sistemom formalnega izobraževa- nja. Lahko pravzaprav le upamo, da danes ne sprejmejo v oskrbo otroka ali mladostnika (trajanje bivanja pri tem ni pomembno), ne da bi preveri- li pri otroku oz. njegovi družini, kako so lahko gluhost, govorne težave ali specifične težave pri učenju vplivale na njegovo pismenost, poznavanje osnov računstva, temeljne veščine komunikacije in sposobnost učenja. Preverjanje tega vidika prakse v domskem skrbstvu nas skoraj neizogib- no vodi na področje interdisciplinarnih dejavnosti, kjer je treba različne strokovne profile in vloge usmeriti v potrebe posameznih otrok in mla- dostnikov. Kljub selektivnim raziskavam, ki sem jih opravil v zvezi s to spremenljivko v skupinskem skrbstvu, ostaja še vedno odprto vprašanje, ali smo sposobni tako usmeritev ohranjati in tako zagotavljati kakovostne učinke za otroke in družine. Upam, da se je v zadnjem desetletju stanje v Evropi spremenilo. V delu novega sveta, kjer živim, leta 1996 ne bi mogel povedati nič pozitivnega o povezavi med specialno edukacijo, zdravstve- nimi službami in službami domskega skrbstva, ki bi zagotavljala podporo otrokom in družinam, potrebnih uslug skrbstva ter obravnave. Lahko le ugotavljamo, da se svet še danes lahko veliko nauči o upora- bi specialnih edukativnih praks za otroke in ljudi s posebnimi učnimi po- trebami iz skandinavske tradicije socialne pedagogike in francoske tradi- cije Educateur ter Educateur Specialise. Vsi, ki se ukvarjamo s primerjal- nim proučevanjem služb za skrbstvo mladostnikov, bomo z zanimanjem sledili razvoju v Franciji in v francoski Polineziji, saj je ta kultura starega sveta vehko prispevala k razvoju specialne edukacije in družinskih stori- tev tako v starem kot v novem svetu. Odkar je v Franciji na vladi desnica, se bojimo za njihov sistem otroškega slo-bstva. Težko je uskladiti ta fran- coski doprinos k otroškemu in družinskemu skrbstvu z njihovo idejo poh- tične suverenosti, ki sega vse v Polinezijo in ki naj bi opravičevala jedrske poskuse na atolu Mururoa. Za doseganje dobrih učinkov pri otrocih, ki so deležni uslug domskega skrbstva, so še vedno bistvenega pomena pove- zave z lokalno skupnostjo. Za uspešno vključevanje oskrbovancev v živ- ljenje po zaključenem bivanju v domu je še zmerom ključnega pomena vprašanje, ali bodo v skupnosti dobrodošli in ali bo skupnost imela zanje posluh ter jim dovolila, da se vanjo vključijo, ah pa bo potrebe otrok in SOCIALNA PEDAGOGIKA 97 mladostnikov enostavno zavrnila. V večini krajev pa do vključevanja sku- pnosti kar pride, ne glede na to, ali mu osebje v domu posveti aktivno pozornost ali ne. Spremenljivka št. 9: merila za nadzor in evalvacijo izvedenega Ne glede na to, ali nam merila in prakse, ki jih razvijamo ob ključnih pokazateljih rezultatov izvedenega dela, vsilijo zahteve, ki prihajajo od zunaj (zakonodaja, administrativni in fiskalni postopki, sodna pooblasti- la), ali če gre za odločitev posameznika oz. skupine delavcev, lahko reče- mo, da v vseh kolektivih delujejo nekatera merila, ki jih uporabljamo za spremljanje in evalvacijo obnašanja vsakega člana domskega kolektiva v družbi drugih ljudi. Od delavcev v ustanovah domskega skrbstva se sedaj pričakuje, da analizirajo in evalvirajo usluge, ki jih izvajajo za stranke, zato pa je potrebno veliko časa in pisanja. Vsepovsod v novem in starem svetu srečamo merila, ki gredo vse od meglenih primerjav mlade osebe, ki da je takšna in takšna, pa do izdela- nih poskusov spremljanja in evalvacije psihosocialnega razvoja in vedenj- ske kompetentnosti. Trajanje bivanja spada med tista merila evalvacije rezultatov izvajanja domskega otroškega skrbstva, ki niso sporna ne za vodje in ne za izvajalce. V zadnjem desetletju se trajanje namestitve v domu krajša. V nekaterih državah, ena izmed teh je Nova Zelandija, je zakonsko določena dolžina bivanja za mlade prestopnike 8 do 12 mese- cev, če ga sodišče naknadno ne podaljša. Kljub večkratnemu dokazova- nju, da je trajanje namestitve pomemben kriterij pri evalvaciji zavodske obravnave otrok, težko oporekamo piscem, kot so Seuil (1975) ter Davis in Challis (1986), ki so pokazali, da so stroški oskrbe bolj vplivali na skraj- šanje bivanja kot katerikoli drug dejavnik evalvacije uslug domskega skrb- stva. Izkušnje, ki jih imam kot izvajalec na tem področju, mi pravijo, da je "kvalitetne učinke" laže opisati, kot pa jih dosledno tekom časa ustvar- jati v okviru izvajanja uslug domskega skrbstva. Dandanes pa je pouda- rek na merjenju učinkov in v ustanovah, ki delujejo znotraj sodobnega koncepta socialne politike, morajo le ti seveda biti kakovostni, saj je dodeljevanje sredstev odvisno od učinkov dejavnosti. Otroci in družine bi morali zaradi teh ukrepov pridobiti, ampak le v primeru, da so vklju- čeni v načine merjenja kakovosti in da pri tem resno upoštevamo mne- nje, ki ga imajo kot posamezniki in kot skupina. Poznam številne dom- ske centre, ki niso v zadostni meri upoštevali kakovost in so doživeli usodo Jurskega parka. 98 s o C I A L N A P E DAGO G I K A Programi se še vedno razlikujejo po tem, ali osebje sprejema vse odločitve, ali pa odločitve v zvezi s ključnimi koraki sprejemajo skupaj z otroki in družinami. Še vedno je smotrno podpreti analize in evalvacije dejavnosti v programih skrbstvenih skupin s filozofskimi, ideološkimi, teoretičnimi in vrednostnimi opredelitvami. Durkinova (1994) shema oce- njevanja vedenja ponuja eno od najbolj zanesljivih in učinkovitih zbirk kriterijev za ocenjevanje sprememb obnašanja v dnevnih in tedenskih interakcijah znotraj specialističnih domskih ustanov. Čeprav je jezik oko- ren in bi ga bilo potrebno prevesti v "neameriško" angleščino, Durkinovo delo zaradi metodoloških prednosti, ki jih ponuja v evalvaciji domskih uslug, še vedno zasluži resno pozornost. Moos (1986) ponuja najzanesljivejši in zelo uporaben način merjenja družbenega vzdušja za evalvacijo interakcij med gojenci in osebjem v okolju skrbstvene skupine. Večina domskih programov v starem in no- vem svetu, kar jih poznam, še vedno sloni na osnovnih kvalitativnih me- ritvah, ki jih je težko učinkovito in zanesljivo spremljati. Še teže pa take podatke uporabljamo kot temelj za celovite evalvacije izvedbe progra- mov po vnaprej določenih merilih kakovosti. Ironijo vidim v tem, da več ko vemo o praksi in raziskavah na tem področju, manj je ta praktična modrost dostopna neposrednim izvajalcem v praksi po svetu. Večina iz- vajalcev še vedno dela s srcem, kar jim včasih prinese hude srčne boleči- ne, iskanje in trepetanje (Guttmann, 1991). Spremenljivka št. 10: teoretične in ideološke določilnice Pri tej spremenljivki je pozornost usmerjena v opravičila tehnične, mo- ralne in filozoflie narave, s katerimi izvajalci domskih uslug zagovarjajo svoja dejanja pred prejemniki teh uslug. Obstajajo različni primeri, kjer ta spremenljivka vpliva na kakovost v meritvah rezultatov izvajanega de- la. Mlad član kolektiva bo svoje ravnanje z otrokom ali mladostnikom zagovarjal pred supervizorjem z zelo osebnim izrazoslovjem, ki bo odra- žalo njegovo temeljno naravnanost in moralne vrednote. S taistimi opra- vičiU so dandanes preprežena tudi religiozna verovanja (gibanje Rudolp- ha Steinerja), teoretske orientacije (spreminjanje obnašanja) in politična filozofija (kibuci) vsepovsod po starem in novem svetu. Izraelski pisci, kot so Eisikovits, Beker in Guttmann (1991) so pokaza- li, da je kolektivistična ideologija, na temeljih katere je nastalo gibanje kibucov, tesno povezana s praksami vzgajanja otrok, ki jih še vse do dan- danes najdemo v teh "socialnih laboratorijih". Isto lahko trdimo o uspe- o C I Л L N Л P l<: I) A G O G I K A 99 snem novozelandskem gibanju Kohanga Reo, kjer "jezikovna gnezda" za maorske otroke in tiste, ki želijo, da bi se njihovi otroci naučili maorskega jezika, vodijo v skladu s tradicionalnim nauki starešin iz vsakega pleme- na s podporo nacionalne organizacije Kohanga Reo. Domorodna ljudstva pripisujejo velik pomen "tikangi" (tradicionalnemu znanju in vrednotam) ter "kawi" (praksam), saj menijo, da so to "taonga" (zakladi), ki so jih dobili od "tipuna" (prednikov) iz nekdanjega starega sveta. Priseljenci, ki so se naselih v državah Južnega Pacifika, so po nekaj neuspešnih poskusih razumevanja navad domorodnih ljudstev začeli usta- navljati institucionalne strukture, ki so bile primerne le zanje, se pravi za politične ter ekonomske ideologije starega sveta. Papua Nova Gvineja (Sali 1996) je tragičen primer načina, kako so nemške in nato britanske kolo- nialne oblasti, ter nato vse do leta 1975 avstralske, ustanavljale pravne in administrativne strukture v krajih, ki niso imeh in še vedno nimajo nobe- nega smisla za ljudstva iz več kot štiristo miniaturnih "nacionalnih dr- žav", od katerih ima vsaka razhčen jezik. Marsikdo sploh ne pomisli, da je takoimenovani Pidgin Engüsh popačena mešanica nemškega in angle- škega jezika ter starega narečja, ter da je edino sredstvo komuniciranja, ki ga lahko uporabljamo, ko potujemo skozi to državo. Tako v starem kot v novem svetu prepogosto odkrivamo, da imajo zelo maloštevilni domski centri formalno opredeljene temeljne vrednote in znanja, iz katerih lahko dobimo informacije o usmeritvah in načinih dela dotične ustanove. Dosedanja opažanja (Philpot, 1984; Kahan, 1989) kre- pijo pomen izjave o poslanstvu ah izjave o ciljih, ki natančno opredeljuje- jo in posredujejo vizijo (Cassou in George, 1994). Pogosteje pa se dogaja, da so temeljne vrednote in znanja, ki informirajo o načinih dela v domski ustanovi, odvisna od enega аИ od skupine izvajalcev in tega, kakšni so ti ljudje, namesto da bi bile te opredelitve zapisane. Izkušnje in raziskave z redkimi izjemami kažejo, da uspešne domske ustanove predvidevajo načrtovano skrb in obravnavo, ter da doseganje kakovostnih učinkov pri otrocih in mladostnikih temelji na nekaterih me- rilih izvajanja dela. Brez artikulirane izjave o tem, kako načrtujemo in izvajamo usluge za otroke in mladostnike, je težko spremljati in evalvira- ti rezultate teh uslug. V tem našem času, ko so stalno spremljanje stro- škov in dobičkov ter meritve kakovosti učinkov izvajanih uslug nekaj vsakdanjega (Knapp in Robertson, 1989), bodo dolgoročno preživeli le ti- sti programi, ki bodo upoštevali te zahteve. Tako v državah starega kot novega sveta bodo ostali izgubili finančno podporo ter žalostno propadli. In prav je tako. ÍOO SOCIALNA P E D A G O G [ K M Spremenljivka št. 11: stroškovni dejavniki pri ^ zagotavljanju skrbstva Nobena druga spremenljivka ni v starem in novem svetu bolj vplivala na obseg in kakovost domskega skupinskega skrbstva za otroke kot ravno spremenljivka stroškov. V spreminjajočem se svetu so ceno vsake posa- mezne postavke v letnih finančnih poročilih uporabih bolj kot katerikoli drugi vplivni dejavnik za spreminjanje oblike domskega otroškega skrb- stva. Ne glede na to, ah se osredotočimo na žalostni položaj otrok v be- gunskih taboriščih Azije in Afrike, ali na vprašanje, kdo bo plačeval za otroka ali mladostnika, ki kot storilec spolne zlorabe potrebuje specializi- rano domsko obravnavo, oblikujejo dandanes odgovore ekonomski raz- logi. Družine, ki so sposobne plačevati specialistično obravnavo, oz. pla- čujejo ustrezno zavarovanje, lahko povsod dobijo najboljše usluge. Za tiste, ki ne morejo plačati, je položaj zelo drugačen. Novozelandski ekonomski eksperiment je mednarodna skupnost zelo skrbno spremljala in ocenjevala. Temeljni element tega eksperimenta je pojem ločitve "kupca in dobavitelja", kjer kupec uslug (navadno vlada) ni odgovoren za zagotavljanje uslug. Danes ta dvojna vloga velja za politič- no in ekonomsko nekorektno, čeprav se je izkazala za dokaj učinkovito v starem svetu; spomnimo se Regionalnega sveta oddelka za socialno delo v kraju Strathclyde na Škotskem (Strathclyde Regional Council Social Work Department). V istem času lahko tudi v Novi Zelandiji najdemo ločitev funkcij (v državnem sektorju) med politiko in izvajalci. S tem v zvezi po- znamo tudi staro šalo, ki pravi, da desna roka v resnici ne ve, kaj dela leva, razen tega, da prelaga papirje z ene roke v drugo na venomer višjih ravneh. Že poprej smo povedali (Fulcher in Ainsworth, 1994), da sta ideologi- jo, ki je vodila reformiranje služb v Novi Zelandiji, oblikovali ekonomsko monetarna politika ter komercialna naravnanost. Spoznanja o najboljših načinih obravnavanja otrok in mladih pri tem niso imela skoraj nobene teže. V številnih ustanovah danes strokovna supervizija izvajanja ni vklju- čena v pogodbo o zaposlovanju, ki jo sklenejo socialnimi delavci ali de- lavci v domskem skrbstvu in delodajalci. V Novi Zelandiji so v glavnem opustili meritve kakovosti učinkov. Le ti se sedaj merijo le prek javnih preiskav smrti otrok zaradi poškodb, za katere ni bila vzrok nesreča, oz. prek javno razkritih zlorab. Takoimenovani novozelandski ekonomski čudež najbrž ne zasluži vse pozitivne svetovne pozornosti, ki je je deležen, čeprav letošnje prve volit- ve predstavnikov po načelu mešane proporcionalnosti kažejo, da je za SOCIALNA PEDAGOGIKA 101 obvladovanje tega čudeža treba uvesti celo vrsto novih temeljnih politič- nih načel. Današnji položaj je namreč tak, da morate, če niste sami ali vaši otroci potrebni posebne obravnave, in torej označeni za starše oz. otroke s posebnimi potrebami, računati le nase. Služb, ki bi bile namenjene vsem prebivalcem, ni. V novozelandskih skupnostih je treba vse plačati, celo skrbstvo za otroke in mladostnike. Spremenljivka št. 12: organizacijske spremembe, ki se dogajajo zunaj centra v Severni Ameriki so Pfeffer in Salancik (1978) v Evropi pa Emery (1977), predstavili pomembne analize zunanjega nadzora organizacij ter ponudili razlago načinov, kako lahko organizacijske spremembe zunaj ustanov domskega skrbstva vplivajo na kakovost učinkov izvajanih uslug (Fulcher, 1981; 1988). V državah, kot so Nova Zelandija, Avstralija in Juž- na Afrika, so spremembe v zakonodaji in reorganizacija zagotavljanja uslug domskega skrbstva na lokalni, regionalni in državni ravni nekaj vsak- danjega. V teh državah prihaja do hitrih političnih in ekonomskih sprememb: številčno močne populacije priseljencev živijo skupaj z domorodskim manjšinskim ali včasih tudi večinskim prebivalstvom, ki se v okviru za- konov bori za pravico do samoodločanja o zadevah svojih ljudi in tudi o skrbi za svoje otroke. Le malo stvari zbuja večjo zaskrbljenost kot rasni nemiri, povezani s skrbjo za otroke. Tako kot se spreminjajo temeljna politična in ekonomska merila, se spreminjajo tudi organizacijske in institucionalne strukture, ki ohranjajo družbeno nadzorstvo in zagotav- ljajo družbeno podporo otrokom in družinam. Te lekcije se v zadnjih letih mukoma učijo na Balkanu, v Vzhodni Evropi, v nekdanji Sovjetski zvezi, na Srednjem Vzhodu, v kolonialni Afriki, Indoneziji, Papui Novi Gvineji, če naštejemo le del vseh držav. Spreminjajoče se skrbstvo v spreminjajočem se svetu je le drug na- čin poimenovanja organizacijskih sprememb v zagotavljanju uslug dom- skega skrbstva za otroke in družine, ki so danes nekaj vsakdanjega. V današnjem starem in novem svetu je manj predvidljvih stvari in več spre- memb. Svet je ohromel, ko so ga prek satelita obkrožile slike o pokolu v osnovni šoli v Dunblanu. Taki nepredvidljivi dogodki nas še vedno glo- boko ganejo, enako pa smo bili presunjeni zaradi pokola v avstralskem mestu Port Arthurju v državi Tasmaniji, kjer je bil storilec mladenič, ki je bil nekoč v skrbstveni ustanovi. 102 s o C ¡ Л L N Л P l<: D /I G O G I K A V spreminjajočem se svetu nas na podoben način ganejo medijska poročila o prestrašenih in lačnih afriških otrocih, kar lahko povežemo z organizacijskimi spremembami, ki so posledica kolonizacije in plemen- skega samoodločanja v spreminjajočem se svetu. Da sta skrb za otroke in družino pohtični dejanji, je najbolj vidno v etničnem čiščenju, ki je razdelilo otroke in družine treh narodnosti z zelo različno kulturo in religijo, nekdanje politične in vojaške zaveznice, ki so oblikovale Srbijo, Hrvaško in Bosno. Organizacijske spremembe, ki jih spodbujajo korpo- racijsko restrukturiranje državne infrastrukture, imajo ne glede na vzro- ke, ki so lahko vojaška diktatura, politična volja ali zakonitosti trga, dra- matične učinke na življenje otrok tako v starem kot v novem svetu. Ali se bodo pogodili, kolikšna je cena enega otroka? Razprava o tej temi se bo še nadaljevala. Zaradi nedavnih političnih sprememb v Avstraliji lahko z dokajšnjo gotovostjo napovemo v naslednjih mesecih še dodatne organizacijske spremembe, kar zadeva reformo zdravstvenih in socialnih služb (Fulcher 1994). Organizacijske spremembe lahko napovemo tudi v Južni Afriki, saj se službe otroškega in družinskega skrbstva v tej državi trudijo odzvati na velike socialne potrebe prebivalstva, ki je plemensko in rasno razdeljeno, s kolonialnimi strukturami, ki so nekoč, tako kot tiste v Papui Novi Gvine- ji, podpirale rasno ah plemensko segregacijo in podrejenost. Veliko se bomo še morali naučiti o tem, kako vzdrževati kakovost skrbstva v okolju, ki doživlja organizacijske spremembe in negotovost. Edina druga mož- nost, ki jo imamo, je ta, da še naprej dopuščamo izkoriščanje otrok kot hrane za topove v navskrižnem ognju revolucije, državljanske vojne ali organizacijskega restrukturiranja, kjer naj bi, po mnenju mnogih, cilji opravičevali sredstva, ne glede na to, koliko ljudi spotoma nastrada. Zaključek s to razpravo sem poskušal opisati položaj, s katerim se soočajo dom- sko skrbstvo in usluge skupinskega skrbstva za otroke in mladostnike v starem in novem svetu. Obenem sem podal svoja opažanja v zvezi s kako- vostjo rezultatov izvajanj v domskih ustanovah. Z namenom identificira- nja sodobnih tem v praksah skupinskega skrbstva za otroke in družine, kot ga poznamo tako na severni kot na južni polobh, sem uporabil dva- najst strukturalnih spremenljivk, povezanih z doseganjem kakovostnih učinkov. V našem razumevanju domskega skrbstva ter v načinu, kako organizirati ter uporabiti te službe za doseganje kakovostnih učinkov pri otrokih in družinah, je v zadnjih dveh desetletjih prišlo do pomembnega SOCIA L N A r E I) A G O G I K A 103 napredka. Priznam, da vem zelo malo o domskem skrbstvu v Aziji, razen tega, da take službe delujejo znotraj kulturnih okvirjev, ki so smiselni glede na to, v katerem delu Azije se nahajamo. O pravem položaju skrb- stva za otroke in mladostnike, oz. v mnogih primerih pomanjkanja le te- ga, nas dnevno obveščajo medijski poročevalci, ki nam nudijo bežen po- gled v trpljenje in grozo v mestnih in podeželskih predelih Južne Ameri- ke, Afrike, indijske podceline in Pacifika. A kljub temu se sanje o skrb- stvu včasih tudi uresničijo, v osebnih srečanjih in odnosih med otroki in tistimi, ki zanje skrbijo - v oddaljenih kotičkih novega sveta, prav tako kot v starem svetu. Tistim, ki še vedno sanjajo, da bodo v svojem delu sveta uresničili kakovostne usluge domskega skrbstva za otroke in njihove dru- žine, želimo, da bodo za to našli potrebno moč. In pazite nase!