ffanuš Golec: Mtakoje hil kr$ten Otepav Msojz? Pravo skvarjeno seme vsestranske hudobije in atobe je še danes ta nebodigatreba Otepov Lojz. Ako stikajo žandarji po naši vasi, rekajo lju Aja: So že prišli zojjet po Otepovega Lojza. Pa fiisto res, če si spira kak vaški fantin svojo krvavo glavo pri s(ud8ncu, mu je odprl gotovo prenapete fantovske žile Otepov pretepač Lojz, ki je islrvh vseb nočnih potepuhov, pretepaeev, ponočnja fcov in voglariev precej daleč na okrog. Da nastav Ija 0167 ponočno zahrbtne zanjke klatovitežki fantovgki mladeži, bi mu ne porival tega nikdo od starej Mh in pametnejših v greb. Ker pa poseda poleg pretopaStva še čisto napaCne po^me o svoji in tuji lastisini, zakle|)a.io vašeani pred njim kašfie, shrambe , kumiko in drugo premično imetje ter ropotijo. Za Otepom kažejo vsi s prstom in vsak iz naše vasi je u,t-er.icn: Ofepov Lo;z je tat, dasi mu ne upa te žaljivk« zabrusiti ocitno v obraz niti na^srdite'ša'jezičnica HJrsd iz; od grabe za meljem. Otep jo bil in je menda ie one vrste uzmoviC, ki stegire svoje tatinske prste po imet;u sovaSčanov tako pretkano in previdno, da osUne vedno osiimleneo vsake vaške kraje, a nikdar Bovižan «n s ^rifian tat. kakor mi ga je oznaftila veckraJ sama Urša iz; od grabe za mel.!em. De'stvo je, da ni bil, kolikor ie meni znano, Ot«p za nobeno pofifeno lahko ali težlco deio, amnak kvet-jemu se ]e udinjal kakemu gveroarju iz Sedlar- jevcga kot gonjaC za Stajersko prepovedanih brvašk.ih s>vinj, govedi ali konj. Kratko in malo, Otepa se |9 ogibala naša sicer poštena vas in je bilo vse \eselo, ce so tirali orožniki dolgopetega potepa Lojzav zapor kašo pihat. Prav oddahnila se je cela vas, Urša izpod grabe za merem je dala celo za eno sv. mašo na dober namen, ko je moral Otepov Lo"z koj pri izbruhu vojnc k vojakom. .Vsak mu je želel sam pri sobi, ko je odhajal: Da bi te le ne bilo n'koli vec nazaj, ti nedobiosforno in skvarjeno človeSko seme. Otepa je torej pospremila na ruske bojne pol jane obfina želja smrti. Pa menda ravno te smrtne žel^e na kožo in življenje osovraženega Otepa so bile om angel varuh, ki je ftuval T/Oza na boi.^iii tako skrbno, da se mu ni skrivil niti las, Kaj Se-le tatinski prsti ali razr>o;niSka roVa. Kakor '« odSel, tako se je vrnil Otepov Lo:z iz voine še bolj krefiko dolgih pet, ne-oškodovanega telesa; pa6 pa še malo bol- saiaste riuše, kot jo je odnesel iz vasi v rajno cesarsko služho. Celo Urša iznod grabe za meliem ie uila sedai uver'ena, da !e bila n:ena maša na dober namen zama.n in Otep ostane potep, ne ridi^rav, vaSki tnt — in sedai komnn^st, lcep ,ie bil kpSften na gol nfiv naftin. L:udie iz moe vasi so nvoreni ter pr6"riftani: Ofe-ni se ni in se n^ bo zcodilo do na iavne smrti nifi življensko pohabnega, ker je bii kr- ks6en kot nobeden vaščan, kar jih' pomnijo moji najblaiejši rojaki. Zanimal me je kot radovedneža ta »prišveroani* zakramentalni obliv Otepovega Lojza, poizvcdel sem o njem prav pri vrelcu istinitosti in bom sporočil o njein, ako ne bom romal radi tega opisa zopet na zatožno klop mariborske porote. Pa, ker se nisem bal svojčas za lastno življenje, se ne strašim tudi ne mariborske porote, radi te samolastno hvalisane neustiašljivosti bom zaupal za lefošnji Božič javnosti dogodek: Kako je bil krščen še današnji nepridipra« in bognasvaruj — komunist Otepov Lojz? Pastiroval je rojstno mi župnijo sv. Miklavža na Polju skozi dolgo vrsto let gospod župnik nezabno dobrega in za nas vse Poljance do smrti trajnega spomina. Ni bila lahka ta dušebrižna služba, ako sl pokličemo v spomin, da je naganjal rajni gospod na dušni pašnik rojake iz Sedlarjevega, ki so še danes yeliko bolj kozlovsko upornega duha, nego pa poslušno ubogljive ovčice, ako hočemo označiti razmer]a taed župnikom ter župljani prav tako, kakor ga slika katekizem. Vendar rajni gospod župnik je oprav- Ijal svojo čredo vernikov na občno zadovoljnost vset faranov, le za nezakonske matere je bil prava šiba božja. Na vsak naeiiD pač inoram zavarovati rajnega gospoda, da ga ne bodo obsodili bralci na napacno, takczvano starokopitno plat. Rajni naš župnik je preganjal in koroba6H vsak grešni izrastek na deblu te popačene naravtt svojib vernikov, a najbolj ga je vzbodel v srce prav \sem očitni znak preskoka božje postave — nezakorv&ko materingh7o. Ker pa ni dobil pred svoj pastirskr pogled grešnieG same, je izlival ploho svoje opravičene jeze nad botrami in babicami, ki so prišle na krst z otroci iz nezakonskih zvez. Pa mi boste obsojali rajnega gospoda, čeg — slaro, jezljivo vreteno je bil, ker je korobačil nedolžne in prve dobrotnike pomilovanja vrednega nezakonskega črviča. Pred to vprašanje se je gotovo postavljal rajni župnik in vztrajal dolgo vrsto let pri svo.;em strogem nastopu napram botri ter babici nezckonskega otroka zgolj iz dejstva, ker je poznal jezičnost ženskega špola in bil uverjen: Ako napolnim ušesa botri in babici, bodo ženščine grešni materi v»iikc ve<5 nadopovedale nego bi jej jaz, ako bi mi prtšla pred oči in pod jezik. Ali je obrodil oster nastop rajnega gospoda napram grehu prešestva v pohujšanju precej dostopni obsotelski dolini kak poboljSljiv uspeh, ne moremo reči, pač pa je dosegel gospod toIiko, da se ni dala na krst z nezakoncem prav nobona kmetica iz naše fare. Me bo pa zadel že zopet oCitek: otrok pa mora vendar imeti po cerkveni postavi botra, ce tudi je zagicdal Iu8 tega grešnega sveia po lastni nedolžnosli, a iz grešne — nezakonske zveze! Tudi naši nezakonski otroci so imeli botre, pa samo na papirju v krstnih bukvah, pri podelitvi zarkramenta sv. krsta pa jim je bila botra in babica — neiiblrašl.,iva To^inova Neža, ki nas je znosila vsa zakonske, in nezakonske Poljance že danes moške starosti pred krstni kamen in pod noge farnemu patronu sv. Miklavžu. Potrpežljivi čitatelji teh božičnih vrst mi bodo že rnalo oprostili, ako prekinem za nekaj stavkov Otepov krst in posežem nazaj po stari Tepinki, ki je pravzrok Lojzetove še danes sajaste duše ter surove nravi, ker je ravno ona zakrivila nepravilnost, da. ne rečem ocitno goljufijo z njegovim krstom. 0 stari Tepinki se je in se bo govorilo po nagi lari veliko slabega in dobrega. Pustimo slabe ženske kvante na stran. Bil bi pač nehvaležnež, ako oi vlačil po časopisju osebo, ki je ponudila mojemu novorolenemu telesu prvič v življenju zdravilno moft tople vode. Tepinka je pac še danes ženSce, ki se zaveda ženskoobrambne moči jezičnega vretena, ki T jezi ne zastane pred nikomur, niti pred castitljivo o* sebo domačega g. lajmoštra ne! Tako vam je bila tn* di svou8as Tepinka edina junaška Poljanka, kati«"» ni preplaSila izpred domačega krstnega kamna vsa. jezična tofia, ki je padala iz hudournika rajnega nagoga gospoda, kadar je stopila pred niega z n3/akoncern v naroču. Gospod župnik je sicer rohnel nad Nežo liki bobneCi to; ovski ogenj na fronti, a table je molCalo, ker je stalo z obema petama na hv >'3> ~ vrednem stališču: Zmer.ia.j in se huduj, kolikor ti jft arago, saj si dušni gospod cele fare, samo da me Hi ne lopneš preko pleč. Tepinki je bil torej glasrn |«o» uk o zlorabi zakona nekaj tako bolj vsakdanjegi, kar pa ni šte'a Neža v zlo gospodu, ampak v na **>>¦) Ker sta bila sicer z župnikom prijatelja pri drugiK kr^čencih iz zakonskih zvez. Nikakor pa ne smem prezreti ali celo pozabifi za našo storijo omenka vrednega dejstva, da je kr§č.eval naš rajni gospod župnik vse nezakonce na imena dnevnih svetnikov in svetnic, pa najsi so donela še tako !atinski nerazumljivo za kmet^ško-poljanska nšeta, kakor: Kiet, Marcel, Patricij, Vital, Klara in Brigita itd. Konefino ra rav^okar omerrenega postopania naSemn gosnodu glede darežljivosti z nenavacino svetniSkiml imeni ne smemo šteti v zlo. Rajni ;,U'.nik ;e hotel pac potorr. nozakoncev prir^omofti do zemel skih ^astiloev zn naSa slovenska nšesa bolj ftiidno donofVb svebiikov, ki so pa bili in ORTanfi:o vPliki (ired Bo<ioti (er svetom. NaSe nezakonske farank« s>o s8 pa vendar le hudovale nad tem postopanjem pajnega, sicor v očeh vsoh farauov blagoga gospoda, ki je nekako žibal groh staršev na otrocih, ker so se ga ogibal8 matere in botre nczakonskih otrolc Sicer smo Poljanci še precoj ubogali svojega dušobrižnika iako bolj v naglavnih stvareh ter verskih zadevah, a da je kdo potom zakramenta sv. krsta Vital, Brigiia itd., ni znal nobcden naših nGzakoncev do vstopa y Solo,' kjer sta mu zabila v uho njegovo pravo krsinff ime še le šolnik ter fajmošter, ker mati je doma tudi Vitala klicala za Jožeta in Brigito za Mico, ali Trezc. Tako je pač bilo pri nas v moji rojstni lari sv. Miklavža na Polju pod župnikovanjem rajnega gospoda, dokler ni prevrnila prav sama Tepinka trdovratno trdnib načel g. župnika glede krstnega posto- ^tirbkiin očesom, Neža jo morala posluhniti že dvaKrai slišani grom o njenih grešno zanemarjenili dolžnosdb kol krušna raati dokaj izprijene. in le bolj na^ilnim potorn sedaj zakonsko poročene Zeike. Po razbliau župnikove gromovne razlage o pravi materin ski vzgoji otrok, čg tudi so samo rejenci, je gospod ; pobrskal po kolcdarju in odpravil Tepinko kar na) prej pred krstni kamen, kjer naj počaka na krst. | Na poti cd farovža pred farni krstni kamGn je l zavrela v stari Tepinki vsa njena s silo že dolgo let f potlačGna nevolja, ki je v njej rodila odločni sklep: \ Ce ludi si dušni gošpod cele naše fare, a tokrat mi ;' ne boš vsilil otroku dnevnega in celi iari nepoznate\ ga svetnika! ' Gospofi župnik je pristopioal jezno v cerkev, da panja pri nGzakoncik z goljufivim krstora še danda-  5 .nu je na daleč siišno odmevalo izpod od jezo ugretih našajega potepa Otepovega Lojza. Tepinova tela Neža ni ostala zimska samica, kakor marsikatGra druga od babiške meštrije, amyak vleže še danes po prestani vojni na dvovpraž - \ oem življenskem jarmu s svojim zakonskim možem,  j kaltrega natančneji opis pa nima nobcnega pomena  | za oiorijo o malo nenavadnem krstu Otep^ cga Loj -  i /a. Tepinka }e pač vzela v roko oporo zakou<ke pa-  } Jice bolj v žensko jGSGnskih letih, radi tcga joj tudi j Bog ni naklonil ženskega blagoslova — materinstva. | Da bi pa dokazala Neža prod cgIo domaco faro, da > razume tudi izpolnjevanje tcžkega poklica kmetske ¦ matere, je vzela k sobi pod materino oskrbo kot . re-  • ienko PlantGrJevo Zelko, kateri je zaiisnila za vcčno  j prava mati o6i kmalu potem, ko je podarila svetu in  ! osobito naši lari kočarsko revico Zoiko. Tepinova te- ! vraino lzjavo:  ¦•• j --•• — "- ,,Lojz bo m ne peia Začel se je obred zakramenta sv. krsta, kakor ga predpisujG cerkvena postava z vso resnostjo in doslojnostjo. Topinka je kot botra in babica odgovarja[a n? vsa obredna vprašanja pokorno in vdano kot bi ne prekuhavala prav nobGne nevolje ali jeze na srdKega g. fajmoštra. Š krstnim obrcdom je že šlo proti koncu. Tik preo* zakramGntalnim oblivom je zasadil rajni gospod žuj,nik še cnkrat svoj dušepastirski pogled v Nežo, kateri je vekal v naročju mladi Otepek, in jo vprašaj pa predpisu obredne knjige: »Pcregrin, hočcš biti krščen?" V Tepicki, ki je držala pazuo uprti pogled v duhovna, se jg nGkaj zganilo, da jo je streslo po C6lea lelesu, z nogo je tlGsnila ob cerkveni tlak, oko jej je zabliskalo po lisič> in prvič se js uprlo bable z vho odločnostjo domačGmu gospodu župniku s trdo- šao: t,a je vzela k sebi rcvle in sklenila, da ga odgoji za | Boga in svojo enkrat na starost prav potrebno 61o- •¦ .veskc podporo. Na ofiitno in javno pohvalo gospoda rajucga župnika in vsch naših iaranov je postala Tepinka krušna mati Planterjeve osirotcle ZGfke. Izvzemši samega sv. Jožcfa imata malokateri po Vaše!" 2upnik je nagubančil čelo v jeznih bvx/Azti ia vprašal drugič z gromocim glasom: ,,Peregrin, hočeš biti krščen?" Tepinka je zacapetnila z obGma nogama, obdržala Otepka samo na levici, z desnico zamahnila od- iruSni ofie ali mati srGČo z rejenci ter šo manj pa z | lOČnc in se postavila gospodu po robu s ponovnimsirejenkami. Bridko prGizkušnjo pravkar zapisancga 1 kajoeim: slavka je okusila tudi naša krušna mati Topinova teta i\eža. Tepinka je bila nad vse dobra pomo5 premnogim materam pri rojstvu otrok, sama pa plaba kružna mati gtede odgoje rejcnke Zefke, saj tako pripovodujejo pri nas okrog po fari. Tetka Neža sg §6 danes ne zaveda greha o zanemarjGnju matGrinskih Holžnosti narram neposlušnici Zcfki, ampak si lajša BLojz mora biti, saj je zakonski!" G. župnik je že prijel za vrček s krstno vodo, in vprašal v tretje: ,,Peregrin, hofieg biti krščen?1* Sedaj pa so je zgodilo v farni cerkvi sv. Miklavža nekaj, kar se ni doslej in se menda tudi ne bo. Tepmka jg z vso naglico pokrila za krst odkritega ,yesl, da jg bila vsaživljenska grešnost njeni nego- | ouoka, se zavrtela na peti in hajdi proti vrv^iti med ---'-- že v krvi takoj pri rojstvu in je ta n]ena po- zatrdilom: ¦vanki pačena kri v pozncjšGm življenju brlizgala 5gz plot božjib in človeških postav kijub skrbno dobri in matorinsko vestni odgoii od njenG — TcpinkinG strani. fifoliko žg lahko povern, da Zelika Neži ni bila nikdar $ starostno pomoč tcr podporo, ampak 1g v bridko pokoro. Kakor hitro je pognalo Tepinkini reJGnki dck- ligko perjs, je zapustila krušni dom in domafio faro ^ ^ ^ ^  sv- Miklavža tcr sfopila v mestno službo. Brcz ma - jj ge mu 'je uprlo starikavo bable in odneslo otroka iz leni.-skega nadzorstva, 6e tudi je samo kmšno, kot '' cerkve brez zakramenta sv. krsta. Ko pa Tepinove je bi!<i Tepinkino, je Zefle kmalu zabrcdlo na ona o^ katcra so bila Ce ne bo Lojz, pa ne bo Peregrin in ne kaj drugcga, ampak rajši nič!" Babura je jezno zaloputnila cerkvena vrata in odbrzela tako srditih korakov, da se jej je kadilo izpod zapetkov, ko jg hitela od farne corkve proti na dvo^e predelani bajti. Gospod župnik pa je ostal nekaj trenutkov kot pribit pri krstnem karanu, niti vGrjcti ni mogol, da polzka pota tcga trnjGvega živlJGnja, katcra so vedno usodepolna za vsako deklo, ki se klati po meslnib. službah. Ni trpclo baš dolgo in že je krščeval na§ irajni gospod župnik med oeGsnim bliskom in jGzi&nim gromom nczakonskega Tita Tepinkine rejenke, že sprijeno Zcfke. Za Titom si je prislužiTa Zofka še Ceferina in Tepmova krušna mati je imola v svoji dobT-otl^ivosti meslo starostne opore od strani Zcfke kar dve mla doslni pokori v dveh srajčnikih ter kričacih: Titu ia Cexrinu. Predno pa je postala Tepinka v četrtifi staro?(na kruSna mati, pa je ugladila Zelka grošne kolovozc svoTcga graoastega živl.iGnja v toliko, da je stonila v zakonsko zavezo z ocetom svojih otrok Otepoicm Lozom, ki je zapnstil z zakonsko polovico ZG'ko aiestu in se naselil kot čevljar v bajti Tepinove tetko, katero so pregradili na dvo;e za stara dva Tepina in mlade Ote; e. Na ta način se je vsilil mestnoskvar:eni Otepov rod v našo sicer precej dobro laro sv. Mikiavža na Polju. V na dvoje pregrajeni Tepinovi bajti je zasvetila luc fega sveta zakonsko rojenemu Otepu, katererau so odločili v ro>tni kočuri ocetovo itne Looz. Koj po ro stvu zakonskega Otepa je tekala stara Tepinfca krog po fari in prosila botra otroku svo;e rejcnke Zeiicc. Priberačila je otroCaju botra, a samo za pa ¦jir nPStnih bukev, ker pred farni krstni kamen v o6esu biisk in jezicni grom g. župnika se paft ni dal sio;>eden Poljanec, cetudi je tako proseCe moledovala 51H akoro vseh ?aranih dobrosrčna Tepinova tetka. TeiMiiki tudi (okrat ni preostajalo drugega, nego papiriii bofer, otroka v napočje, pot pod noge in njeno Senoko junaStvo v blisku tor gromu g. fajmoStra. A vendar, naša Tepinka je stoiala proti fari s še ne kr.^Rnim mladim Otepom malo bolj samozavcstno kot s Tilom in C6rerinom, ki sta bla kot nezakonca-otroJra jeze za že rninega nafiega gospoda. Tepin':'i>m ??tnozavosf in tolažbn zakonskega rostva Ote ovegn o(rof-aja sta se pa izkazali pred obličjem g. fa.imoštra ko1 ni^ovi in prazna pena brž ko je zagicdnl gos od >eto Nnzo snmn z otrokom brez boterske zaSftite. Neža te sicnp zavrlfila jezik na obrambno plnt svo"e oseh« ?n ^asM s povest;o o božje- in MoveSko ppavo mioftncrrj zakonsVem po!stvu na]mla;Soga Otona, a gospod je jezno ter neverjetno zablisnil s svojim pa- tclke le ni bilo nazaj, je uvidel tudi gospod župnik, da je Nežin upor de sfvo in da se babnra ros r!G »-o vrnila v svojl srboritosti. Gospod fajmošter se ni niti razburil toliko, kakor je bilo pricakovati pri tako drznem ženskem uporu, kajti tolažila ga je zavest: S iTepinko se bova še že srečala pred krstnim kame noni, kajti otrok mora b*iti krščen, ker to zahtevata cerkvena in svetna oblast. ; Tepinka je dospela v svojo bajto z nekrš56nim l Otepkom, položila ncdolžnega pogančka na svo;o postbtj, jGza in zakrknicna trdovratnost ste jej spuhteli že na povratku, stožilo se jej je na stara leta prav do debelih solz, ki so jej drCaie po starikavo velem licu in kapljalG v krilo. CmGrigala sg ie Tenm na tf 7 a, a ne s kcsanja, ampak kerni znala izhoda iz z. • onetne zadove o Olepovem pagančkn, katcrega bo Zdfiela vlačiti prcko grobena zob cela fara že koj v j najnežnejši nedolžnosti. Neža je zavrla po tGmelj.tom ; (okii solz zatvornico ženske samoohrane, se nseknila na dolgo in na vsako nosnico posebej, si podjirla gla- \ vo v zamišljenosti: ukane in prevare so iej začele te- kati po njeni lisičji glavi.  Nekaj je pogruntala Tepinka, ker se je po te -  vrst meljitem provdarku nasmehnila in menila sama pri sebi: Ne boš nam vsiliJ onega Peregrina, ampak Lojz bo, Ce tudi si ti dušni gospod cele lare in jaz samo bajtarska Tepinka. Nekak izraz notranjega zadovolja se je razlil po Nežinem objokanem obrazu, ni se vrnila proti vaSki cerkvi, ampak v drugi predelek svoje bajte, kjer ste irneli dolgo posvetovanje z materjo malega pa geacka — Otepovo Zelko. Zaključek Otepkovega izjalovljenega krsta je b.l pa6 ta, da so molčali o celi zadevi g. župnik, 0(6, ovi in Tepinovi. Ra.vni duhovni gospod naše fare je čakal od dne do dne na Jcpinko, da bi se znesel nnd njo in jej usilil Peregrina, a njegovo 6akan.;e je bilo zarrmn. Pretekli so celi tcdni, Tepinke ni bilo pred krslni kamtn in naj si ie pobrskaval gospod župnik po v.*eh kotih svoje duhovniške glave: Kaj bq ncki z Olopov:m [mgančkom, ker ga ni in ni pod zakramefl'.uui ot:iv? Vefitedensko paganstvo mladega Otepa ?9 l>Ua gctovo velevažna in oricrinalna zadeva za oelo n^Sa ži!fin!:o, a je osfala jTikrUa javnosti nokai tcdnov vsied skrbne mol^efinosfi obeli ppi rodal;ševaniu pagaastva prizadetih in zavozljanih strank. pn  Dobre tri (edne po pobegu tete NeSe i^prad Jjmp- nega krstnega kamna s pagančkom Otep« se Ic »odL' v Tepinovi sosedščini gruntarju P^arenika sedmorc«it;ii5ok. Kdo drugi nego naša Neža ga je p»Ta d$~ bilr v naročJG in se mu nasmehnila prazn^oc vesiilo, ko mu je ugotovila Adainovo pokolenje. Imovito gmntarski Farčnikovi so naprosili ugledno že hišD» bCiro, ki ]8 prikinila na Nežin nasvet, ceš, sedmo.**jeni Farčnik bo tudi zadnji iz tega že itak blagoslovljeaega zakona, radi tGga bi naj bil krščen za, Lojzekat katercga šg nimajo v družini. Lojzek bo, so se zedinili pri Farčnikovihi^ ki s iein sklepom sta se podali botra in teta Neža k fa»i na krst. Pot ju je peljal mimo Tepinkine bajte^ kjer je začel otrok vekati, da je bilo joj. ,,Cakaj, botra", je menila JNeža^ ,,bom stopilav bajto, otroka previla in potGm pa do fare." Botra jg seve radGvoljno potrpela pred sajasto kocuro, v kateri jg previjala Tepinka kričača preoei doJgo. Ko sta pa stopali ena za drugo proti sv. Miklavžu, dobro zakriti otrok res ni vefi vekal, ker je bil na sveže previt. Gospod župnik je sprejel imovito ugledno fa»manco botro s podajo roke. Pri pogledu na Tepinto je siccr malo gubančil čelo, a rokel ni ni6 drugega, nogo povprašal po iuiGnu novorojenčka in že so §B v cerkev, da se izvrši krstni obred. Pred krstniia kamnom je šlo vsg v redu, mirno in resno dostoianstveno do župnikovega obredncga vprašanja:« ^Lojz, hočeš biti krščen?" Botra je odgovorila: ,,Da!" Zraven stoječa Neža pa je pristavila oa pol sifi,,Saj je naš." Zupnik jo ošvignil predrzno klepetuljo s stro^> karajo5irn pogledom in ponovil v drugifi predpisano vprašanje po želji krsta. Botra je gospodu seve priIrdila, a oglasila se je zopat babica s svojo čudno, pripombo: ,,Saj je naš!" Gospod krslitelj je bil uverjen, 'da je 6vekavx> bable preveč polucknilo iz kozarca, kot je to navada ob priliki krsta, in se ni niti zmenil za tretjo Topinkino opazko: «Saj Je naS!" KrščGn je bil Lojzek in po kratki molitri pod nogami sv. Miklavža ste šle botra in babica v larovži na. zapisovanje. Gospod župnik je ponudil botri stol, Tepinka J© pa stala z ofrokom v babiški porližnosti pri vratili« Zupnik je odprl krstne bukve, namočil pero in ga na- stuvil na papir s: .'. > ,.y} ,.Kedaj ste ga pa dobili?" Tepinka }e vzdihnila na dolgo, mravljtnoi stra- liu so iej zagomazeli po hrbtu, hlastnila je z jezikons po zraku, a ni odgovorila na gospodovo vpraSanje * li nckake trenutno omotice je streznila Nežo botra z žensko milim: MNo. no, Neža, povej no gospodu, kedaj ravna so je rodil!" Duhovni gosnod je že potresaval v nevolji p©« ro, ko je Tcpinka izbrcala svoj v cerkvi trikrat po* novljGni: «Saj je naš." ,,Kaj naš, baba neumna, povej, kedaj je bU rs* ien?" ,,Sai ve-ve-'o, gos^od", je jeclialo bable v tre* peui, Bpred do-dobrimi tre-tremi te-tGdni je — je prt« Sel.na — na svef naš IjO — lojzck." ,,Kak vaš Lo — lo:zek", je že rohnel gospodinr* Sdj ti vendar nisi Farftnica, ampak Tepinka." Kaj si je liofelo uhogo žGnšče, zbralo je Se vsa od strahu preostalo dnšcvno in telcsno mo6, polo?'!o oi;oka na mizo i ped krstne bukve in razodelo odV:**(o, da danes ni b'l krščen Farčnikov Lo;z, aihpalf Oto;ov že tritGdenski paganček. Far5nikov pagan p* poeiva v Tepinovi baiti in čaka, če gospod zapovelo« na samega sv. Paregrina. \ To se je zgodilo v župnišču sv. Miklavža naj Pilju na dan, ko jg dnbil po treh tednih krstno ime sv. Alozija Otcpov tretjerojGnec. Prizor pa, ki se je doigral med že rajnim faj* moštrom in Tepinovo trtko po tej izpovedi, je uprav; nepopisljiv in si ga tnhko i>redo6i vsak čitatelj ; teK v svoji zdravi domišljiji. Toliko je gotova resnica, da je bil vpisan m?a-» di Olep v krstnG hnkve kot Lojz in ne kot posili P©^ rogrin in da je gos od župnik krščeval še isti dn« P'arčnikovega Lo zeka brez castne straže s svetimi re.'.mi golju ive Te. inke, ki je ostala v nemilosti pri ddmačGin dušnem \ astiriu, dokler se ta ni preselil prcd njo na kraj, kjcr gleda že danes sv. Peregrina in sv. Alojzija. Tepinkina golufiia s prvim sv. zakramentdm Je žela ostro obsodbo od strani župnika in poštenih zakojjskih Poljancev: trnjno priznanje ter pohvalo pa od vsoh boter in maler za Otepovem Lozom pr! sv« Miklavžu na Polju krftfenih nczakoncev, katerim raj111 gospod župnik ni ve,6 do svojg smrti vsiljeval: tuje latinskih svetnikov in jim ni podil iznred krstnega kamna prvih dnSnib dohrotnikov-bo'rov. Tepinkina krslna goliufiia pa sp, :o bridko mašf.evala še po dandanašnjem mnenn vso.h poljskih faranov na Otepovora IvO;zu, katemmii bi bilo veliko bolj pristo;alo vslljeno ime Pere'jpin. nego pa vtihotapljeni sveteo —• nedolžni sv. AIozm. Tepinkino f!»'n>n;-atvo z Otepov'm krstom Iimt zp. potepa in npbndiunlreba na svetu Lo!za to dobro, da zvraCaio Pol -^nfi in Sedlarci vsn Otepovo brezr dtlnost, paz^o!niS'vo in pritajeno tatvino, ali, da povemo z modernim izrazom: njegov povojni komuni-* M krfiko na njegovo osobno krivdo in duSnoIra-voi&t tako govori staro In mlado po tari sv. Mikla/JtobijO, aaipak na goljufijo z njegovim krstom, ki je'ša na Potja, jHfliŽA ia bo spremljala do smrti Otepov komunizem. OtapOT Lojz je danes komunist v rojstni lari, ifer je Tepinka prekanila rajnega dobrega našega gospoda i« prišvercala krst in pošteno svetniško ime st. Alojzija Otepu, ki bi naj bil Peregrin, ker je — ijjad^jiTO komunistični potep še danes po prestani Te vrste, pa sem zaupal javnosti za Božifc y o konžanih volitvah radi tega, da bo znala, da Ob=»o te*čani nismo samo posebneži pri volitvah in v poiitiki, ampak že koj pri prvem zakramentu sv. krsta.