Motfniski polž Ne vem, koliko let je že od tega, ko je zadela Savinjsko dolino huda nesreča. Z velikansko brzino je divjala po ddlini strašna Bverjad, da se je vse treslo. V starih časih so imeli v Motniku polža, priklenjenega na težko verigo. Polž pa, ki Je Wl čisto- svoje vrste eksemplar, se je nekega dne utrgal. Zahotelo se mu je prostosti, bil je pa tudi radoveden, kako je po svetu. Mogoče pa so se mu Motničani zamerili — utrgal se je in ušel. Ko je tako dirjal po državni ceeti, se mu je na Vranskem na ovlnku za trgom zapletla veriga, ki jo je vlekel s seboj. Polž je meni nič, tebi nifi prepustil Vrančanom to verigo v spomin in dlrjal dalje. Dirjal je čez Savinjsko dollno, da se je kar veter delal po njej. Če je bfla kaka hiša preblizu ceste, jo je enostavno odrinll. Tako je pridirjal do Žalca. Zakadil so je med hlSe in razrinil vsaksebi, čisto po ribniškem načlnu. Nekje v bližinl Celja so ga I* ujeli, polža, ko je bil 2e precej utrujen, ln ga z vellko muko spravili nazaj v Motnik. Ce ne vsrjamete, pa pridite pogledat. V Žalou še danes stojijo hlse daleč proč od ceBto, na Vranskem imajo še tudi ono verigo, ld so jo odvzeli polžu — ne, tako me lahko Vrančani še na besedo primejo! — pobrali so jo In ker so se vedno ball v svoji veliki gorefinosti, da bi jim kdo cerkve ne odnesel, so verigo napeljali okrog nje in 9i jo tako zavarovali. še ni dolgo tega, da sem jo videl, ko sem bil tam. Motničani pa so morali kupiti drugo, da bo priklenili polža spet v svoj grb.