Vprašali ste
KAJ JE SIŽE?
Kaj natančneje označuje beseda siže?
M. p.
Velenje
V SP piše, da je to predmet, snov (zvečine umetniškega dela), pri Verbincu še, da je lahko tudi motiv, glavna tema, vsebina. Beseda je iz francoščine (sujet).
2e razmeroma raznorodno navajanje različnih možnih soznačnic, ki nikakor ne merijo na docela isto raven (književne) umetnine (snov : motiv : glavna tema : vsebina), daje  sklepati, da je raba besede zares
ohlapna, da lahko računa na več pomenov, ali pa na pomen, ki je samo približen, medel, območen — kakor se v takšnih primerih večkrat dogaja.
1. Dosledno viru besede bi bil označeni pomen snov. Vendar imamo za ta del več kar ustreznih in udomačenih slovenskih in tujih izrazov (npr. predmet, snov), tako da se zdi uvajanje dodatnega nepotrebno, nefunkcionalno (je pa mogoče siže tu in tam brati tudi tako; vendar bolj iz snobizma kakor iz resničnega razumevanja).
2. V vlogi pojmovnega ločevanja se je povezano z našo besedo bolj udomačil pomen dogajalno konkretizirane in časovno-vzročno zaokrožene snovi, tkim. zgodbe ali fabule (pri tem ne smemo besede zgodba razumeti literarno vrstno, npr. v zvezi kratka zgodba < short-story, marveč kot dogajanje oziroma spreminjanje stanj, začeto in zaključeno z začetkom in koncem, med katerima obstaja smiselna, logična odvisnost; v šolskem žargonu vsebina).
3. V sodobni literarni vedi pa se je pojavila potreba po nadaljnjem pojmovnem ločevanju v zvezi s takšno rabo. Siže kot snov/zgodbo lahko razumemo (tudi referiramo) na dva temeljna načina: ali na način naravne časovne zaporejenosti ali pa na način literarne organiziranosti. Razlika je posebno očitna pri tkim. analitičnih gradnjah, kjer dogajalni sedanjik prekinjajo različne retrospekcije ali perspekcije (pogledi nazaj in naprej). — Prešernov Krst pri Savici je mogoče kot dogajanje/ zgodbo na kratko povedati: a) Starosloven-ska poganska skupnost je ob Blejskem jezeru živela srečno, dokler se niso začele pokristjanjevalske vojske. Takrat je moral v boj tudi Črtomir, ki je dotlej doživljal mladostno vzneseno ljubezen z Bogomilo; v odločilnem, zadnjem boju pri Ajdovskem gradcu je bil s svojo vojsko poražen; upal je še, kot ubežnik, na Bogomili-no ljubezen in na zasebno srečo, toda odpovedati se je moral tudi njej in se krstiti (logika časovne zaporejenosti). b) V odločilnem boju med kristjani in starosloven-skimi pogani je bila pri Ajdovskem grad-
cu Črtomirova vojska poražena, Črtomir je ubežal. Pred tem je doživljal ob Blejskem jezeru najsrečnejše dni svojega življenja — v ljubezni do Bogomile. Zdaj, poražen, upa vanjo, v zasebno srečo, toda odpovedati se mora tudi Bogomili, prekrsti se (literarna zaporejenosti Zaradi ustreznega učinka je dogajanje iz Uvoda izvzeto iz »normalnega« časovnega zaporedja in izpostavljeno v začetek.)
V poimenovanju enega in drugega pa sodobna literarna veda ni enotna. Ruski formalisti, ki so bržkone prvi uvedli ustrezno razlikovanje, so s siže (sjužet) poimenovali literarno organizirano dogajanje (Krst pri Savici pod b); za njimi je enako rabo povzel tudi velik del sodobne zahodne književne vede. Tu in tam, med drugimi tudi Hrvati, pa rabijo reč obratno: siže jim je časovno zaporejeno dogajanje (Krst pod a). Naša literarno-strokovna terminologija za ta del še ni docela opredeljena, v glavnem se razlike niti ne zaveda; vendar se zdi smotrno, pristati na najbolj razširjeno rabo: siže je literarno organizirana zgodba. Na ta način se pojem vključuje v poglavje o literarni zgradbi. (Ob robu kaže opozoriti, da angleška literarna veda na podoben način razlikuje med s(ory in plot} Story označuje zgodbo, ki je organizirana po časovni logiki, plot zgodbo, ki je organizirana po vzročni logiki; »umrl je kralj, za njim je umrla še kraljica« : »umrl je kralj, za njim je od žalosti umrla še kraljica«; plot v tem primeru kaže lastnosti si-žeja.)
Matjaž   Kmecl
Filozofska fakulteta v Ljubljani