Dolenjske Xûvice iiiîiajajo vsak [Hitek ; ako : : je ta ilau praznik, dan [lo^trej. : :
Cena jim jo za cclo leto (od aiirila (io a))iila) S K, za pol leta za NeniC:)jo, Bosno in linige evropske države znaša S'ôO K, List ill Kf;;lasi ko [ilariijejo naprej.
l'">0 K. Naročnina za. Ameriko +*i)0 K.
A'^se (ioiiise, naročnino in oznanila sitrejeiiia tiskarna J, Krajec nasi.
Uepnikom.
Ljuliîjanski školijski list št 10 v^'incscl je vs])o(llm(liie ill resne besede našega i)re-vzviŠencga nadiiastirja in kiiezoškofa, namenjene svojim vernikom v luijno uvažc-vanjo. Vsled velike važnosti prinesemo dotični sjïis doljcsedno na tem niestn, da ga pi'cëitajo in upoštevajo tudi oni, ki ga niso slikali raz pijžnic:
Ako opazujemo dogodke na bojnili poljanali, nam veilno bolj do/,oreva utemeljeno prepričanje, da je }iog n našimi četami, Tz tega uteineljetiega prejjriřanja pa sledi veselo iipaiije, da bo koiiť^na zmaga naša in se bo mogel skleniti mir za našo Ijulio Avstrijo časten in srečen.
Posebno mi verniki na Kranjskem bodimo Bogu livaležni, da r^ali ne moi-c udrcLi v prelepe in rodovitne naše pokrajine. Vojskovodja našili čet je posebno sjjreten, da z manjšim številom avstrijskih vojakov že deset tednov zmagovito odbija besne navale številncjšib laškib čet. Ou zanpa na Tioga, da niii îjo tudi so v pi'i-liodnjih tednili jjomagal, dokler ite doseže končne zmage in srečnega miru.
Koliko pa Irpe Slovenei po Primorju, posebno oni ob Soči, koliko trjie naši pa-triotičiii Furlani! Koliko trpe vsi oni, ki so pred našo obrambiui Či'ti), ali blizu nj^i! Morali so zapustiti dom, zapustili polja, travnike, liiŠe, premoženje; nekateri so uioraH hitro bežati. Precejšnje število jib je pri nas na Kraiijskeiu, ])oscbno v Ljubljani in jio Notranjskem, Premnogi od teli so siromašni ; luido se godi njim in njihovim otrokom.
Predragi v Kristusu! Pomagajmo jim! Spomnimo sc na besede, ki jiii bo večni Sodnik govoril sodnji dan; bi] sem lačen, in nasitili ste me, bil sem tujec in pod streho ste me vzeli, zato pojdite v veselje nebeškega Očeta! Kako bomo srečni, ako nam bodo te mile besede na ušesa zadonele! O sedaj imamo priložnost, da si jiii zaslužimo. Med seboj imamo begunce, ki nimajo ne hrane ne doma. Pomagajmo jim in naš Sodnik bo
to delo sprejel, kakor da je storjeno njemu. Ill kaj bi mi želeli, Če bi bili mi izgnani od doma v tuj svetV ICar bi želeli mi zase, storimo sedaj bližnjemu, storimo sedaj tužnim beguncem iz Pi'imorja, iz (-ioriškega!
Pomagajmo jim tudi v vseh drugih različnih potrebah; česar ne moremo sami storiti, poučimo begunce, da se ohrnejo na jiosredovalne odbore, ki so se osnovali ravno begiuijcem na pomoč. Centralni posredovahu odbor je v Ljubljani v hiši „Zadružne zveze" ; ima pa že podružnice v Ctrkniei in v Novem mestu.
Predragi! poizkušajmo z dobrimi deli popraviti pred Bogom to, kar smo z grdimi grehi pokvarili. Kar gi'oza me pa trese, ko Čujein o tidem odcru.ítvu tie le po mestih, ampak celo po deželi. Res, hude so odredbe C. kr. vlade o iirodajanju in ku[)ovanju živil. Ne bi bile pa potrebne, ko bi ne bilo brezsrčnih oderuhov, ki poti'ebo bližnjega izrabljajo v to, da živilom ceno sti'ašno visoko navijajo. Krščanska ljubezen zahteva, da v potrebi bližnjemu pomagamo, ne pa, da ga še bolj odiramo, C. kr. vlada je določila najvišje cene. In kaj Čujem? Prodajalci dotičnih živil ostanejo doma rekoč: bomo rajši sami })otrošiIi ! In vendar bi se dosti zaslužka imeli. Predragi! to je trdosrčnost poganska, ne pa ljubezen krščanska; to je yi'cb, velik greh!
Kavno ko to i)išerii, je pi'ihnnnela ne-viiita na Ljubljano in debela toča bije po zidovih in i'azbija okna. O, tudi letina, pridelki, zdi'avjc ljudi in živino je v božjih rokah! Ali ni še dosti občutna in poučna Šiba, s katero nas liog že leto dni tejie'? Jli molimo v litaiiijah: „Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Oospod!" Z eno teh šib nas tepe Jiog že celo leto; prizanesel nam je z lakoto in kugo; ali ga bomo še tako dolgo žalili, da nas še s temi udari? torej proČzoderitštvom, ki prihaja iz gi'de lakomnosti. (Jujte besede Gospodove: „Blagor usmiljenim, ke)' usmiljenje bodo dosegli!" {Alat. 5, 7). „Ne spravljajte si zakladov na zemlji, kjer jih rja in molj konča
in kjer jih tatje izkopljejo in ukradejo; temuč zbirajte si zaklade v nebesih, kjer jili ne konča ne i'ja ne tiiolj, in kjer jih tatje ne izkopljejo in nc ukradejo" (Mat. 6, 19.20.). „Iščite najpoprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse to vam bo privrženo" (ib. (i, ;îii.), — Predragi! uvažujte tiioje resne opomine! — Blagoslov vsemogočnega lioga. Očeta in Sina in Svetega Duha naj i)ridc nad Vas in naj ostane nad Vami.
V Ljubljani, 11. avgusta 1915.
t Anton Bunaventura, kuezoškof.
S sadjem v denar!
Jabolka so letos močno obrodila in bilo bi naravnost škoda, če bi se vse naše žlahtno sadje potolklo v mošt, kakor je pri nas v takih letih navada. Po mestih in večjili krajilt se sadje rado kupuje in dobro plačuje, ker je sadje zdrava in okusna jed. Kaj ni tedaj škoda, če se po mestih toži o iionuinjkanju sadja, i)0 deželi se pa najlepše sadje tolče v mošt? In tako se v resni(;i pri nas godi ! Pri nas gre najboljše sadje v tnošt, ker ni nobene prave kupčije s lakim sadjem.
Prav to, da nimamo nobene [irilike prodajati lepo namizno sadje za boljšo ceno, prav to je glavni vzrok, da se s sadjem tako slabo ravna, da sc ga otresa in klati z drevja, namesto da bi se ga skrbno obiralo in skrbno spravljalo.
Cas je, da se tudi pri nas v tem oziru na bolje obrne in da se zanese tudi v naše krajo nekaj več sadne kupčije, kajti o tem ne more !)iti nobenega dvoma, da se bo tudi pri nas vse ravnanje s sadjem izboljšalo, kakor hitro bodo naši sadjerejci videli, da se dá za lepo sadje tudi lep denar dobiti.
Naši (.lorenjci so v tem pogledu nniogo pred naiin", ker so imeli že od nekdaj več prilike, sadje dobro prodajati, Še bolj je pa na štajerskem razvita trgovina z namiznim sadjem, tako, da se laliko marsikaj od njih učimo.
Kakor slišimo, se bo letos tudi pri nas odprla ti'govina z moštnim in namiznim sadjem, če le železnice ne bodo delale težav, kajti na Nemškem je letos prav malo sadja. A' celih vagonili se bo lahko mostno sadje oddajalo, če bodo vlaki redno vozili. Odprla se bo pa tudi trgovina z namiznim, t. j. izbranim in boljšim sadjem. „Gospodarska Zveza" se bo namreč lotila te kupčije in bo tudi po Dolenjskem kupovala lei)o, izbrano sadje, in sicer zimska jabolka. Nasa naloga je, da se pripravimo za to kujičijo in da storimo vse, kar je od naše strani iiotrcbno, Hcs, da niso naši kraji povsod pripravni za kupčijo z namiznim sadjem, ker so soite ])reveč na-mešane in ker je dosti takih sort, ki so same na sebi manj vredne in premalo pripravne za namizno sadje. Ali vendar se dobi pri nas veliko lepega sadja, ki velja za najžlahtnejše namizno sadje. Treba je le, da tako sadje izbiramo in ga kot sortno sadje prodajamo. Pri nas se dobi dosti krasnih voščenk, kanadk, ma-šanckerjev, zlatih parmén, kosmačev, Bau-manovih renet, itd., itd., ki gredo izvrstno v denar, če se posebej odbirajo in po sortah prodajajo. (Je posameznik nima dosti ene ali druge tako sorte za kupčijo, jo ima pa cela vas ali ])a veČ vasi skupaj !
Seveda je poleg skrbnega odbiranja posortali treba tudi najskrbnejšega obiranja sadja z drevja, da se ja nič ne obtolče in rani, kajti tako sadje ni za kuiiiijo. Najlepše in najdragocenejše jabolko zgubi lakoj svojo vrednost, ako je obtolčeno.
Skrbno obrano sadje se mora za tako kupčijo tudi skrbno spraviti v zaboje in pošiljati v zabojih naiirej. Tudi za to delo je treba skrbnih in veščih rok. V novomeški okolici je kmetijska šola priiirav-Ijena posredovati kupčijo z namiznim sadjem in po možnosti pomagati pri ])o-Šiljanju takega sadja.
Kjer se bo dobilo kaj veČ lepih namiznih jabolk odbi'anib vrst na prodaj, tam naj se gospodarji zavzemo za to kup-
LISTEK.
Zi^odoviiiskokrajepisna imena.
2. Vesela Gora,
Sjiiaiil Ivan Stoklasa.
tSeverozapadjio od Řent Rupei'ta se vzdigujíi nekdaj vrlo vinorodna gora Ai)ne-nik do 4G5m visočine. Ta gora se spušča proti jugozapadu na malo nižji Ravnik (357 m) in še na nižjo planoto (3^4 m), ki ijrehaja strmotno pi'oti Sti'aži, ňent Ru-peitn in Rakovniku v ravnino ter se zdaj zove Vesela (iora. Odkod tej planoti to ime?
Znano je, da je tukaj stala že v starodavnih časih cerkvica sv. Marjete. Iz zapiska, ki ga je sestavil župnik šenl,-ruper.ški Adam Gosiiodarič leta l(i52 o tej cei'kvici, izvemo, da jo je dal leta L1HÍ) li[)]n'aviti Osterman Turjaški, tedanji vlastelin v Skrljevem itt UakovniliU, ker so jo ))okončali Tnrki 1. 14SB ali Î4H9. Dal je postaviti tndi sliko Matere Božje ter določil en del svoje desetine za večno luč v tej cerkvici (Sentriiperški župnijski arhiv ), V iiojiisu cerkev iz 1. í.ó^fj, ko so se pobirale od njih dragocenosti za stroške v borbi i)roti Turkom, jc navedena cerkev
sv. Marjete med podružnicami trebanjskimi, V popisu (Izvestja 1, 1895, str. 240) ni določeno mesto, kjer jc stala ta cerkev. Ker se pa pred to cerkvijo navaja podmž-niča sv. Marka v Tiliabojii, a za njo cerkev sv. Križa pri Ostrožniku, je bila to gotovo cerkvica svete i\larjeto na (îori pri ňent Rupertu. Cerkve so bile popisane po tedanjih selskih sodiščih, a svet, kjer jo stala ta ])odružnica, je spadal pod selsko sodišče ti'cl)elsko in ne ])od mokronoško kakor ňent Rupert; zato ludi ni cerkvica svete Marjete na Gori navedena med podružnicami šentruiierškimi, kolikor jih je bilo v inokronoškeiu selskeiu sodišču. Meja med mokroJioškim in trebelskim selskim sodiščem je bila takrat začrtana na podnožju (iore ob poločiču, ki teče od ňkrljevega mimo Rakovnika v Mirno. Stala je tedaj ta cerkvica blizu meje obeli imenovanih selskih sodišč na zemljišču trebeljskega sodišča ter je bila radi tega tudi uvrščena med \H)d]'užnice trebanjske župnije.
Po navadi se jeta cerkvica sv. ilarjete zvala sveta ilaijeta na Gori. V napovedi cerkvenih dohodkov od župnika Štefana Belčiča iz 1. I(í84 in v napovedi župnika ilihela Anderliča iz leta 1690 |>a se zove
sv. ]\larjeta na Rakovniku (Kunik). (Listina v ljubljanskem kapiteljskem arhivu). Tako se je zapisovala cerkvica sv. ilarjete zdaj na Goi'i, zdaj zopet na Ravniku vse do 1.172;ï, ko jcbilo treba cerkvico sv.Marjete na novo sezidati, ker se je stara že podirala. Takrat se je začel po Slovenskem posebno častiti sveti KranČišek Ksaverij kot zaščitnik v snn-t.nem boju in nevihtah, Naj-glasovitejša božja ])ot svetega Frančiška Ksaverija je bila na Straži pi'i (íorenjem (4radii na Štajerskem, kjer se je začela zidati nova cerkev na čast temu svetniku 1, I 721. Od tamkaj je prišel v Šent Rupert leta 171() duhovni pomoćnik IMiliel Ciuha,, ki je vpeljal pobožnost svetega Frančiška Ksaverija v cerkvici sv, Marjete na Gori ter uvel tako češčenje tega svetnika v šent]'ui)erški Župniji, Tedanji novomeški prost -Jurij Frančišek Ksaverij de Marotte (P715 - 1 740) je dohajal kot arliidijakon po opi'avilib tudi v Šent Rupert. Kot vnet eastivec sv, Frančiška Ksaverija se je odločil na prijazni Gori jiostaviti novo cei'kev na čast temu svetniku, kjer jc bila že vpeljana njegova pobožnost jto že omenjenem duhovnem pomočniku. Gerkev se je imela sezidati v obliki bazilike ter na onem mestu,
kjer je stala stara cerkvica, postaviti novo kapelo na čast sv, Marjeti. Ker so jjroštu sosedni vlastelini obljubili pomoči pri zidavi, je zares položil temeljni kamen za novo cerkev L sept. 1723. IVi tej priložnosti se je izjavil [>rošt Mai otti, naj bi se odslej to mesto zvalo Vesela Gora (mous gaiidiosus), kakor nam lo sporoča veselogorska kronika \\'a-lijeva (Šentru])erški župnijski arhiv). In od tega časa se zove ta planota, na kateri stoji zdaj lepa bazilika svetega Frančiška Ksaverija, Vesela Gora, dočim se je poprej zvala sjiloh Gora, in kakor ljudstvo šc zdaj govori. Zabil (Codex dii»lomaticus Austriaco-Krisingensis IL zv.) ima tedaj napačno Veselo (ioro (Kreudcnbcrg) na Kranjskem zapisano (str. 40tíj že 1.1309. Tisti v listini (str. 57) kot ]iriča zajiisani Ber. Frevden-berger je moi:al biti pač odkoti drugod.
Ta Gora je bila, odkar je bila sezidana tamkaj cerkev svetega Fi'anCiška Ksaverija, zares vesela in živalina, posebno dokler je trajala tukaj liožja pot poznata daleč okrog, in kamoi' je dohajalo vsako leto na tisoče romarjev. Toda od 1. 1782, ko je bila od-jtravljenabožja pot, je Vesela (iiora opustela. Po svoji i)rijazni legi in lepi cerkvi je pa vendar ostala še vedno A'esela Gora.
čijo in tiEij jili ponudijo Gospodarski Zvezi v Ljubljani.
lûlor se ŽL'li pa bližjo poučiti o kupčiji z Jiainizniin sadjem in o razpoSiljaiiju tiikegii sadja, naj piide v nedeljo, 12. seiiteniliia, na kinetijsko šolo na (inu, kjer se bo ob 9. dopoludne povedalo in pokazalo vse [(otrebno, kar se tiče to kupčije.
Kohrinaii.
Kupčija z namiznim sadjem.
(.) letošnji sailiii kujičiji se bo v nedeljo, 12, scptetiibra ob 9. dopoludne govorilo na kmetijski šoli na Grmu. A^'abimo naše sadjerejce in interosente, da se udeieže tega sestanka. Pri tej priliki se bo razkazovalo udeležencem tudi spravljanje in razpošiljanje namiznega sadja.
Kako je spravljati letošnji krompir?
Letos se jo bati, da nam bo krompir po iiaših kleteli gnjil. 1 ia se te škode kolikor mogoče varujetiio, moi'aiiio odvračati od ki'om])ii'ja vse tiste škodljive vplive, ki pospešujejo gnjilobo. 'J'o ate pred vsem gor k o t a in vlažnost.
l\oreiiska klet naj bo sulia in hladna, sta glavna pogoja za dobro shranitev krompirja. Klet mora biti že sama na sebi zdrava. Ilazen tega jo je Ireba zlasti v prvem času, ko se spravljen ki'oiiipir v kupih ugreva in izhlajjeva iz njega pi'cobila voda, doliro zračiti, da ostane bolj suha in hladna. In na to je gledati tudi poziicjc med zinio.
Ivolikor slabši je korenska klet, toliko bolj moramo na vse to paziti. 1'redno se sjiravi ki'om]>ir liotri, je prav, da se korenska klet in'ebeli, da se na ta naěin zatro po stenah vse plesnji in di'ugc glivice. Ce niso tla dosti suha, naj se nai)favi iio tleh leseii pod. Dobro je, 6e se tndi po tleli potrosi nekoliko apncncga prahu, da se i)oniore škodljive glivice, ki se po tleh pasejo. Zelo Hft priporoča, da se vlažtia klet pred spravljanjem krompirja tndi z žveplom dobro ])odkadi, da sc s tistim žvei)lenim dimom pomore škodljive glivice.
Kroinjiir sam mora biti dobro snh, predno ga spravimo notri. Kaj se koplje tedaj le ob suhem vremenu in naj so dol)ro obsuši, predno ga spravljamo. Pj'iporoëa se, da ga ])lastoma tudi na lahko i)o.štU])amo z žveiilom, reeimo v plasteh po en čevelj narazen. Ce ni dobiti žveida, naj se poštujia na lahko z aimenim jirahom. Izkušnje uČc, da so ta sredstva i)rav dobra proti gnjilobi.
Seveda je treba krompir ])red spravljanjem skrbno prebrati iii tndi ])ozneje skrbno {irebii'ati, da se jjo možnosti od-stratn vse nagnjito gomolje. Istotako se pri))oro(!a tudi pozneje še jiodkajanje slabili kletij z žveplcinm dimom. Uolirman.
Dopisi.
Iz Toplic. Koncert dne 29. avgusta seje izvi'šil v zdraviliški dvorani vsestransko izboino, ])vorana je bila polna občitistva, v izdatnem Številu tndi h Novega itiesta in iz okolice. Konc-ert je otvorila cesarska pesem, ki mi je s prisrčnim navdnštiiijem sprejela. Pri vselt komadih mičnega vsporeda je bilo obilo ajdavza, Posebno pa jo ugajala „Slovenska oveilura", ki sc je morala ponoviti. SploŠiia zadovoljnost občinstva pa se je dokazala ob koncu koncerta, ki je z bntiiitii ploskanjem in s iiroŠnjami ne-prenelioma zahtevalo nadaljevanje kotiecj'fa. Prijazni gg, igi'alci so t.eilaj že pospravljene inštrumente še eJikJ'at vzeli v i'oke in dodali nekaj lepih komadov. — Tudi denarni usjieh je bií vse hvalevi'cden ; nabralo sc je l(j() kron, katera svota se jc izioíila za bolne vojake vodstvu toi)liškega vojaškega zdravilišča.
Vso itohvalo in vso Čast pri izvi'stneni izidu tega dobrodelnega koncerta pa za-
služijo v prvi vrsti novomeški gospodje ]irijatelji goiU)e. J^e-ti se nikoli ne ustrašijo truda in stroškov, kjer sc gre sušiti solze in olajšali bolesti trpeiemu človeštvu. Ob vseii enakih prilikah radevolje in brezplačno pomagajo s svojo visoko mnzikalično umetnostjo, da se doseže ]Jovscm zadovoljiv uspeh. Tudi tukaj so tedaj zoi)ct pokazali svoje dobro srco ter s pi'av jiatrijotičim l)oži'tvovahiostjo zastavili svoje moči ne samo za prijeten vžitek posluŠalccm, temveč v tolažbo in pomoč našim ubogim vojakom-ranjencem tei' so tako ob enetii soiiclovali na sijajni zmagi Avsti'ijskega orožja, katero nam naj kmalu nakloni Vsemogočni.
A'si uileleženci sploh, ki so na ka-koi'šcnkoli način pripomogli, da se jc koncert tem zadovoliicjšc izvršil tudi v gmotnem oziru, si naj bodo svesti, da jih bodo ohranili naši vojaki-ranjcnci v hvaležnem spoiinnu.
Žužemberk. Dol. Novice so ijoročale že o dveii letošnjih dolejijskih zlatomašnikih. Progovoi' pravi: Dobre stvari so po tri skupaj. Kje jc torej Še en zlatomašnik? V Žužcmbei'ku ga najdete. Tam živi preč. gospod, Matija Kadunc, vpokojeni župin'k iz Preloke. Nepoznan jc deloval trideset let pa šc prccej čez doli na meji, kakor Jezus do tridesetega leta v Nazaretu. Tiho in mirno je pascl ovčice, pa tudi kozle, ki jih posebno nicd Vlahi najbrž ni manjkalo. Piav tako tiho in mirno, brez vrišča in ))osebj)ih cej'cmoiiij, je obliajal tudi svojo zlato sv. mašo. Na šmarno nedeljo je stopal s palico okrašeno s šoidiom v dekanijsko cerkev. Pevci nakoni so ga pozdravili : Zliitoma-šnili, bod' pozdravi]on, Ol! líořía si nam poslan , . , Vodil si zvesto ovčicc, Pascl jih z jeiijo resnico . . .
podobno kakor pi'ed petdesetimi leti, ko je ob isti uri, isti dan, v isti cerkvi in jn'i istem oltai'jn daroval VsemogoČneiini svojo prvo daritev. S!avno.stni govornik iz Ljubljane je jia pokazal zbrani množici vernega ljudstva Icjjo sliko; pctrtuact let. diiliov-niškega življenja.
Tudi mi mu voščimo, g. zlatomasniku :
Zlatomaš]iik, hod' pozdravljen! . . žekč mu prav iz srca, da bi dočakal še leto, ko ga bo pozdravila iz cerkvenega kora šc lepša pesnica:
Biserno-mašiiik, bod" pozdravljen ! ...
Iz Šentjerneja. Spremljal sem v jietek, 27. avgusta 191.i i'omarje v „Novi Lui'd", ki so sc šli zahvalit Mariji za přestáno nevarno bolezen, ko so se Ji poprej pii-poročcvali in zdaj zopet ljubo zdravje za-doldli po Njeni prošnji in pomoči. Sedaj jc „Novi Lurd" že veliko predrugačen in olepšan. V zaiiisniku je polno podpisov romai'jcv iz raznih krajev in iz več dežeUV
V časniku „Lurds Rosen" sem pa v nemščini našel ta-le dopis, ki ga tu objavim po slovensko:
LurŠka kapela Matera Božje v Rakovniku pri Sent Jerneju na Dolenjskom.
Izvor in jama. — Kot duhovnik v âent Jerneju na Dolenjskem sein bil poklican v začetku meseca februarja obhajat nekega težko bolnega v vasi Rakovnik pod (lorjanci. Na potu sem ugledal pod neko visoko jamo tekoč vrelcc in poleg tega neko nmnjŠo jamo, podobno oni v Lurdu na Kiancoskcm. Takoj sem si mislil, da bi bilo umestno i)0staviti kip ])reljube Lurške Cospe v tej jami, če Ic mogoče ob jtroslavi 50 letnico prvega jirikazanja Matere liožje. To ndsel sem povedal nekemu menihu iz sann)statui Kai'tuzije v i'Ieterjah. 'J'a samostan je oddaljen pol ure od omenjenega mesta, Kakoi- znano, so Kartuzijaiuà veliki častilci Matei'c liožje; ko so morali j'adi kulturnih bojev preii več leti zapustiti Francosko, so se tu naselili. Dobri (»atri so mi pritrdili in mi pottudili v; to svrho ki]i Lurške Cospc, katerega so prinesli iz (îrenobel na Francoskem, ki pa je !)il ta čas v celici patra priorja in ga jc še na Francoskem ob nekem obisku škof blagoslovil in z odjiustki obdaril.
Ob prazniku sv, Petra in Pavla je šla dolga procesija iz farne cerkve v Šent-Jei'iu'.ju, kjei' je bila sv. maša, k zgoi'aj omenjeni jami. Na iiredvečei' je bila razsvetljava okolice in bakljada ognjegascev s sjircvodom istih in uniformirane šolske ndadinc. Pi'occsijo so tvorile iVlarijiiie kongregacije iz sosednih župnij: lii'usiiic, l>elo cerkve, Kosianjcvicc, Škocijana, liakc in liučkc s pi'cč, duiiovščino. Spi'edaj je šlo 300 vojaško oblečenih šolskili otrok v starosti od 10 do 14, in istotako 300 Šolskih deklic z zastavami. Tri četrt ure dolgo pot jc šla množica okolu GOOn ljudi, ki so kazali svojo ljubezen ilo Matere Božje s jiobožno molitvijo. — Pred jamo so predstavila dekleta iz IMarijinih kongrcgacij ))rvi ])rizoi' iz „Luj'Ške pastaricc". Ko so postavili kip v jamo, so potem dclili]'ali „]\lali vojaki" mimo kipa Matere Božje te]' predstavili igro „Zeleni Jui'ij". Nek oče frančiškan jc vlil iz steklenice prave hirškc vode v vrelec, nakar se je pelo več Marijinih pesmic, pod vodstvom oi'gauista g. Leopolda Zupitui. Deklamacije mladenlčev iz Marijinih kogregacij s i)osebnim ozii'om na IjUiško češčenjc in streljanje z možnarji ter krasne I'akcte so zaključile prele])o slovesnost.
ilarija deli milosti. — Ko je bil kip postavljen v votlino, je začelo ljudstvo istega čcsto obi.skovati in iskati pomoči v d\iševnih in telcsnili potrebah pri njem. Zaupanje in otroško ljubezen je Marija bogato poplačala. Da zau[ianje ;\iarijinih častilcev ni nepoplačano ostalo, to pričajo mnogoštevilni hvalni listki in obljubnc tablice. Mnogi so darovali tudi denar k olepšavi majhnega Marijinega doma. Zato sta biia jama in studenček v teku Štirih let popravljena. Voda prihaja iz dveh cevi /.a i)iti. Za umivanje je pa voda v dveh spoflaj se naliajajočili banjah, do katerih se piide od obeh strani po 12 kamenitih stopiiicali. Oltar jc s svežimi cvctlicami iu uHiogoštevilnimi svečami bogato ozalŠan od lunožitíc vomarjtiv. ki viriluijajo tja nostibiio ob nedeljali in praznikih. — Nek hudoben človek je I. 1910 kip razbil v 153 koscev, pa bil je zopet popravljen, da ni nikakcga sledu o kaki jjoškodbi. 1 jjudst vo kaže od tedaj naprej Še vcČjo juiklonjcnost do tega kraja.
Kapela z zvonikom. — Dobri in požrtvovalni farani v ňent -Icrneju sc niso zadovoljili s tem, da so izvor popravili in oltar okrasili, temveč so sc namenili narediti kapelico z zvonikom. i\Icseca aprila 1913 so nesli „Orli" v svečani procesiji majhen zvon v „Novi Lintl", da bi tam v poveličanje Marije zvonili in romarje k molitvi vspodbujali. Vsak romar zvoni z zvončkom in zapiše rad svoje ime v lirijtravljcno romarsko knjigo. Imena so mnogoštevilna ob îlarijinih praznikih."
Ob prazniku Mai'ijincga I'ojstva je bila prošnja proccsija od farne cerkve do jame, da bi se izpi'osil dober izid vojske za avstrijsko-ncmško orožje v tem strašnem času svetovne vojske pri dobrotljivi materi Mariji ter za skorajšnji ljubi min — J.S.
DomaČe in tujcs novice.
Farna novomeška procesija k sv. Roku. Ker jc bil v nedeljo po sv. iioku dež, se je oznanjena prošnja procesija vinila preteklo nedeljo. Ob cn čclrt na 3 po-]K>ldnc so bile litanije v kapiteljski ccrkvi, Po tem cerkvenem opravilu sc jc začela pomikati procesija, katci'o je vodil preČ. g. kanonik Žlogar, od cerkve na glaviu trg in odtod čez most proti Smiliclu. V procesiji smo opazili tudi prečinskc in šenpeterske tai'anc. Pi'ed šmihelsko cerkvijo se jc pridružila ondottn farni i>ro-cesiji, ki seje zelo mnogoštevilna že naprej pomikala. Kmalu po jirihodu v ccrkcv sv. Uoka, ki jc bila veliko iii'cmajhiia za tako veliko število udeležencev in je moralo ostati nadtxdovico ljudstva zunaj, je stopil na pi ižuico milostljivi g. prost dr. Seb. Elijcrt Želel jc vsem iiavzočim mir, po
katei'cm prav sedaj v tem času hrepeni vsako srcc. Gospod govornik je jasno naslikal propalost sovražnikov naše Avstrije; zgodovinsko je dokazal, ila stiio uii vedno izšli iz raznih bojev kot zmagovav<;i, ker smo imeli verne in poštene može kot vojskovodje. Prebral je izjavo fi'ancoskega bogotajca, ki v vojski prizna svoje zmote in kliče k živi veri v Boga. Slednjič je ))ozval gosp. prošt vse navzoče k zbrani molitvi za naŠo domovino in vojake. Po-vdarjal je tudi, da naj molimo k sv. Roku v odvi'iienje kužnih bolezni. Ti'ičetrt ure tiajajoči govor je ljudstvo z zanitiianjem poslušalo, ali vslcd tujih reči nuilo i'azu-melo, ker je bilo zbrano v pretežni večini Ic pi'iprosto ljudstvo in tudi zunaj jih je bilo več kol znotraj. Po govoru so bilo litanije vseh svetnikov z molitvami za mir. Te molitve je ljudstvo prav lepo na glas molilo. Nato je cela cerkev za-liela cesarsko pesem. H koncu se je vršilo še darovanje za „Uudeči Križ", k ka-tei'cm, so vsi pričujoči oi>ilno inispevali. Nabralo seje 117 kron in 37 vin. Vsem darovalcem prisrčna zahvala! Aled tem, kakor tudi, ko so se pele ilvojnc litanije med potjo, je pel polnoštevilno zbrani pevski zbor kapiteljski pod vodstvom g. Hladnika. Čast zboiu in g. pevovodju, ki sta s svojim vzornim prcdnašanjcm lepih liesmi povišala slovesnost. Vreme je bilo t,o nedeljo zelo ugodno in zato je bila pot prav prijetna. Kljub temu je bila udeležba mestne proeesijc zelo pomanjkljiva, saj jc bila prvič vendar farna procesija. Občinstvo iz meščanskih kiogov, ki navadno prihaja k vsem i)roccsijam, jc bilo dobro zastopano, a popolnoma pogrešali smo pa vi.Šjo gospodo. Spominjamo se, ko je bila v Ljubljani pred pai' meseci mestna l)rocesija, so bili zastopani višji in nižji uradniki raznih zavodov, celo mestni. In pi'i nas V — Udcležniki proccsije pa so sc razšli gotovo v dobri nadi, da so storili dobro delo. za katero bo lio^r blatio-slovil našo domovino in nas!
Procesija. 12. septembra popoldne ob polu 2. bo tretja in obenem zadnja prošnja jjrocesija v StopiČe k Tolažnici žalostnih. Natančneje v prihodnji štev. Vodstvo IU. reda.
Za goriške begunce sta darovala i)o 20K; g. Panser, občinski svetovalcc, in ga, Gal)rijelčič iz Auč. Srčna hvala.
Na Trški gori bo na male maše dan in predvečer običajni vsakoletni romarski sliod. Želeti je, da bi letos se v prav posebno obilnem Številu prihiteli Dolcnjci lui priljubljeno Trško goro zahvalit se nebeški (lospcj za krasne uspehe našega orožja. In da l)i biio strašne vojne kmalu konec — kdo je ne bi iirosil!
Vojaško. O.praporščak Ludovik Lobe, rodom iz Zagi'adca, o katerem so „Novice" že poročale, je imenovan jioročnikoin.
Abstinenčna gostilna v Novem mestu se nahaja sedaj v znani hiŠi „ lllowsky" na glavnem trgu na voglu, kjer se dobivajo gorka in mrzla jedila, kakor tudi brezalkoholne pijače, vroči ])unč itd.
Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu avgustu 191.") je 231 strank vložilo 139.927 K lOh, 160 strank vzdignilo 33.588 K 45 li, torej več vložilo 100.338 K tíňh, 2 strankam so jc izplačalo liipotečnili posojil 700i)K. Stanje vlog 3,808.898 kron 72 vin. Denarni promet 457.672 K 96 h. Vseli strank bilo je SRO.
Preč. p. Placid Fabiani je praznoval v torek dne 31. t. m. v Ljubljani 50lctnico svoje redovne obljube. Preživel je tiho, svetu manj znano duhovniško življenje, polno žrtev in ljubezni do bližnjega, za ljubeznivimi in tihimi samostanskimi zidovi, še luijvcč i)a v dušnem pastirstvu in v skrbi za bolnike. — Slavljenec jc bil rojen na božični dan 1. 1846. v Novem mestu, meti b)-ate sv. Kj'ančiška jc vstopil 1. 1H64., novo mašo je pel 1. 1870, nato jc bil 7 let v Kamniku, od tedaj pa vedno v Ljubljani. 15 let je i)il lu'ovincijal, spovednik v več ženskih samostanih. Rim
ga Je posilil vizitirat veí drugih in'ovincij, toda tilii mož je iiiijrajtí sedel v spovcd-iiici ill [Ili lioliiiški ])()stelji, (Ji; vidiš jiri-prostegu siiKi sv. Fi'iuiříšlí.a, iiiii iic inoi'cš slutiti, koliko tolažbe in zdi'iivja je [H'î-ncsel ta mož v družine, Sl■(',i^ do kateniga nihče iii mogel, p. l'iacid ga ji^ 0(i[nl s s svojo Ijidieziiivnsljo in svojo ncuti'iid-Ijivo bliigostjo. Pretekli toiek je biki v cerkvi Marijinega oznaiitinjii slovesna sv. maša, nakar je pater Placid pred svojim častitljivim provincijalom obnovil svojo redovim obljubo in ta dan je o\)ilo hvaležnih src gorko molilo v sveto tiebo, da blagemu ])atru nakloni še dolgo vrsto let dobrih del iu enkrat veČiio slavo v svetih nebesih. — iselimo veleč. g. slavljcncu kot svojemu sorojaku k njegoveiiui jubileju vse najboljše od Boga!
Zapustil nas je veleč. g. župnik v \h Anton Do 1 i n ar, ki je bival skozi več Icl kot hišni preîat v bolnišnici čč. gg. Usmiljenih bratov v Kaiulijî. Težko f^a l)odo pogrešali v bolnici, kajti pi'eč. g. župnik je bil velika iiomoč bohdšuici, tolažnik bolnikom in žalostnim in vsepovso(J usmiljenega srca. liil je pa tudi v Novem mestu, v Ôn)ihclu in sploh jio vsem ! »olenjskctii vsicd svoje ljubeznjivosti občeznan in pi'i-Ijubljen gospod ju prijatelj. Preselil so je na Gorenjsko v Řitikov Turti, pošta Vodice, k svojetiiu so.šolcu jireč. g. žuimiku v p. Iv. Tavčarju, da še iiosveti svoje i/bonie duseviie in telesne zmožnosti dušnemu pa-slirstvu. Za slovo nui kličemo in želimo od svca: Vsemogočni ga spremljaj, vladaj ga in olii'ani še ninogo let v zdi'avju iti kreposti te]' v vsestranski zadovoljuosti iu iiaj blagoslovi vse njegovo nadaljnodelo vanje. Srečno, z jiogom, ])rcdragi gospod Anton!
Umrli v mesecu avgustu: avgusta .Tohann lloi'vat; 4. avg. Miklos Pejov; 5. avg. Heinrieli Drauncr; (i. avgusta JVIichael Kiiber; B. avg. Filip K1 li r i á n ; 14. avg. Marian Katovié; î 7. avgusta Jánoš (.Isi'inyî; 22. avg. August W'itrany;
avgusta .Tozseť K n i z e k ; 2(>. avgusta ?ltefan Simck; 27. avg. .ló/.o Drasnar; 2H, avgusta Franc Fessl; 29, avgusta Kari Hi'ačim. — Naj počivajo v mîi'u!
„Rdeči križ." (Ikr.komi.sar avstrijskili pomočiiihdnišfcev Rudolf Abenspcrg in Ti'aun je došel vspj-enistvu e. in kr. l itmojstra Franc groť Thuru-Valsassiiia na 1. septembra 191 T) v Ljubljano, da pregleda naprave Deželnega in gosi)ejnega pomočnega društva „Ildefega križa". — Popoludne ob 3. url pa je do.šla visoka družba v spremstvu g. Der('ott-a v Novomesto ter si ogledala tudi tukajšnjo bolnico Rdečega križa".
Moko 1). n. prcbivalcciii Novega mesta bode se pričelo od mestnega županstva v petek, dne septendjra prodajati v trgovini g. Karola (irnui. P. n. občinstvo se naprosi, da bode jirihajalo točno ob urah, kakor bodo določene za posamezne hiše. Vsak iiaj jjrinese sabo i)osodo za moko In prii)rav-Ijen denar v znesku, katerega je plačati.
Iz italijanskega bojišča pise Vido Frančič svojemu stricu Kuucii na Dunaj uiej drugimi poročili tudi sledeče; „IVedragi stric! — Oprostite mi, da Vam več dni nisem pisal. Bili smo osem dni v liudih bojih. Kolikokrat sem že mislil, da me bo konec, a vcndai' sem še prišel živ vun. Četudi siromak ves bolehen in prc])lušen. Jaz zaupam v lioga, kajti kje naj dobim sicer sli'omak tolažbe v teh strašnih urah? i^adnji večer, ko smo šli iz strelskih Jarkov, me je zadela svinČenka, pa je ostala v „Brotsacku" ; imam jo Še zdaj. Imam tudi prstan iz italijanskega šraiuuda, iz aluminija. Knuilu zopet greiuo v boj. — iiaslo je pol ure od tu v neki vasi. Včeraj, ko smo iiiaršii'ali tako strmo v hiii), da smo kolena laiiko grizli, smo inudl krasen razgled na Gori(,'o in eelo bojišče. Pred par dnevi sem videl iiasti laški aei'oplan. O, koliko zanimivega vidim vsak dnu, četudi vedtio v smrtni nevai'imsti!" — In čez šest dni je zopet pisal: „Še vedno smo v isteni kraju. Imamo lep razgled na t ioj'ico.
Semkaj ne padajo svinčenke, ampak same granate. Dol. Novl(;e sem prejel, hvala Vam lepa. — Di'agi sti'ic. Vi si pač niti predstavljati ne morete, kaj je la laški artiljerijski ogenj! To je gi'ozovito! Več jili je že znorelo! — Veseli nas vse, da smo v naši kompaniji Shivenci skupaj. — Kmalu bo na Trški gori žeguanje, a brez mene letos; da bi ljul)i Bog dal, da bi se vsaj drugo leto lahko udeležil tega jirazuika !
Iz severnega bojišča jt; poslal Alojzij Lavrič iz Nove ^oi'e pri Pj'ečini svoji ženi ])odobo Matere božje, ki jc v najrazličnejših barvah izvršena prav, kakor slikajo Poljaki ilarijo. Božjo Porodnico. Slika sama na sebi ni nobena umetnost, pač ](a leml)olj zanimiva, ker stavi Lavrič vse zaupanje v njo iu jej pripisuje Čudodelnost, kakor se razvidi iz njegovega pisma. Xaraditega jo je poslal doniov, da se slika Časti kot dragoceni zaklad Marijin in da molijo pred njo domači za svojega v boju se na-hajajočega vojaka. On piše sledeče: „Ijjuba žena! — Najprvo te lepo pozdravim, (udi moje hčere. .-Vli, ljuba žena, sedaj [>a imam eno prošnjo do tebe: lepo te prosiui, daj mi to mojo ]iodobo v en lep okvir, ker to hočem imeti za spomin. To je moj živ spomin, (Je nu boš to naredila, mi jirecej odpiši, potem bo moje srce potolaženo in veselo, ljuba žena." In ko polaga podobo v pismo, da jo itošlje domov, se jioslavlja od nje: „Ljuba Marija, sedaj te pošljem domov do moje družine; ne bom te videl prej, dokler se ne vrnem donuiv ! Marija, ti greš domov, jaz sani bom tukaj ostal; ali upam, tudi kmalu za teboj priti domov. Marija, ti greš, jaz ostaneni tukaj ! Z Bogom !" Svoji materi pa pIŠe naslednje: „Ljuba manui! Srčuo vas lepo pozdi'avim. Tukaj pošiljam domov eno podobo Matere božje iu moje učiteljice, kt me je vse naučila, kai' sem jo itrosil, ;\loji gospodje -so nanu'cČ rekli: „To bomo jedli," Ali jaz revež nisem vedel, kaj je to. Šel sem ravno mimo ene liiše prazne; kar me nekaj vlcČe noter ii) jest res slopini notej'. Kar naprej zagledam poilolřo Marije in ona me tako milo pogleda, kakor živa mati svojega otroka. Sežem z roko, jo snamem iu po-IJuIiim in pravim; „Ljuba Marija, bodi moja mati in tudi učiteljica moja, uči nic!^' iu poglejte, čudež božji! Kar jo prosim, vse mi da; in jest sedaj kuham, kar kdo hoče; meni se vsi olicirji čudijo in pravijo mi; „Das ist unsere .Mutter — to je naša mati." Kden mi jiravi celo: „Moj otrok, ne ti'udi se tako!" Najbolj sc mi čudijo, ker znam govoriti, kakor kdo hoče: poljsko, češko, nemško, hrvaško, ki'aiijsko in tudi ogrsko, malo tudi rusko, Vse to se moram zahvaliti Materi božji, ker njo sem prosil in dosegel sem vse, .Mai'ija, Jlarija, moja Mati si in boš naprej. Ljubi moji, jest jokam za podobo tako, da ne vidim. Prižgite luč in molite zame! Poljubite i»odobo!"
Padel je koncem julija, ker ima dopisnica poštni pečat dne I. avgusta, Anton Turk 17, pi>., ])0sestnik0V sin iz Viševca št, 1.2, obě, Ž\ižemberk, iara llinje - tam nekje ob Diijestru, kakor starišem naznanja g. iiadtioroČnik Pertot, ki otiienja, da je bil takoj mrtev, ko je i)adel jk) sovražni krogli zadet za cesarja in domovino. Bilje vzgleden ndadeiuč, priljul)ljen doma in pri vojnih tovariših. — Istotako se zasebno poroča, da je na severnem bojišču padel dne 23. avg. Auton KokalJ, jiosestnik v Trnoveu pri Metliki, ki je bil piidtdjen e. kr. douiobr. P|). št. li.stotnija, vojna poŠta 72. — Uradno iia ta vest še ni potrjeiui.
PatJel je na severnem bojišču letni Fi-anc Lukšič iz JevŠ, žujunje Št. Peter. Pokojni je bil edini otrok (àii letne hišarlee. P.il je blag fant. Dičila ga je pred vsem požitvovalna skrb za bolno mater, kateri jc izj'očil ves svoj prisinžck.
Razglas. Po i; ;î cesai'skega ukaza z dne 21. juinja 191.") drž. zak. št. Hi7 so vkljub zasegi vseh žitnih zalog v prid države posestniki opi'avičein, porabljati
za setev potrebne množine žita, kojih najvišjo izmero določi oblastvo. Ta najvišja izniera setvenega žita doh)či se tedaj za hektar takole: zimska pšenica 230 kg, zimska rž 2(lt)kg, zimski ječmen ISO kg, oves 200 kg, — 0. kr. oki'. glav. Rudolfovo, Kot prvi laški ujetnik iz šentpeterske žu]mije se jc oglasil .-Vlojzlj (-lolob, doma iz Št. LVitra. ■
Razglas. Po § 5 cesarskega ukaza z dne 2L junija 191") drž, zak. št. 107 so ])osestniki v lu'id di'žave zaplenjenih žitnih zalog zavezani, te zaloge, v kolikor jim ne obstanejo na podlagi tega ukaza ali posebnih jiredpisov, prodati kouusijo-narjem vojnega žitnega prometnega zavoda po določenih prejemnih cenah. Posestniki žitnih zalog se s U;tii najresneje jiozlvljejo, da tej i>ostavni dolžnosti brez odloga iu upora zadostijo, sicer se bodo brezpravno i)ridi'žatuí zaloge s silo odvzele ter se bo v zmislu 24 in 25 ces. ukaza plačala za 10 odstotkov manjša kuiinina. Uazun tega se bodo dotični posestniki ostro kaznovali, kr, okr, glav. Uudoltovo.
, Prepoved fotografiranja iiaKranjskem.
Kakor so po naredbi ndnistrstva za notranje stvari in JustiČnega ndnistrstva z dne 25. julija 1914. drž. zak. št. 165 prepovedane vsakovi-šne objave v časopisju o načrtu in smeri vojaških operacij naših čet, dalje o njih picmikanju, moči in kraju, kjer so postavljene, ali o legi in stanju utrdb, ravno tako jc v smislu te prepovedi najstrožje prepovedano fotografiranje transportov čet in njih taborišč, dalje transportov ranjencev in utrdbenih naju'av. Paziti je treba najstrožje na table, postavljene v bližini utrdi», taborišč itd. s kateriiid se prepoveduje fotogralii'anje in se brezi)ogojno pokoriti klicem straž in žendar-marijskili pati'ul. kn okr. glav. Rudolfovo, Treščilo je v pondeljek zvečer 30. avgusta v Gor. (ilobodoht v gosi)odai'sko jioslopje posestnika daneza Smcj'ke po domaČe „pri Tončctu" ter mu pogorela kašča, .skedenj in kozolec. Hišo in iilev so z veliko težavo rešili, ker je bil hud naliv.
Trinajst dihurjev je že ujel srečen lovec .Janez Burger iz Šmihela št. 5, in sicer v času od Velike noči, ter nas tako obvaroval že pred večjimi najiadi na našo perutnino. Za to mu izrekamo vso zahvalo. — Lov na diluirje je tudi zanimiv. Kdor se hoče poučiti, naj se imtrndi k liurgerjit, ki nui bode radevolje obrazložil ter nui celo pokazal večjo gnezdo dlliurjev. Značilno je dejstvo, da sc je ujel lansko leto lUik dihur v nogo, a se je odtrgal, l)ustivši eno nogo v pasti. NI ga bilo več videti. Toda dihur ni poginil, ker se je ujel zoi>et letos in sicer brez četrte noge. — t-iovori se, da je tudi več dihui'jev z dvema nogama, ki tudi znajo prav spretno ropati piške in kokoši.
Vojno zavarovanje. Pod pokroviteljstvom C. in k]'. Visokosti nadvojvode Leopolda Salvatorja, generalnega nadzornika topništva in presvetle nadvojvodinje gospe lilaiike ustanovil se je na Dunaju vdovski in sirotinski pomožni zaklad cele oborožeiU! moči v svrho podpiranje vdov in sirot v vojski padlili vojakov. Da se vdovam iu sirotam preskrbi pomoč tudi za itoziieje, upeljalo se jc tudi vojno za-vai'ovanje, A'zlictenm, da bodo vdove in sirote dobivale tudi pokojnino odnosno vzgojnino je vojno zavarovanje vsakemu v vojno poklicanem možu ali udadeniču, odnosno ženam in materam, starisem, tudi delodajalcem to])lo priporočali, ker se steni preskrbi lahka primerna glavnica ženi ali starišem za jirevžitek, otrokom t»a za mali ^lenai' pri-meriui dota 1er tako obvaruje jih z'cvščine. A^ojno zavarovanje, to je zavarovanje določene glavnice, ki se izplača ziivarovalcu odnosno določenim, ako zavarovani v teku zavarovalnega leta pade aH na nasledkih v vojni zadoldjene bolezni ali ran premine, ako umre v ujetništvu ali ako ga po njegovem povratku v teku enoletne zavarovalne dobe doleti naravna smrt iz
kateregakoli vzroka. Z vojnim zavarovanjem si lahko vsaka ])i'izadeta družina, ako jej je pailel gospodar in vzdrževatelj, zasigura obstoj posestva in obrti, ker si p]"i(lobi potrebno glavnico za nadaljevanje gospodarstva. Veliko važnost ima vojno zavarovanje tudi za ohOine; vsled vojne l)odo močno ]irizadet.e občine, ker bodo morale podpii'ati v mnogih slučajih vdove in sirote po padlih vojakih. Zatorej je v javnem interesu, ako občine skrbe, da vsaka družina sklene vojno zavarovanje, da v slučaju smrti vpoklicanega doma ostali dobe zavarovalnino odnosno glavnico, da Jie bodo vsled bede prišli občini v breme. Letna zavarovalnina je za vojake in i-e-zerviste do glavnice 2000 K po 7% od 2000 K in naprej pa 9%, za černovoj-nike vseh vrst pa	od zavarovane
glavnice. Primera: Žena zavaruje svojega v vojni se nahajajočega moža, kjer je rezervnik za 1000 K. Ona plača premije 70 kron — se pa zavaruje več kot 2000 K ~ pa i>o 97e, torej od 3000 K — 270 kron. Ako je pa zavarovanec čer-novojnik. plača se od zavarovalne vsote 1000 K 45 K letne premije. K tej premiji ne pride nobena priklada. Jiene in stariši, ki dobivajo preživljansko podporo to zavarovalnino lahko plačajo na ta naČin, da enak znesek od svojega preživljanskega prispevka v teku Šestih mesecev odstopijo vdovskem in sirotiuskem pomožnem zakladu, kateri potem za nje premijo plača, tako da niti tega bremena nc občutijo. Zavarovanje velja takoj od dneva zglasitve ko je premija jdačana. Sicer se pa dobijo natančjia navodila pri okrajnem zastopstvu v Novemmcstu pri c. kr, okrajnem glavarstvu. — 0])ozarjamo tudi na današnji oglas.
Važno. Z ozirom na tozadevno notico, objavljeno v listih začetkom junija t. 1., sc opozarja, da se te dni razpošlje prva izdaja, odslej perljodično izhajajočih tabel s fotogralijami neznaidh umilih vojakov in v spremstvu armade se naha-jajoČih civilnih oseii in tozadevnih popisov oseb v po enem izvodu na vsa c. kr. okrajna glavarstva in na mestni magistrat v Ljubljani na vpogled vsem interesiranim osebam. Pripominja se, da se pri enem izmed ne-znanilt umrlih sodi, da je prijiadal domobranskemu pešpolku Številka 27 in je bil rodom Hrvat.
Želi se kupiti dobro ohranjen harmonij. Ponudbe na upravo „Dol. Novic".
Vabilo k občnemu zboru živinorejske zadruge za novomeško okolico, ki se vrši v pondeljek 13. septembra 1915 ob 9. uri dopoiudne pri g. županu v Kandiji. — Spored: 1. Poročilo hačelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenjc račun, zaključka 1, 1914, 4. Predlogi za delovanje zadimge 1. 1915. — Kandija, L septembra 1915,
Niičidslvo.
Loterijske Številke. Gradec, is. avgusta (i7 73 1 51 SS Trst, 25. avgusta 41 55 2M 20 61
Vojni pregled.
Avstrijske čete so z naskokom vzele trdnjavo l>uck. S tem je padel vogelni steber ruske pozicije v Volinju v naše roke. Naše Čete so torej osvojevale odločilno zmago za nadaljni razvoj operacij na jugozapadnom ruskem bojišču. — Kusi so izgubili od 2. majin'ka 1,400.000 mož in 12 trdnjav. — Uuske postojanke se zbirajo sedaj na črti Zalozce-Tariuipol-Trem-bowla - Czortkow. To je zadnja obranduia črta, ki je liusom v Galiciji še na razpolago. (Je se tudi tukaj ne bodo mogli di'žati in če izgube Tarnopol, kar se bo najbrže kmalu zgodilo, potem so liusi izgubili zadnji kos (ialicije. — Odkar je otvor-jena duma se obrača v Rusiji vse na slabšo. Kakor sodi angleško časopisje, zanioi'o Rusijo rešiti edinole mir. — Kakoi' poroča avstrijsko uradno poi'očilo iz Dunaja 1. soptemhra, je na italijanskem bojišču l)oložaj neizpremenjen.
Rařglas najvišjih cen.
Da se prepreči navijanje cen določa C. kr. olirajno glavarstvo vsleil pooblastila C. kr. deželne vlade za nastopno imenovano najpotfeliiiejse stvari vsakdaiijega živeža sledeče iiajviSje eene:
Solata
Endivija......komati K — 06 h
Kiidivija.......kg K — 28 h
Zelnate rastline:
Navadno zolje v glavah , komad K — 12 h Ohrovt ...... komad K — 12 h
Zelenjava za prikuhe
Paradižniki . . . mali komad Paradižniki . . . večji komad Kiiniare .... manjSi komad Kumare .... večji komad Bučo......koiuad K
Navadno korenje .... kg
Petcršiti za julio	Sopek
Zelena	v običajnih	Sopek
Korcnjčk tržnili soiikili	Ěopck
SoČivje :
.Fižol v strokih (slabSi) . . kfi Fižol v Strokih (Iwíjši) . . k^^ Fižol luMČcn (svež) . . . kg
Podzemljice in drugo
Krompir (nov).....kg
Krompir (nov) .... 100 kg
Pesa.......komad
Pesa . ......kg
h h h
o
- 02
—	04
—	03
—	05 h 10-20 h
—	OG
—	04 h
—	06 h — 0(i h
— 16 h
—	24 h
—	46 h
kg K -
h h h h
09	1) — h 02 12 06 05
10	h 02 h 04
~ 06 li 60- — h — 02 h — 04 h
— 04 h
Repa . , .....
}[ren (manjša korenina)
Hren (večja korenina) .	. .
Čcliula majhna ....	komad
Čebula srednja ....	komad
Čebula večja , . . .	komad
Čebula (na debelo) . .	100 kg
Čosciij drobnejša glava .	. .
Češenj debelejša glava .	. .
Kiselna:
zelje (staro)......kg K	— 24	h
ze^e (novo)......kg K	— 60	h
repa........kg K	— 24	h
Sadje :
jabolka (navadne) , . . . kg K — 16 h
jabolka (boljše).....kg K — 24 h
hruško (navadne) . . . - kg K — Iti h
hruške (bope).....kg K ~ 28 h
čroSptie (svežo).....kg K — 24 h
črešttije (suhe).....kg K ~ 60 h
grozdje (namizno) . . . . kg K — 60 h groudje (navadno) . . . . kg K — 40 h
breskve......kg K ~ .SO-40 h
maline.......kg K — 32-40 h
Druga živila in drva:
surovo maslo.....kg K 4' — h
surovo maslo (čajno) . . . kg K 4* 80 h
maslo........kg K .20 h
ndeko........I K — 22 h
jajca.......komad K ■— 10 h
ješpreii).......1 K — 40 h
kaša........ I K — 40 h
drva (ies trdi) postavljen v hišo X 10'— h
Kdor bi prodajal gori omenjene 6ez najvišjo ceno, kaznoval se bo v smishi določil cesarske naredbe k dne 7. avg. J 915 št. 222 drž. zakonika radi navijanja cen. C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo, dne 25. avgusta 1915.
ItťťblKudi.
Belokranjski - vestnik. -
Iz Adlešič, 2(1. avgnsta. Zadnji Čas smo izvedeli zopet o dveli našib vojakih-ranjcncib. 30. jnn, bil je ranjen na severnem bojišču, menda v Galiciji, Matija Tkalčič, posestnikov sin iz Bednja hiŠ. št. 8., star iy let. Kakor je pisal stariSem, bil je ranjen v dlan leve roke, kjer in» je šla kroglja čez dlan, v desno nogo nad kolenom in ]i0(l kolenom v ])rigibu. Iz noge ]nu je gledala kost, katero so mu vzeli ven. Kasneje je pisal v/, iřeke bolnicc na Moravském, da ga noga stj'ašno boii, da ga lindo Žge i[i da mn je otekla, kakor val (valjar) in da ne ve kaj bo ž njo.
Zaradi Jiašega druj^ega ranjenca, o katerem sem že enkrat omenil v „Itol. Nov.", namreč o Antonu 1'cteliu iz Sel !i. št. 10., pa je jjisal naš vojak-sanitejec Miko Novak
to-le: Ranjen je lui 18. junija. Mi smo šli naprej, jaz, zdravnik in g. žui)nik, in smo došli do 1'anjencev in smo jih začeli obvezovati. ,Jaz Toneta nisem jirecej zapazil, ko je ležal na tleli ranjen in ves krvav, ]ia me je on liaklical. àel sem k njeiini in sem se razjokal. Bil je jako krvav in ranjen v vrat in po pivsih, ker je padla granata preti njega iJi je odletel kameri nazaj v njega. Bil je prav nevarno ranjen in jako slab. G. župnik mu je sv. olje stavil To je bilo ob 5. uri |)0])0ldan, zvečer pa so odšli naši vozovi za ranjence in so jii» odpeljali. Potem ne vem pa nič veČ o jijem. — Ker še dozdaj ni pisal nič domu in je tudi „Rdeči križ" na očetovo vprašanje odgovoril, da iini njegovo ime ni znano, se s])loIi misli, da je vsled ran gotovo umrl. Prav Škoda fanta, ki je bil prav ])oŠten in priden.
Nujna prošnja.
Lcto.^nia sadna letina bo obilnejša kakor se jo mislilo spomladi. Po nmogih krajih se sadno drevje šild iu lomi pod težo dragocenega bremena. >[arsikdo jo v skrbeh, kako bo spravil in obrnil v prid toliko nmožine sadnega pridelka.
Ko zahvaljujemo Boga za ta blagoslov, nc pozabimo zlasti onih stotisočev naših rojakov-juuakov, ki noč in dan tvegajo svoje življenje, da obvarujejo našo ožjo domovino pred navalom našega najhujšega sovražnika. Prav )io-sebiio pa nam morajo biti pri srcu mnogoštevilni junaki, ki Icžó ranjeni po bolnicah. Sicer so preskrbijeiii z vsem najpotrebnejšim, toda krepčilnih in osvežujočih sadnih prigrizkov gotovo uimajo odveč. Marsikoga pač boli srce, bo izve, da se i\jegovo drevje vesi do tal pod težo slastnega sadja, doiim on daleč od doma niti željo ne more utešiti z njim. Da sc kolikor možno preskrbe naše domače vojaške bolnice s sadnimi iudclki, se tudi letos obrača podpisani odbor do vaoh kraiyskih sadjarjev z nujno prošlo, da darujejo majhen del toga pridelka v namen, da se konservira in potem oddaja v vojaške bolnice v Ljubljani. Sadne konserve so bodo dajale eventiielno na razpolago tudi vojaški oblasti, da jih upe^e morebiti tudi pri preskrbovanjn vojaštva na fronti.
Za kon servi ratuje v našom slučaju jo sposobno vsako sadje. Kar kdo lažjo utrpi, ^tisto naj daruje v omeiçeni blagi numen. — čebelarje, ki morejo odstopiti nekoliko medu, pro.simo, da ga prilože kaki sadni poši(jatvi. iled bi nujno rabili 7,a ukuhavanje namesto sladkorja. — Vinogradnike še posebej prosimo za grozdje; to se bo izdelalo v grozdni sok, ki je posebno priporočljiva pijača za težko raujene, — Večje posestnike prosimo, da odstopijo toliko sadja, da bo za večjo ali manjšo samostojno pošiljatev, ki jo naj sami odpravijo po pošti ali železnici na spodaj označen naslov. Iz darov manjših posestnikov pa naj se napravijo zbirke, kise potem odpošljejo skupaj v večji posodi, — Gg. duhovnike, učitelje in druge požrtvovalne osebo po deželi prosimo, da potom šolske mladine ali na kakorSenkoH dnig primeren način pospešujejo nabiranje sadja po svojem okolišu,
Hadje naj se pošilja kolikor mogoče v zabojih; kjer bi pa teh ne bilo mogočo dobiti, naj se uporabljajo koŠi ali v najskrajnejši sili tudi vreče, seveda samo za trda zimska jabolka. V bližini Ljubljane nabrano sadje naj so prinese ali pripelje kar naravnost v Ljubi^ano.
Vse pošiljatve naj se vpoš^ejo na naslov: „Gospodinj.ska šola pri Uršuliiikah v Ljubljani,"— S po,šiíjanjem naj se prične s 1. septendjrom. — Pošiljatve naj se po možnosti fraukirajo. Le kjer ni mogoče utrpeti voznine ali poštnine, naj se po.slje blago no-f ran kovano.
Odbor za nabiranje sadja za ranjenceV LjulljHDi, 25, avgusta 11)15. Frai) PovSe, koiutrc. sveltiik, predsednik c. kr. km«!, druibo kratijsko, drž. m dež. ]iosIaiieo. — M. Hutntk, deiol, 8ftdjat«ki učitelj.
Posnetek
Jz poročila o ii|M)rabi od kranjskih sadnili proiliM'ciitov darovanega sadja v svrho knn-servii-anja /,a vojaSke ljubljanske bolnice.
Gospodinjska šola pri Uršulinkab v Ljub-yani je prejela v jeseni 1. 1914 vsega skupaj surovo teže 45.000 kg raznega sadja (največ češpell). Ako računamo iJO^/g tare ([losoda, druga endjidiiža, pokvarjeno sadje etc.), ostane čiste teže 36.000 kg surovega sadja. Oti tega se jo precejšnja množina (cca, 58 zabojev) oddala v druge zavode, ker so ni mogla sproti konscrvirati. Večji del sc je izdelal pa doma in sicer večinoma v sadno mezgo (povidl), v suho sadje, marmelade, kompote i, dr. Ukubo-vanje, sušenje itd. je trajalo nepretrgoma od
10. septembra do 15. decembra 1914. Uporabljali .so se vsi razpoložljivi štedilniki v zavodu in veliki bakreni kotli na prostem. Ko!in.ska tovarna je poleg tega posušila za zavod veliko množino češpelj. Pri konserviranju so je uporabilo čez 1000 kg sladkorja. Vsi stroški za kouserviranjo so iznašali čez ííOUOK,
Konservirano sadjo so jo v veliki množini oddajalo deloma sproti v íjubíjatiske vojaške bolnico, deloma se je pa shranjevalo za poznejšo uporabo. Razdeljevalo se je potem celo zimo in pomlad. Zlasti jo prišlo spomladi in poloti vpoštev suho sadje. Zadnji ostanek zaloge se jo razdelil tekoči teden. — Vsega skupaj se je oddalo bolnicam okroglo 89.000 porcij v skupni vrednosti najmanj lO.OOOK. V LJuhljaui, (iuB 24. avgusta 1E)15. M. V. Ctiromy m. i)., vodit, gofli)Odinjsko tole.
M. Huinek iii. p, dei. SEtdj. uùitdj.
Velika svota denarja
se zamore naključiti vsakomur, ki postane aa.š naročnik. — lirezplačna pojasnila poši^a: Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana.
Naročniki,
priporočajte ,Dol. Novice'!
po partijah (2m^ skupaj) se bodo prodajala v mestnem gozdu (v kačji ridi ob državni cesti nasproti vasi Muhaber) v nedeljo, 5. septembra 1915 ob 2. uri popoludne.	og
Lepo stanovanje
obstoječe iz treii sob, kuhinje, shrambe in kleti, je takoj za oddati. — Naslov pove upravništvo „Dol. Novic".	hs-s-i
Lepil bukova drva
polBtia CSelieitboh) in tudi krc[iclii(; (VtiigelholKi, ekiipaj ÍJ50 metrov, proda iia licu nifsta v UrStiili"selih, eno uro od kolodvora, meter jio T kron, Prane VlndiSman, Jiiina van St, ]fi, Pod^red, p. Rudolfovo,	tíl
Popolnoma vorno naložen denar.

/a Kaiulijo in okolico, rej^. /adr. z iicoui. zavezo
^^ V lastnem domu v Kaudiji ^^
)
sprejema hranilno vloge od vsacega, če je i^'en ud ali ne, ter obrestuje po

1-0-22
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje.
r

flO-a-i
Vdovshi in sirotinshl pomožni zahlad celokupne oborožene sile
oddelek vojno zavarovanje.
Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj, cesarske in kraljevske Visokosti presvetlega gospoda nadvojvode gen. art, insp. fcin. Leopolda Salvatorja tu presvetle gospe
uadvojvodinje Blanke.
Dunaj I, Schwarzeiiber^platz 1.
Deželna poslovalnica za Kranjsko v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6, II. nadstr. na desno, zraven glavne pošte.
Poziv!
Mnogo na bojiščih se nahajajočih vojakov ima doma ženo in otroke, ki jih čaka najhujša beda, če se oče ne vrne več domov.
Vojno zavarovanje
ima namen, da jim nudi varstvo in pomoč.
Vsak mož, odhajajoč na bojišče, naj zagotovi svojcem denarno pomoč za najhujši slučaj. Vsaka žena, ki ji jo mož na bojišču, je dolžna, da skrbi za svoje otroke. Vsak delodajalec mora pomisliti, da se bojujejo njegovi itslužbenci in delavci tudi za njegovo lastno varnost, ko zastavljajo svoje živ^enje proti sovražniku.
Nihče naj ne zamudi te potrebne oskrbe za bližnjo bodočnost, dokler ni prepozno. Vsak, ki se ga to tiče, naj si odtrga majhen znesek, da obvaruje sobe in svojce najstrašnejših posledic vojske.
Vojno zavarovanje se lahko prijavi pri občinskem in župnem uradu, pri šolskih vodstvih ali naravnost pri
ohrojnem zastopstvu u Novem mestu v poslopju c. hr. ohrajnega glavarstvo v sobi št. G' v pritličju na desno.
Črnovojniki plačajo	premije, aktivni častniki, moštvo, rezervisti 77o.