Tumor vaccines

angleški

2006

letnik 40, številka 4

Antigeni novotvorb   cepiva   Imunostimulatorji   imunoterapija   Novotvorbe   Novotvorbe, cepiva   Protitelesa monoklonska   zdravljenje

Društvo radiologije in onkologije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Tumorska cepiva imajo številne prednosti v primerjavi z drugimi oblikami zdravljenja raka. Predstavljajo visokospecifično protitumorsko terapijo in jihlahko usmerimo prod antigenom, ključnim za proces maligne preobrazbe. Imajoedinstven potencial za trajni protitumorski učinek zaradi nastanka dolgoživega, za tumor specifičnega imunskega spomina. Kljub velikim pričakovanjem so dosedanji klinični poskusi cepljenja bolnikov z rakom s tumorskimi cepivi v glavnem prinesli razočaranje. Vzroki za neuspešnost tumorskih cepiv so številni. Potencialno protitumorsko populacijo limfocitov Tpredstavljajo nizkoafinitetni in maloštevilni periferni limfociti T. Večina tumorskih antigenov namreč predstavlja lastne antigene, za katere je imunski sistem toleranten. Vzporedno tumorji razvijajo različne mehanizme, s katerimi se izogibajo imunskemu sistemu in so kot taki slabo imunogeni ali celo tolerogeni. Novejše imunoterapevtske strategije so usmerjene v premagovanje imunske tolerance na tumorske antigene, povečevanje imunogenosti tumorskih cepiv in nasprotovanje mehanizmom tumorskega izogibanja imunskemu sistemu. Pristopi so številni, a še vedno daleč stran od idealnega tumorskega cepiva, ki bi uspešno zavrnilo tumor. Težave pri aktivaciji protitumorskega imunskega odziva s tumorskimi cepivi so privedle do razvoja alternativnih imunoterapevtskih strategij, ki neposredno vključujejo efektorske mehanizme imunskega odziva (adoptivni prenos limfocitov T in monoklonska protitelesa).

16.09.2009