Konec predavanj za danes? Kdo ve! Sedaj hitijo domov, veseli pomladnega dne. Morda se bodo danes spet vrnili po isti poti, posedli v novih predavalnicah in x željo po znanju prisluhnili predavatelju. L I S T LETO XIV. SLOVENSKIH ŠTUDENTOV Ljubljana, 15. aprila 1964 Štev. 13 Enotnost aktivnih ali neaktivnih ? Tokrat smo postali dht tedna mi sami — Tribuna: konica med študenti, na katero so letele strele druž-bene kritike: konstruktivne in nekonstruktivne. Trenutno obstoječi rezultat je eden od odlomkov v zaključkih I. repnbliške konference Zveze mladine Slovenije: »Konferenca obsoja razne socializmu so-vražne in škodljive članke v reviji Perspektive, hkra-ti (!) pa zahteva večjo odgovornost tudi (?) pri ure-janju študentovskega lista Tribuna«. če zahteva večjo odgovornost pri urejanju Per-spektiv in Tribune. ne pa administrativne ukrepe, je to vsekakor hvalevredno in socializmu koristno, čeprav bi lahko oziroma bi morala obsojati tudi ne-katere članke v nekaterih drugih nctMh revijah in časopisih ter zahtevati ve&jo odgovornost pri njiho-vem urejanju. Odklanjamo pa vsako možno ndmigovanje na so: cializmu škodljive članke v Tribuni. Na članke v Tribuni se mora namreč gledati kompleksno, ne pa iztrgati iz množice številk Tribune eno samo Tri~ buno, poiskati v njej en sam članek in na podlagi tega članka obsojati vso Tribuno kot časopis. To je sicer karikatura nekonstruktivne kritike, vendar le-ta obstaja le nekoliko spremenjena. In takšno nekonstruktivno kritiko obsojamo. Strinjamo se, da so bili nekateri članki v Tribuni, če se jih vzame ločeno od drugih člankov, sovražni socializmu in bi kot taki — recimo na letakih — postali socializmu celo škodljivi. Niso pa škodljivl socializmu v sklopu drugih in pozitivnih člankov. V tem kompleksti postajajo socializmu koristni, SQt izpovedujejo demokratičnost družbe do razliigiffl mišljenj, njeno trdnost in so eden od povodov »a ustvarjanje socializmti koristne enotnosti prej ne-enotnih ali aktivne enotnosti — poprej tiho ne-enotnih, Hkrali sprejemamo konstruktivno kritiko, kolikor je bilo doslej protičlankov premalo ali jih sploh še ni bilo, čeprav nestrpnost tudi tu ni primerna. Mrtvilo je popustilo, cvetje bo vzbrstelo. Zakaj bi se plašili še ne povsem odprtega popka? TINE HRIBAR SKUPŠČINA V AKADEMSKEM KOLEGIJU PREDLOG ZA ENO UPRAVO STUDENTSKIH DOMOV Pretekli torek so se zbrali na redni skupščini študentje Akademskega kolegi-ja. Velja poudariti, da je bila to dobra skupščina, kjer je širok krog študentov razpravljal razen o težavah kolegija tudi o splošnih študentovskih problemih. Tudi tokrat so študentje opozorili na slab položaj Akademskega kolegija. V stalnem pričakovanju, da bodo kolegijaše preselili v nov dom, niso v kolegij v zadnjih letih za opremo in neustrezno kuhinjo ničesar investirali. Naj navedemo, da je celotna oprema v Kolegiju dotrajala, saj je 70 % sredstev, vloženih vanjo, že odpisanih, vendar še ni izločena iz uporabe. V sobah, v katerih stanujejo večinoma po trije študentje, je zaradi prenatrpanega in neustreznega inventarja težko študirati. Tako morata npr. dva študenta študirati na postelji, da lahko tretji študira pri mizi. To neprijetnost zlasti občutijo študentje tehni-ških fakultet, ki izdelujejo seminarske naloge in vaje i$ risanja. Takšno stanje zgovorno ilustrirajo odgovori šti§ dentov v anketi o socialni problematiki študentov 1 Kolegiju, ki so jo pred nedavnim izvedli člani odbora Zveze študentov. Tako je 90,64 % anketiranih odgovorilo, da so nezadovoljni oziroma delno zadovoljni s sobndi opremo, 61,82 °/o jih moti prenatrpanost v sobah, medteni ko si 63,64 °,o študentov želi v sobi manj sostanovalceV, da bi lahko nemoteno študirali. Kaj storiti za izboljšaH|je standarda v Kolegiju? Ne-dvomno bi morali predvsem investirati v opremo, ki bi jo ob preselitvi lahko prenaestili v novi dom. še posebej so študentje omenjali nove polkavče in žimnice. Razei) tega bi bilo za izboljšanje standarda potrebno znižati kapaciteto doma, kar so sicer sklenili že na jesenskji skupščini. Tudi v torek so v Kolegiju ponovno sprejeli sklep o znižanju kapacitete za toliko mest, da bo bivanje v domu ustrezalo higienskim principom. Moramo se pridružiti mnenju kolegijašev, ki sodijo, da stanovanjskp stisko študentov Hi mogoče urejati tudi s trpanjem štu>-dentov v Akademski kolegij. Tako so že lani sprejeli sklep, da bodo postopoma preuredili »trojke« v »dvojke«. Doslej so znižali kapaciteto doma za 27 postelj. Svet zavoda je sklenil do jeseni zmanjšati kapaciteto za 30 postelj. To število pa je premajhno, da bi lahko bistvenč pripomoglo k izboljšanju življenskih pogojev v Kolegiju, zaradi česar bi bilo treba bolj energično pospešiti ures-ničitev sklepa. Razen zahteve, naj bi hrano v Kolegiju kvalitetno izboljšali, so na skupščini govorili tudi o drugih proble-mih, ki zadevajo študente. Med najbolj zanimivimi pred-logi, vrednimi premisleka, je bil tudi ta, naj bi imeli štu* dentovski domovi v Ljubljani skupno upravo. Uresničitev te zamifeli bi nedvomno imela za domove ugodne ekonom-ske posledice. Med drugim bi odpadle težave pri vskla-jevanju pravilnikov doma, bržkone pa bi bila skupna uprava domov tudi bolj funkcionalna. Razen tega so na skupščini razpravljali tudi o gradnji študentskih domov. Diskutanti so se zavzemali, da bi morali tudi študentje bolj seznanjeni s perspektivnim načrtom gradnje študent-skih domov in z njihovimi idejnimi rešitvami. Pri tem so opozorili, da je graditev študentskih domov na med seboj oddaljenih mestih neekonomično, še posebej, ker menza v študentskem naselju ne dela s polno zmogljivostjo. Stanovalci Kolegija so razpravljali tudi o sprejemanju v študentovske domove in zavrnili predlog pravilnika, ki ga je izdelala socialna ekonomska komisija univerzitet-nega odbora ZŠJ. S tem so zavrnili sistei^ sprejemanja na osnovi rang lestvic. Na koncu naj povemo, da je upravni odbor Akadem-skega kolegija poslal izvršnemu svetu SR Slovenije proš-njo za subvencije, s katerimt bi krili stroške za zvišanje osebnih dohodkov uslužbencev zavoda in obrtniške sto-ritve, razen tega pa je zaprosil izvršni svet svet tudi za do-tacijo, s katero bi kupili novo opremo. 6rago MirošiS iiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiii!^^^^^ OST TEDNA Klic k ustvarjalner.u soočenju s stvarnostjo OB RAZPRAVAH 0 SOCIALISTIČNI VZGOJ! MLADIH Prijatelj, ki je kot vojak doživeil srem-sko fronto, tisti poslednji, krvavi, a zma-goviti napon nase revolucije, mi je prdpo-vedoval: »Vsi mi smo imeli tedaj vlzijo prihodnosti, skupno, zanosno, in vsak iz-med nas je imel svojo, realno, konkretao vizijo; famtje iz siromašnih vaških koč so sajijali, na primer, o milu in zobni krfcački... « Vulgamo bi bilo trditi, da so revolu-cijo spodbujale in nosile tako drcbne že-Ije. Toda spodbujaJa in nosila so jo kon-kreuna človešfoa hotenja, hotenja, ki jih stara družbena razmerja niso niti sMšaila niti dopuščala. Naš družbeni načrt se je porajal in ob-likoval ob nenehne^i soočenju s stvarnost-jo v ljudeh in v svetu, ki nas obdaja. Na-še vizije, ta nenehna protiutež in hkrati dopolnilo našega nezadovoljiSkva z že do-seženim, to gibalo vseh našdh potrefo, ustvarjenih energij in naporov, niso in no-čejo biti sanjski prividi. Ustvarjamo ne za neke daljne rodove, temiveč zase. Naše vizije so in morajo biti realne, stvarne in otipljive. Cez toliko in toliko let želimo člo-veški in materiaini potencial uveljaviti do tiste stapnje, ki ji obči dogovor dopušča oznako »razvita industrijska družba«. To je vsebina in smoter naših bojev za soci-alizem. A ne samo to! Se zdaleč ne samo to! Blagtnja industrijskega razvoja — vi-dimo in se zavedamo — sama po sebi še ne more biti cilj. Prebivalei Zerralje, ki so jo že doživeli, je ne občutijo kot svojo človeško sreoo, pač pa vse bolj, z vse več-jo grozo, kot zlato ječo svoje odltujenosti In popredmetenosti. Clovek ni več človek. Človek ni ve<5 gospodar svojega življenja. Taka dmžba ni vrednota in ne rnore biti cilj. Taka dmžba terja m mora terjati re-volucijo. Revolucijo za človeka, za uvelja-vitev Ln sprostitev vsega elementarno člo-veškega v njem. Ta revolucija — mi smo jo, vsaj v os-novi, izbojevaili — pa je naše izhodišče. In zato natančno vemo, da lahko svoj cilj, vzpon v vse.stran.sko ekonomsko razviLtost, dosežemo in doživimo edinole z vzpionom v razvito, svobodno, socialistično človeško skupnost. Industrijski kombinat, avtomo-bilska cesta, plantažni nasad, znansbveni inštitot, veleblagovnica, televizijsiki studio — bodo dobMi svoj pomen in pastai!i vred-nata za nas samo, če jih bomo, 'sleherni med nami, občutili kot sredstva za svoje člove&ko uveljavitev, če jim bomo gospo-darji, svobodni in sproščeni, zavestni in odgovorni. Kajti naša konkretna in neiz-podbifcna potreba je biti svoboden in imeti možnost za uveljavitev svojih človeških ho-tenj. Ne kakršnihkoCi hotenj in še posebno no potreb, ki bi se hotele uveli&viti na škodo soljudi, pač pa tisitih, ki so realne, možns, ki jih občutimo tat družbene. Raz-vita družba je prvi pogoj za ustrezno za-dovoljevanje človeških. potreb; realna, za-vesitiia ocena potreb m možnosti pa je prvi pogoj za smoitrno oblikovanje prolz-vodnega, ekonomskega razvoja. Oba ele-menta sta / naši družbeni praksi, če žeilimo uresničiti svoje načrte, neizogibno po>ve-zana in soodvisna. Revolucija v oloveku in v stvarnosti, ki ga obdaja in oblikuje medčloveške odnose, toda revolucija za človeka, zia njegovo srečo in svobodnast, za likvidacijo vseh ječ, kamnitih ali zlatih, naj so jih uistvarili soljudje ali stvari — to je konkreten, ne sanjski, ne idaaiisti-čen cilj. In v teh miiselnih okvirih velja govoriti o socialistični vzgoji mladih ljudi Naš ciilj so razvita in tovalitetna industrija, so-dobiia- kmetijska proizvodiija, bogato za-ložena trgovina, svobodna kulturna ustvar-jalnost, torej proizvodnja, ki bo dajala blaginjo in doyuščala človeku, da bo dihal globoko in živel kot ustvarjalna osebnost. Proizvodnja in ustvatrjalnost pa sta od-visni zgolj in samo od človeka, od njego-vih zavestnih spoznanj, od njegovega ra-ssumevanja možnoisti in potreb ter njiho-vega vsklajevanja, od njegovih delovnh navad in daljnosežnosti odločitev, od nje-govega pojmovanja pravic in odgovorno-sti. Socialistična vzgoja mladih ljudi to-rej vkljiičuje vse to: izobrazbo, delovno sposobnast, človeško in družbeno zrelost. Več kot ofitno je, da velja na vse to opo-zarjati danes bolj kot kdajkoli. Naše šole ob vsem svojem razmahu ne opravičuiejo zau-panja. Res po krivrti miterialnih zspldov, a tudi - in predvsem — po krivdj aašega marsikdaf in marsikje brezhrižn«ga odnosa do izobraževanja, do potreb po izobraže-vanju; saj smo jih - priznajmo si - poj-movalj kot neko stransJko. sekundarno, po-možtio področje družbeno ustvarjanega de-la. Zavoljo lega se nam je zgodilo, da so na^e šole, od najnižjih do najvišjih, zane-marile kvaliteto. Posledice niso razveseljive: skoraj četrtina Jugoslovanov j« š« na ravni nepismenih, Ceprav je mnoge med njimi za-jeio (ali pa bi Jih bilo moralo) obvezno šo-lanje; ajbsolventi srednjih šol prihajajo V prakso ali na visoke šole, po zatrjevanju nji-hovih starejših dslovnih tovarišev ali uči-teljev, s pomanjkljivim znanjem; in absol-venti visokih šol se kot strokovnjaki na svojem delovnem področju na/pogosteje tudi ne uveljavijo kot avantgarda razvoja -predvsem spel zaradi pomanjklj^vega stro-kovnega znaiija . .. >tnkrat ena j«,*> je de-jal Milentijc Popovič na beograjskem mla-dinskem plenumu, ki je pred dvema m?s°-cema nač«mjal pogovor o socialistični vzgoji mladega rodu, -da razvita industrijska de-žela ne mor«mo postati ob tako pomanjkji-vih delovnih navadah, kakršne imamo od nekvalificiranega delavca do znanstvenika.« A o tem govore podatki, na katere v resnici ne moremo blti ponosoi: naše Industrijske kapacitete sp izkari.šč«»ne komaj polovično ... •¦In medtem ko so dosedanje prrizvndne zniagijivosti neracionalno, pomanjkljivo iz-koriščene,-* nam je na I. konferencj Zveze mladine pred dnevi povedala Vida Tomši- čeva, »imamo podatke o tem, da so v vsaki izmed naših občin že priprav-iij po najmanj en projekt za gradnjo novih tovarn.« Na-čelo, da želimo studiozno in realno ocenje-vati dane možnosti ter z maksimalnm na-ponom volje in «il delovati v njihovem okvl-ru, s« je deformiralo v ijiegalomaniji, pri-vatnj in družbeni. Ozrimo se v zrcalo in najdimo mero svoje nepočakanosti. Privatno: za fasado avtomobila in lep^ga plašča smo marsikdaj skrili pomanjkljivo kosilo In brez-brižni odnos do zdravja in družinske vzgoje svojih otrok. Družbeno: za lepo profrel.je no-vega tovarniškega obrata smo skrili dejstvo nizke proizvodnje, majhnih osebnih dohod-kov, petih zares delovnih ur v oseraurnem delovniku In ne navsezadnje tudi prezadol-ženasti ter neurejenih odnosov znotraj ko-lektiva i.. Trgovina nam je ponujala več, kot smo mogli kupiti; mi pa nismo znali trezno premisliti, kaj zares' zmoremo in ie-sa ne. To r>a ie že vprašanje zavestne od-govornosti. Socialistična vzgoja pomeni znanje, reali-/em, zavest odgovornostv in delovno ain-gažiranost. Pomeni — z drugimi besedami — vzgojo samoupravljarca, ki bo postal subjeikt družbenega gibanja, njegov nosi-lec in ustvarjalec: kot posameznik, vklju-čen v svojo družbeno skupnost — in bodo njegove osebne potrebe vsklajens z druž-bemmi, njegovo delo*pa svobodno in ust-varjalno vključeno v družbeno delo. Vendar pa je zapisani odstavek samo načelo, izraieno že v stoterih in tisooerih inačicah. Naša dolžnost je, da ga reailizi-ra v vsakem konkretnem trenutku in v vsaki konkretni sredini, upoštevajoč P'ri tem dejanska razmerja in dejanslke mož-nosti. Vprašamo se, seveda, kdo smo to — »mi«? Mi, ki žsldmo delovati med ljudmi in v družbeni stvarnosti? Mi, ki se imenu-jemo subjektivne sile? Tu ni in ne sme biti meja niiti v poj-movanjih niti v praktični izvedbi. »Sub-jektivna sila« je sleherni izmed rtas, ki si prizadeva v sebi tn v soljudeh vzbuditi ustvarjailen odnos do družbenega dcgaja-nja odnosov do znanja in spoznanj in za-vestne odgovornosti. Odgovornost za ure- jevanja dmžbertih zmot in družbenih za-pletov prevzemamo nase — ne raoremo je odvračati s sebe in je prepuščati neko-mu drugemu, naj se imenuje funkcionar ali družbeni aktivist ali predstavnik obla-sti ali direktor; subjekt oblastd moramo postati sami, s svojim samoupravljalnim položajem, vendar tudi — in predvsem — s svojim samoupravljalnim znanjem, anali-tičnostjo, realnostjo in zrelostjo, s svojdm koaikretnim ustvarjainim delorn. Te zrelosti, tega znanja, tega analiitične-ga odnosa do stvarnosti pa se, kajpada, ni mogoče učiti kot šolske lekcije, mogoče si jih je pridobivati samo v ustvarjalni, odgavorni delavni angažiranosti, v sode-lovanju pri odločitvah, v akciji, ki terja in spodbuja nenehno dopolnilno učenje, poglabljanje Ln preverjanje, torej zorenje človekove osebnosti, njegovo kritičnost do sebe in dru^ih, njegov ustvarjalmd zanos in naposled tudi njegove lastrie zivljen.js.ke norme, s katerimi se bo svobodno vkiju-čeval v svojo družbeno, člo^veško skupnost. Vsakršen odnos podrejenosti ali nadre-jenosti se anulira tisti hdp, ko sino vsd prisotni človeško zreli in odgovorni. Temu družbenenra idealu, ki ga že postopoma realiziramo, se lahko približujemo samo z razčSčeno zaivestjo, da sta materiaLni raz-voj in reintegracija človekove osehnosti dva neločljiva elementa enega samega pro-cesa, procesa sociailistične vzgoje nas sa-mih v naši lastni usUarjalni angažiranosti. Celotna razprava, uglašena na temo »so cialistična vzgoja mladih«, razpira tailco ponovni, poglobljeni pretres vseh gibal našega družbenega življenja; kliče nas iz morebitne omrtvičenosti k resnd, aktivni, življenjsiko skrajno angažirani družbeni de-javnosti. Oopozorilo, ki ga daje, moramo sprejeti vsi, miladi sami, mladtinski funk-cionarji in vsi ostali, ki v tej ali oni sre-dini formdramo svoj odnos do nV.adih. VIKTOR KONJAR 0 dezintegriranem kulturonoscu ali ,,kulturnem" dezintegrirancu Tomaž šalamun je v članku O birokraciji in dezintegri-rani kulturi (Tribuna štev. 9—10, str. 3) tankokošniško in debelokljunasto Izjavil tole: »Kot skupnost nimamo nobene (!) predstave o svoji prihodnosti, nobenega (!) cilja, niče-sar (!!), kar bi nam utemsljevalo bivanje.« Sam seveda ima predstavo o svoji bodočnosti, saj se od njega nikakor ne more zahtevati, da bi padel tako globoko kot naša skup-nost, oziroma da bi k nfej sploh hatel pripadaiti. Tudi cilj ima: »Mislim. da je edina (kaj se potem razburfa?) mož-nost im perspektiva kulture na Slovenskem, da pomagamo (kdo in kom-u?) ustvarjati (bog pomagaj!) javnost (?)..., ki se bo ob stiku različnth socialno — angažiranih in inte-resnih skupin morala (kako nebirokratsko!?) opredeljevati (za kaj?). V resnično (?, vse opombe T. H.) demokratični družbi si arbitra, ki bi bil nad javnostjo, ne moremo zamislitl« Kdo mi — ali sam sebe vika, v začetku stavka se je še tikal. Sicer se bo pa še izkazalo, ali pri njem to dvoje zares gre skupaj. Kaj je hotel reči s tem, da kot skupnost nimamo no-bene predstave o svoji prihodnosti? Nihče še nikdar ni imei o niiemer predstave kot skupnost. Ce pa misli na vsakega posameznega člana naše skupnosti, polem ima menda Le vsakdo nekakšno predstavo o svoji, kakor tudi o prihod-nosti nas vseh, ne glede na to, kakšna je. In ne samo to: če smo skupmst in to smo, imamo tudi predstave, ki so nam skupne. Isto celja tudi za cilje. Ko sem prvič prebral članek, me je imelo, da bi proii njemu napisal polemiko, ko sem ga prebiral drugič, me je sredi nejasnih pojmov, sebi samim protislovnih, brezme-binskih misli in zgolj verbalnih in shematičnih opredeli-tev, ta pripravljenost skorajda minila. Pa vendarle. če nimamo ničesar, kar bi nam utemeljevalo bivanfe, kako da potem sploh še bivamo, da sploh še smo in piše-mo? Ali smo zgolj privid? Nič? Toda ne, saj smo vendar skupnost in kot taki živimo. Naj ne bom zloben. Zato bom zamišal na eno oko, po-gledal skozi prste, in skušal razumeti avtorja. Morda je hotel povedati naslednje: »Povezani smo v skupnost. Ven-dar iinamo tako različne predstave in cilje, da ne moremo najti skupnega imenovalca, doseči o nfih vsaj delno soglas-je nas vseh. Se več. Sploh nvmamo ničesar, na čemer bi temeljili mi vsi. Brez temelja smo. Bivamo v zraku in še to povsem neulemeljeno. TRIBUNA STRAN 2 Na veselje, ali marda komu na žalost, je takšnc izva-janje filozofsko in sociološko nevzdržno, da pri tem ne govorim o pomanjkanju argumentov. Vsaka skupnost mora namreč imeti nekaj, kar jo povezuje, na čemer temelji, sicer ni skupnost, ampak kvečjemu seUevek atomiziranih osamljencev. Prav tako bivanje, razen za teologe, ni re-zultat predstav. ciljev ali kaj podobnega, ampak je bivanje prvi pogoj za predstave, cilje itn. Ce bi bil konsekventen in bi racionalno mislil, bi moral šalamun po svojem izvaja-nju nujno prit. do zaključka, da niti nismo skupnost niti ne bivamo. Toda za kaj takega je očitno preboječ. Zato raje operira s pojmom, kak.or je javnost, ki je skrajno nedoločen in nudi več možnosti za različna izmi-kanja. Kaj je javnost? Zanj očivldno amorfna masa. Po-trebno je samo nekaj grupnih mnenj, pa se bo potjubno, kakor se bo pač zdelo tem grupnim rešiteljem, gibala in razvijala. Seveda zopet čisto v ideološkem smislu. NajvaS-nejša zanj so subjektiima stališča, opredeljevanje, in v tem je pod nivojem mladoheglovcev, s katerimi je opravil že Marx. Kaj so socialno angažirane in interesne skupine? Zunaj naših mefa so to, recimo: finančni monopoli, partijske stranke in trusti za milo in zobne ščetke... Znotraj so skupine od tabornikov vn društev boksarjev do kulturnih' društev in ZKJ. S takšnim splošnim govoričenjem ne pove-mo torej ničesar. V takšno formalno opredelitev lahko spraviš marsikaj. Saj je ni skupine, ki ne bi bila socialno — po slovensko družbeno — nekako angažirana in ne bi imela svojih interesov. To bi bila lahJco samo skupina angelov. Vazno je pri tem. za kaj je zainteresirana in kako; v čem fe njeno delovanje. Za skupine, ki obstajajo, pa se naša javnost že oprede-Ijuje. Zcvto se Salamun zaletava z glavo v zid in še ta je le privid, v zid, ki si ga pred glavo postavlja sam. Ni važno samo opredeljevanje: tudi birokrati ali dogmatiki se opre-deljujejo. Bolj pomembno je, za koga in za kaj se opre-deljuješ, še večji absicrd je zahteva po ustvarjaleih javnasti, ki bi bil tako nujno njeni arbitri in hkratno govorjenje o resnično demokratični družbi, v kateri ni arbitra, ki bi bil nad javnostjo. (Kakšen je zanj odnos, razlika med javnost-jo in drušbo, iz njegovih isvajanj tudi ni jasno.) Upam in verujem, da se tu ne poteguje za neresnično demokratično družbo ali za resnično nedemokratično družbo ter da ve, kaj pojem demokracija sploh pomeni, Toda iz stavka, ki ga je -napisal, logično sledi prav nasprotno. Se bol] meglen je v pisanju o kulturi. Kaj je zanj kul-tura? Se kultura vn tehnika izključujeta? Pri njem že kaže tako; sicer sta pa neločlfivo med seboj povezani. Saj ni kulture brez določene tehntke niti tehnike brez neke stop-nje kulture, kar je zapisal že Platon. Da bi s takšno analizo nadaljeval še naprej, nima smi-sla. že iz analiziranega je razvidno, da takšno megleno lepo govorjenje, kakršnega ima šalamun, in takšna čvekaška revolucionarnost ne vodi nikamor. če nekdo ze piše o kul-turi, si mora biti na jasnem vsaj o nekaterih najosnovnej' ših stvareh. Dobro bi bUo, da bi vedel, kako se vzpored.no z naj-večjo družbeno delitvijo dela na duhovno vn fizično, ki sta si med seboj, dokler sta tako razcepljeni, ves čas odtujeni, razdeli tudi kultura na duhovno in materialno, ki sta si kot taki v različnih mejah prav tako odtujeni. Toda ta raz-cepljenost vn odtujenost nikakor ni večna; obsiaja le v razredni družbi in dokler razredna druzba Se obstaia, do-kler so v njej še odtujeni družbem odnosi in tudi v obdob-¦fu njlhovega odmiranja. Od tu tudi sedanje nasprotje med kulturo in tehniko. Kakor hitro se opredeliš ali si oprede-Ijert pretežno ali zgolj za nosilca duhovne kulture, nujno stopii na stran drnžbenih vzgojiteljev nasproti ostalemu delu drvžbe, vzgajmcem, o katerih potem lahko zviška go~ voriš kot o javnasti. Potemtakem se odnos med materialno in duhovno kul-tu.ro menja. Zato tudi ni pojma večnega in absolutnega, ki naj bi mu ustrezala kultura, njena dejanskost. Birokracija fe posrednik med obema kuliurama in bo zato v različnih spremenjenih pojavnih oblikah obstajala, dokler bo nasprotje med njima. Zato se nosilci duhovne kulture, inteligenca, ne smemo prizadevati in boriti samo za lastno osamosvojitev in osvobajanje z egoističriimi nc-meni, niti samo v naših ozkih mejah, ampak skupaj z no-silci materialne kulture v našem ter istočasno v evropskem in svetovnem rnerilu. Saj se ne moremo večno razvijati in napredovati izolirano od etrtcgih, kar tudi danes temeliito čutimo na lastni koži ob determinantah svetovnega blagov-nega in trznega sistema. ZaprtoH va.se bi nam lahko samo škodovala. Do konca sveta bomo zato lahko kazali na takšne p&ja-ve kot so birokratstvo, tehnokratizem, dezintegracija v kul-turi in druSbi sploh, na bojanadamičevstvo, družbene uspa-valne praške, mite itd., če ne bomo poiskali globljih vzro-kov za to površino, silnic, ki porajajo vse te nepravilnosti. Ce jih le poznamo, ne da bi jih spoznali, nismo še nič na-pravili fn smo za dejansko akcijo nemočni. Tine Hribar AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMIKA • AKTUALNA POLEMIKA 0 grupah, interesih, zrelosti družbe in osnovnem nesporazumu zadnjih dni V. prvi aprilski številki Tribune beremo v članku Matevža Krivica Nekatera ne-sprejemljiva stališča tudi tale odstavek: »Značilnost teh stališč (gre za netoatere povabljene na drugem večeru pogovora O vlogi intelektualca v naši družbi na ekonomski fakulteti) je bila zlasti v tem, da so, namesto da bi poudarjala enot-nost interesov vseh deiovnih ljudi Jugosla-vije v bistvenih vprašanjih nadaijnje-ga socialističnega razvoja, na osnovi česar obstajajo in delujejo ZK in druge druž-beno-politične organizacije, govorila pred-vsem o različnih potrebah in interesih lju-di in grupacij na današnji stopnji druž-benega razvoja, kar naj bi narekovalo ustanovitev, oziroma priznanje še drugih družbenih subjektov na osnovi teh potreb in interesov ter seveda tudi možnosti nji-hovega vpliva na kominikacije. Odstavka ne navajam zaradi polemike (članek se mi zdi poštena interpretacija omenjenega večera, nesporazum je le okrog neadekvantno uporabijene besede »družbsni subjekt«), ampak zato, ker mi-slim, da je v njem zgoščen velik del naše družbene situacije in je zato vreden ana-lize. V jedru problematična se mi zdi for-mulacija »poudarjati enotnost interesov«. Ena osnovnih zakonitosti sveta je nam- reč obratna; potrebe in interesi so raz- lični, različni glede na starost, spol, po-klic in čas. Tega gotovo ni treba posebej utemeljevati. Kdor sam sebe pozna, ve, da se njegove potrebe in interesi nepreneho-ma spreminjajo, pri večjem številu ljudi ali, družbi se torej različnost interesov skokovito stopnjuje. Zato je ves napor zdrave in demokratične ureditve sveta usmerjen v to, da bi različne interese spro-ščal in koordiniral. Revolucije in pretre-si. v zgodovini nastajajo zaradi zatrtih in nesproščenih potreb razredov, narodov in grup Ijudi, ki se v svetu niso mogli realizi-rati. Koncentrirali so se kot neizrabljena energija, dokler iz svoje potencialnosti niso prerasli v akcijo ravno zato, ker ni-so mogli polnovredno sodelovati pri ust-varjanju sveta. V zadnjem. času je v delu javnosti in med študenti prišlo do negotovosti, ko se je ideja delovnih grupacij in interesnih skupin interpretirala kot potencialna ne-varnost za ustanovitev novega družbene-ga subjekta, nove stranke in kot zakrin-kane težnje nekaterih po oblasti. Ko bo-do objavljene diskusije z obeh večerov na ekonomski fakulteti, bo možnost inter-pretacije delovnih grup in interesnih skupin kot »novega družbenega subjekta« sama od sebe odpadla. Pritiski v javnosti, ki izvirajo iz sponta-no zraslih delovnih grup (delo ne pojmu-jem samo togo poklicno, strokovno, am-pak kot možnost človekove integracije), so npr. edini dovolj efektni, da zaradi svojih realnih potreb sproti prilagajajo upravni mehanizem družbenega subjekta, ga s tem ukinjajo kot oblast in obenem na naraven, evolutiven način sproščajo po-trebe in interese, da se ti ne akumulira-jo, potem pa bruhnejo na dan in netijo požare v družbenem tkivu. To je verjetno edina možnost, da ostane organizacijski mehanizem funkcionalen. če pa potrebam in interesom ne prisluhne, ampak pou-darja njihovo enotnost, nujno ostaja sta-tičen, neučinkovit in večina resničnih po-treb se realizira mimo njega in proti nje-mu. Razvoj mu v takem primeru sam iz-reka nezaupnico. Seveda naj bi idealen organizacijski mehanizem sproščal pred-vsem potrebe posameznika, vendar v praksi neprestano opazujemo, kako se lo-mi strokovna etika, energija posamezni-kov in veselje do dela v že utečenih me-hanizmih, ki se dogajajo v svoji grozljivi suhi logiki, večkrat odtrgani od vsega ce-lovitega in ustvarjalnega v človeku. V praksi se včasih dogaja, da mehani-zem, ki ga sproži oblast, utiša celotne strokovne kolegije (npr. urbaniste v zve-zi s podvozi), ena sama okrožnica kot ele-ment oblasti je zamrznila situacijo okrog reform. Kako naj se potem kdo od nas štu-dentov, ko bo diplomiral, sam dovolj učinkovito upira nesmislom ali osmišlja dogajanje v slabo organiziranem podjet-ju, šoli, če ga bodo, ker bo pač siten, če bo pošten, okvalificirali kot »anti«, za se-verovzhodnega sektaša, razbijača in po-dobno Grupa je v tem lahko bolj učin-kovita, ker jo je težje diskvalificirati z ne-kaj vzvišenimi besedami. Nova politična stranka bi bila v današ-nji situaciji izraz težnje po oblasti, torej nekaj, kar nasprotuje resničnim potre-bam delovnih ljudi in grupacij. Politični dualizem bi velik del ustvarjalne energi-je kanaliziral v površinske politične opre-delitve, na linearnost političnega aut-aut (pri volitvah bi se volivec lahko opredelje-val le z da ali ne, le po potrebah stranke, ne pa po svojih realnih potrebah). Tak sistem bi pasiviziral in okrnil iniciativo po-sameznikov in de'6vtiih grup in ne bi po-menil nobenega napredka, ker bi zame-njal oblast z drugo cblastjo. Nuj.no je, da se iniciaitiva grup ne krni, sirornaši, v jaivnih komunikacijskih sredstvih iz krivlja, prireja aJd pa sploh igncrira, kot se to danes precej redno in sistematično dogaja. Torej je bistvena funkcija vodst-vene pozicije v tem, da potrebe in interese sprošča in koordinira, funkcija družbene-ga subjekta v sistemu neposredne de-mokracije, za katerim vsi težimo, pa bo predvsem funkcija veznega člena; samo tako bo lahko uresničeno načelo »od spo-daj navzgor« in le tako se lahko samo-upravljanje realizira. Zato mislim, da je razpravljanje o od-miranju ali krepitvi vodilne vloge družbe-nega subjekta nepotrebno, ker gre za pro-ces, ki je jasen. Neprestani strah in nezaupanje. ki ga je čutiti ponekod do delovnih grup in interesnih skupin, ki se čuti ludi iz članka Matevža Krivica in ne-katerih reakcij na socialno dogajanje zadnjega časa na Slovenskem, jc neutemeljen. Sprožila ga je napačna interpretacija smisla teh grupacij. Nekateri vodilni ljudje sc neprestano bojijo. da se bodo npr. Perspektive, relativno intelektualno iu socialno potenlna grupa ljudi, formirala (ali bolje rečeno skušala formirati, ker bi bila reali-zacija takih teženj tako ali tako utopična, pred-vsem pa nezgodovinska) v novo politično stran-ko, ki bi si prilastila tlel komunikacij, uzurpi- rala družbeno in kulturno situacijo na Sloven-skem, s tem zavirala in posiljevala razvoj, obu-dila preživelo situacijo izpred tridesetih let, ko so se vsi družbeni interesi kanaliziiali in usmer-jali v politikanska trenja itd. Vodilni ljudje sicer ljudem, ki sodelujejo pri Perspektivali, verjamejo, da neposredno in zavestno ne težijo k takim formacijam, mislijo pa, da so konsek-»ence takega delovanja lahko družbeno uevarne, da se s tem spučajo na poledenel politični te> reti, ki je izven njihovih kompetenc in da se dotikajo stvari, katerih logike iri narave ne po« znajo. Delno jim priznavajo clružbeno smiselnost in učinkovitost, konflikti in trenja pa nasta-jajo, če načenjajo vprašanja, ki so po mnenju vodilnih že dokončno rešena in jih je nujno tre-ba priznavati, če hočemo našo družbo razvijati v pozitivni snieri. Klasični politik je mož akeije, ki absolutno potrebuje osnovne trdne točke zs prostor svojega delovanja. Cisti filozofi so bili tu.ji tako Napoleonu kot Kennedyju, kar je po-polnoma razumljivo, in umetnik jc bil čudak r svetu danega, odkar obstaja umetnost. Kljub temu je bil poklic mislečega čJoveka v zgodovini v tem, da se je spi-aševal o smislu sveta, družbe in samega scbe. Zato zanj ni ni« čcsar, kar bi bilo izven vprašljivega. Vprašljf. vost sama posebi je seveda popolnoma nedolžns', komična in precej stara razvada, ki jo g-oji čJo-veštvo zaradi njenc nenevarnosli in Iažnega bli-šča že od nekdaj, tako kot zlate ribice. Vendar samo sama po sebi, zakaj čini se vtakne v svet, čini se hoče v njem osmisliti in ciružbeno anga-žirati, ,ii rečemo: »Pojdi in opravljaj svoje za-device, vprašljivost in druge take reči v svojl sobici, ki snio ti jo nalašč-zato pripravili, in ne moti rt-snili ljudi pri delu. Če bnš siten, dragl moj, se ti zna zgoditi. da te homo proglasili za mohamedanca in sam prav dobro veš, da so to smrtno resne stvari.« Resni in pametni I.judje, poklicno modri. ki niso nikoli nič tvegali in zato s.cta niso uslvar« jali. so vedno rekli takole: »Da, dragi Galilei*, mi sicer vcmo, da se zemlja vrli okoli soncafi vendar, člove.k božji, ne vztiajaj na teni prav zda.j, ko nam pritiska na vrata turška ne-varnost in ko so bogovi jezni. C> n'est pas le nionicnt. Pa »ikar tudi ne omenjaj gravitacij^ in tega, da pada dež z oblakuv na zemljo. Saj veš, bog prebiva v nebesih in vse se koneo koncev v njem -združuje, zato bi ga razdražilo'. če bi rekel. da dež ne pada z zcmlje na oblakei Potem pa, dragi Gallilei, ko ne . bo več turške nevarnosti in bo človeštvo še malo dozorelo, boš lahko osvmkrat ponovil svoje resnice, venda? zdaj ne, zilaj rabimo mir, zato jih drakrat za« molči.« Pa še tole: če bi mi kdo npr. rekel, da sem črnec, se ne čutim dolžnega delati parafinske teste na svoji koži; če bi mi kdo rekel, da imam sedem nog, svojili nog ne bom panično prešteval; če bi mi kdo rekel: »Mlad si še in neizkušen, na« redili so te za eksponenta turške polftike, nisi bil še dovolj subjekt, nismo te dq* volj vzgajali, da bi bil odporen do sovraž^« nih sil« bom rekel: »Hvala bogu, subjekt sem sam po sebi, enostavno zato, ker sertj in res se ne spominjam, da bi bil kdaj omara.« Nadaljevanje na 5. strani. ,,Revolucij ne bo več"-(na žalost) Kritika, kritika, vprašanja. Morda je bilo malokdai v zadnjih letih med štu-denti tako živo zanimanje za drušbena vprašanja. Organizirani in neOrganizirani razgovori izražajo to vzdušje. Tudi Tribu-na je dobila podobo, ki smo jo od nje že dolgo pričakovali —r prenehala je biti pred-vsevi list o študentskem šivljenju, začela je izražati stališča študentov do svojih in družbenih problemov. če so ta stališča kritična, nas ne sme čuditi. V naši dru-bi je toliko pojavov in teženj, ki zahtevajo kritike in vzbujajo vprašanja, da so celo mnogi študentje — komunisti zgubili zve-'zo med stvarnostjo in cilji, ki jih zasledu-jemo, ne vedoč, alt je naš dosedanji raz-voj zgfešen, ali so cilji utopija ali oboje Toda ni vse zlato, kar se sveti. če sta marksistični dogmatizem in vulgarizacija marksizma postala v našem okolju sino-nima za Dogmatizem in Fulgarizacijo, to še ni dokaz, da je vse, kar ni zraslo v kvi-ru dogmatičnega marksizma, že zato nuj-no nedogmatično, nevulgarno. Obratno, prav obstoj pojmovanja, da je dogmatič-ni marksizem dogmatizem nasploh, vzbu-ja sum, da so se zato vse ostale teorije toliko bolj nekritično ustvarjale in spreje-male, kot nove ustvarjalne razlage naše situacije, ne glede na njihovo dejansko no-vost. Nekaj primerov: Kritizira se sodobno »slovensko druž-bo«. da ni prava, da sestoji le iz atomizi-ranih posameznikov, ki jih veže skupaj le interes in oblastna struktura, da ni to prava delovna skupnost socializiranih posameznikov itd. Očitno gre tu, kljub ne-dosledni terminoglogiji, za že klasično pro-tipbstavljanje družba — skupnost, obče-stvo, ki je doživelo največji razmah v nem-ški sociologiji proti koncu preteklega in v začetku našega stoletja (Gesellschaft — Gemeinsctiaft). »Družba« — to so oblike družbenosti, ki temeljijo na skupnih zn-rianjih interesih, so organizirane, strukturi-rane in le nepolno vključujejo posamez-riike; »skupnosti« predpostavljajo notra-nje intimne vezi, neformalne, pristne od- nose. Kdo se ne bi potemtalcsm ogreval za pravo skupnost? Tudi marksizem že vseskozi. Njegova ocena praskupnosti rav-no poudarja njen pozitivni brezoblast-niški, brezrazredni značaj. Podobno je s protipostavljanjem tako-imenovanih horizontalnih in vertikalnih komunikadj, povzetem po sodobni zapad-ni sociologiji. Prve označujejo odnose med enakopravnimi, odnose sodelovanja, druge predpostavljajo hierarhijo, »oblasl-niške,« odnose. Kako ne bi požel odobra-vanja, kdor propagira horizontalne ko-munikacije v podjetju, politični organiza-ciji, družbi? Kdo ne bi podprl zahtev po odpravi bziroma po »pospešitvi procesa odmiranja« države in partije kot ustanov, ki temeljijo na vertikalnih komunikaci-jah? Toda ni problem v izbiri: horizontal-ne ali vertikalne komunikacije, nima-mo vertikalnih komunikacij zato, ker so Ijudje izbrali napačen model. Dru&bena situacija samo poraja in zahteva take ali drugačne odnose, situacije, v katerih ob-stajajo nasprotujoči si interesi, ki vodijo v konflikt — zahteva vertikalne komunika-cije, zahteva oblasti, če poenostavimo. Ali ni država nastala tedaj, ko so se mate-rialni interesi Ijudi razdelili in zapletli v konflikt. ki bi onemogočil »funkcioni-ranje« družbe, če se ne bi interesi neka-terih s silo podredili interesom drugih. Nobeno propagiranje in pospeševanje od-miranja države nima pomena, če se ne odpravljajo materialni pogoji, ki jo zahte-vajo. Odprava države, odprava partije po-meni brez tega kvečjemu njuno nadome-stitev z drugačno državo, drugačno parti-jo. Vprašanje pa je — kakšno? To dob-j-o ugotavlja tudi Taras Kermauner v te-zah za simpozij o alienaciji: »Popolno samoupravljanje je zaenkrat nasploh nemo-goče — ena vodeča. grupa bi prepustila mesto drugi,.,. ki bi bila podvržena istirn osnovnim zakonom (alienacije, M. K.J. Revolucionarne sile in njihova prioriteta ostajajo.« Seveda sam obstoj drzave ali vodilne vloge partije še ni zagotovilo, da je tudi nujna. Tak ugovor je utemeljen, saj je znan pojav zaostajanja določenih institn-cij za dejanskimi potrebami, njihovo kon-serviranje, ko že postajajo- ovira novim pogojem. Treba je analizirati našo družbe-. no situacijo in ugotoviti realno stanje. Ali obstajajo v njej tudi nasprotja, ki vodijo v konflikt. ali obstoje razmere, ki dajejo prednost »vertikalnim komuni-kacijam«? Prav zdaj mnogo razpravljamo o &ti-pendijah. Ali ni kritičnega položaja za- krivila prepustitev šlipendiranja samo-upravnim organizacijam, oziroma njihov nepravilen odnos do štipendiranja? Na razpravi na filozofski fakulteti so bili de-ležni ostre kritike organi SZDL, .ne za-to, ker bi s svojim obstojem ovirali ho-rizontalne komunikacije med podjetji pri urejanju štipendij, ampak ker niso že prej sami in preko državnih, »vertikalnih linij« pritisnili na samoupravne organe, da poskrbe za materialni položaj štu-dentov. Odnosi med razvitimi in nerazvitimi komunami in republikami, ves naš gopo-darski sistem, ki temelji na blagovnih od-nosih, neprestano ustvarja nasprotja med gospodarskimi organizacijami, panogami, med interesi posameznih kolektivov in skupnosti, ne glede na lepa zagotovila, da so v bistvu interesi razvitih in nerazvitih področij, posameznih podjetij in skupno-sti identični in da je zavest naših proizva-jalcev že dovolj zrela, da vedo, kako se gospodarjenje na škodo drugih in druž-be maščuje njim samim. Ali torej (z oblastjo. birokracijo itd.) ovi-rajo »slovensko družbo«, da bi čimprej postala zaželena in obetana »delovna skupnost«, ali ni morda vmes le še kaj, kar celo zahteva obstoj vseh nesreč okrog vertikalne linije, če hočemo prerasti se-danjo situacijo? In končno birokraaja. Nihče ne zanika nevarnosti in obstofa birokracije v naši druzbi in možnosti birokracije državnih organov, samoupravnih organov in vod-stev Zveze komunistov. Toda kaj naj po-meni personificiranje birokracije druge-ga kot vulgarizacijo reševanja in razlaga-nja družbenih problemov, kakršne nobe-na simplificirana teorija o bazi in nad-gradnji ni nikoli dosegla. (Birokracija... je vladala ..., se je umaknila .... dopu-šča, se je kamuflirala, ideologi birokraci-je, perverznost birokracijef!), birokratska kultura ipd.) Navsezadnje bi bilo lepo, če bi res obsta-jala poosebljena birokracija z vsemi gre-hi. Prelepo bi bilo, če bi lahko rešili vse težave le z vsestransko analizo raznih mo-delov družbene organizacije in odločitvi-jo za najboljšega, če bi-bila družba amorf-na masa, ki jo lahko poljubno »kompo-niramo«, če bi bila »slovenska družba« ob-jekt, o katerem lahko razglabljamo, ne da bi sploh pomislih na jugoslovansko, kaj šele na svetovno stvarnost. Tako lepo pa, žal, ni. »Revolucij ne bo-več«, na žalost. Ni čarobne nove ideje, ka-tere ostvaritev bi nas rešila zagat in te-žav. Protislovjem našega časa ne bomo^ ušli, če se bomo distancirali od njih in jih krizitirali v imenu idealov, uresničljivih la. če predpostavljamo obstoj za njihovo ureln ničitev idealnih pogojev. Stvarnost, taka kot je, nas ne more za* dovoljiti. Le cilji, za katerimi stremimoi le »generalni projekt«, ki ga skušamS uresničiti, daje smisel stvarnosti in naš& rnu delovanju v njej. Morda komu nisd všeč cilji in projekti, ki nam jih nudi sq* cialistična ideologija — marksizem, ket je »sit ideologije in politike«. Zal, todfc postavljanje in osmišljanje drnžbenih c$. Ijev je bilo vedno domena ideologijo* Kdor se odpove ideologiji, se odreče tue bo končalo tekanje okrog pe\-skega zbo-ta in da bo končno zaživeQ, bolje: zapel. Vseom šfeudlentom so namreč dali pristop-flioo, ki jo je izpolnilo 55 študentov in JpTihodnji teden bodo že začeli z ^vajami. Navezali ®o stike z okrajnim svetom ^Jveze kulturno-prosvetiiih dsru&tev, ki jim fao nudiil materialno in moralno podporo. Takio. je že začel z vajami zabaivni orke-Ster, na VEKŠ pa se zelo navdušujejo had ustanoviibvljo študentskega vokalnega Okteta, ile da še niso našli pevovodje. Upajmo torej, da bo mariborska štu-dentska kultura močno zaživela.in dia nam ob nastopih Ijubljanskega ŠKUD Akade-inik ne bo več treba zardevatri. BRANKO MAKSIMOVIC Sprejeli bomo nove statute Pretekli teden je bil na višji tehniški šoli v Mariboru razgovor o novem statntu zavoda. Ud«ležilo se ga je večje šte\llo profesorjev ter približno sto študentov. Ker so v času razgovora odpadla vsa predavanja, bi lahko »anj prišlo več slušateljev, saj jih je na šoli vpisanih približno petsto. Po krajši obrazio-žitvi glavnih točk novega statuta so prifieli udeleženci spraševati člane komisije o neka-terih podrobnostih. Pripomnili pa bi lahko, tfa so spraševali predvsem študentje, ki so ftani odbora ZSj na šoli. Ti so dobili statut Se prej in so bili z njim že pred razgovorom dobro seznanjeni. Ob koncu so tudi ugotovili, da bo novi statut moral biti na šoli tako raz-•tavljen. da si ga bodo lahko prebrali vsi itudentje Tudi aa pcdagoški akademiji so Student.ie razpravljali o osnutku statuta. Tajnica šole Je na skupnem sestanku povedala, katera na-čela so vodila statutarno komisijo pri delu. Razmnožcne primerke osnutka so razde.ili med študente, ki so se po posameznih pred-metnlh skupinah pogovorili o njem. Pove-dali so tudi nekaj kritienih pripomb. Pri ne-katerih predmetnih skupinah so pog-oji pre-težki, prav tako so slušatelji želeli, da bi bilo več izpitnih rokov, tako da se ne pi vsi Izpiti nakopičili v juniju' in v septembru. Prav bi tudi bilo, so ugotovili diskutantje, 6e bi smeli opravljati nekatere izpite pred raključkom predavani, qe to dovoli profesor. Največ pripomb so imeli slušatelji skupine za likovni pouk. zahtevali so enopredmelno ne predmete. predmele pedaeoško psihološke Bkupino, saj jim odnade večina ur za sploš-pe premalo časa za likovni pouk, kjer ne do-skupine in dodatni 'predmet. Tako jim osta-bljo dovolj osnov. Nekaj predlo^ov je bilo tudi glede naziva diplomantov PA. MARIBORSKO PISMO TRIBUNA STRAN 4 Uredništvu Tribune! Pišem vam iz Mari' bora. Sedim v kolodvorski restavraciji ob petih zjutraj. Pred pol ure sem namreč iz-stopil iz vlaka. Vrnil sem se iz Ljubljane, kjer sem bil na sestanku uredništva vašega lista. Sedaj, ko srkam konfak, ko gledam skozi okno Maribor, ki se drami v dežev-nem jutru, sem se odločil za to pismo. če ne bo vsaka beseda na svojem mestu, oprostite, misel ni jasna zaradi prečute noči. Kar šal mi }e, da ne študiram v Ljub-Ijani. Pa ne zato, ker bi bile šole v Ljub-Ijani boljše, kot tnenijo nekateri. Zal mi je zato, ker se mi zdi, da nekateri Ijub-Ijanski študentje z večjim zanimanjem spremljajo kulturne in družbene probleme. To so fantje, ki mislijo s svofo glavo in upajo to povedati. Videl sem nekatere si-noči, kako branijo, kar so napisali, čeprav se ne strinjam z vsem, kar objavljajo. Pa vendar so mi všeč, ker »dihajo«. Vsaj ne-kateri. (Mogoče pa je to le vtis obiskoml-ca iz Maribora.) Kako je s tem v Mariboru? Na zunaj vlada mir in zatišje. Nič prepirov, nič de-bat. Včasih je bilo baje drugače. Tudi v Mariboru je bilo menda delovno vzdušje, študentje Aso bolj živo reagirali na vsakda-tije življenjske probleme. Takrat so ma-riborski študentje izdajali svoj list Kate-dro. (Tako pmvijo oni, ki so ostali od kro-ga Katedre. Jaz pa ne vem, ker sem takrat učil našo mladino nekje pod Pohorjem.) Toda kako je danes? žalostno. Štiri ali pet študentov se zbira v prostorih Kate-dre. Takrat se pogovarfamo o člankih, ki jih bomo morali napisati za naslednjo šte-vilko Tribune, da napolnimo mariborsko rubriko — eno stran. In to ni posebno lahko. Zmeraj manfka prispevkov. In še tisti, ki jih objavirno, so večkrat slabi, tu-di moji. Ali je Tribuna sploh list za mari' borske študente? O problemih vseh mari-borskih študentov poročajo trije ali štirje stalni sodelavci. Danes piše nekdo o športu in politiki, jntri pa bo isti pisal o gledaliških predstavah in študentskih ekonomskih pro-blemih. Ali je ukinitev Katedre tako de- stimulimla študente? Pa saj niti ne vem, zakaj se je združila s Tribuno. Ali je bila takrat v modi integracifa? Ali bi bilo na-robe, če bi si konkurirala dva šhidentska Usta? Toda študentje bi vendar lahko »de-lali«. Tako si želim krog študentov, ki bi razpravljal o družbenih, gospodarskih, kul-turnih problemih. Pa ga ni. Živimo in štu-diramo drug mimo drugega. Želim, da bi se našli tisti, ki jim ni vse-eno, da ob gostovanju drame SNG iz Ljub-Ijane intervjuva Staneta Severja prav Bo-žo Podkrajšek samo zato, da pokaže, da se tikata; vseeno nam ne more biti niti to, da je veseli radijski feljton na ravni ve-selih večerov na podeželskih gasilskih ve-selicah. že sem zašel. Ne, o kulturnih usta-novah pa ne smem pisati slabih besed, ker sem se že opekel. V Delu sem zapisal ne-kaj nerodnih stavkov o mariborskem gle-dališču, pa je bilo vse narobe. V intervju-jih so citirali moje besede o »zarjavelem« repertoarju opere. Tam sem ga menda res polomil, čeprav se ponovno vprašam, ko-liko dajejo danes mlademu obiskovalcu vsebine nekaterih oper in operet. Da bi mi dokazaii, kako prekletd napačno je bilo moje mnenje, so intervjuixili Valerijo Hey-balovo, Cirila Debevca in Ladka Korošca. V teh irktervjujih so zapisali moje ime s Parkljič. Ne, saj nirnam kompleksov zaradi imena, čeprav je ta Parkljič precej v sorodu s parkljem. Ali je hoiel Dušan Mev-Ija tako interprettrati moj priimek? No, saj ni velike razlike med Parkljič in Part-Ijič, je pa le... Strinjam se, da ne gre. pavšalno reči, da je mariborsko gledališče slabo, saj smo videli v zadnjem času An-dorro, Kranjske komsdijante, Fausta in še kaj, res pa je, da smo lahko videli tudi Tigrov kožuh in Planinsko rožo. Vseeno nam tudi ne more biti, da mariborsko gle-dališče ne nastopa v Celju ob tednu slo-venske dramatvke. Toda študentje, kot da se jih nič ne tiče. Zdi se mi, da manjka takega vzdušja, kot je v Ljubljani, vsaj kot pri Mladini, Tribunl ali Perspektivah. Več je vredna borba mnenj, kot pa nani-dezni mir in zatišje. Mariborski šludentje smo del slovenskih študentov, zato mora-mo do problemov v naši družbi zavzemati neka stališča. Stvari ne smejo iti mvmo nas. Zatišje je lahko slab znak. bolj kot javna debata. Razgovoril sem se, bolj kot sem name-raval. Izpifem zadnje kapljice konjaka in jo mahnem na mokre ulice. Tone Partljič Dve glavni nalogi zavoda za tuje jezike Zavod za tuje jezike v Mariboru obstaja ža od februarja 1962. Ob ustanovitvi je bifl. še v siklopu višje ekonomsko komercialne šole, danes pa je to samostojna institu-cija, ki ima svoj pravilnik, statut ter la-sten krog stalnrih in honorarnih predavate-ljev. Svoje prostore ima v novem in so dobno urejenem poslopju VEKS. Njihovi uslug se poslužujejo podeg rednih jezi-kovnih skupin in raznih visokošolskih zavo-dov tudi gospodarsiki kadri. Ob svoji ustanovitvi si je zavod za tuje jezike zadal nailoge, ki jih več ali manj uspešno rešuje. Ena od njih je bila nu-diti mariborskim podjetjem dovolj stro-kovno usposobljenih prevat dolžnost in čim prej začeli z delom. TONE GABSRŠEK Zakaj 10 ne dela? Na skupščini študentov ljubljansks univer-ze smo kot najvišji organ izvolilii uni-verzi-tetni odbor. V ponedeljek 13. aprila bi ta moral imeti svojo sejo. Seja je bili sklica-na, a je ni bilo, ker ni bilo navzočih dovo^j članov in ni bila sklepčna. Sej« se nso ude-ležili, niti se niso opravičili naslednji člani: Zajec, Pivec, Golavšek, Kerin, Kunstelj, Ša-U, Skerjanc, Sparaš, Tomažič, Bertoncelj, Cepon, Dular. Heber, Jurca, Malovrh, Lcv-stek, Mešič, Metelko, Palčič, Prosen, Ska-rabot, Tovornik, Vrviščar, Zajc. AH niso bili pravočasno obveščeni? Ali je dosrdanje seje predsedstvo slabo pripravilo, tako da je brez smisia udeleževati se sej UO? Ali so bili v UO izvoljeni študenti, ki*imajo že oel kup funkcij? Tribuna bi rada odkrila vzrok, zakaj se ns more sestati najvišji or-gan ljubljanskih študentov. In to bo brez dvoma zanimalo vs? študente. Sedaj pa pokličimo na odgovornost še ne-koga drugega. Pokličimo na odgovornost štu-dente, ki so na skupščini avtomatično gla-sovali za vse, ki so bili na listi, ne da bi se vprašali, če bodo tovariši v redu i7poln;c-vali svojo dolžnost in ne da h' se vnrašali, ali ttste, ki jih volijo, sploh poznajo! Pokli-čimo na odgovoniost študente pn fakultetah, ki ne khCejo na odgovornoit in ne sprašu-jejo o njihovem delu tovariše, izvoljene v UO. Zavedati. se moramo, da smo za slabo delo univerzitetnega odboca odgovorni mi, mi vsi! SPREMEMBA SPREJEMANJA V ŠTUDENTSKE DOMCVE V petek, 10. aprila, je bil skupni sesta-nek, ki so se ga udeležili generalni sekretar univerze tov. Grgič, preds^dnica Kuratorija Vera Brnčičeva, upravniki študentskih domov ter predstavniki upravnega odbora in odbora študentov iz Akademskega ko-legija in Studentskega naselja. pred-stavnlki socialno-ekonomske komisije pri univerzitetnem odboru Zveze študentov, predsednik osrednjs sprejemne . komisdj«1 in socialno-ekonomski referenti pravne in filo-aofske fakultete. V uvodni besedi je sekretar sociaino-ekonomske komisij« pri UO Aco Kostic po-udaril, da bi moral biti ta sestanek nekoliko prej in to zaradi pogojev sprejemanja štu-dentov v študentske domove, kot je predvi-deval sklep osme redne seje Kuratorija. Do tega sestanka nj prišlo zaradu rotacij« na VO in mogoče zaradj neodgovarnojti po-sameznikov. Aoo Kostič je dejal, da je to danes zelo aktualno vprašanje in je stališče UO ZŠJ, da se upoštevajo n.jihovi predlogj predvs-om v zvezi z rang lestvicami za sprejem študcn-tov v študentske domove. Diskusija je poka-zala, da uprave študentskih domov in ostali udeleženci seje n>:so načelno proti sodelova-nju Zetnikov, vvndar je to v konkretni situa-ciji, kljub temu, da je ideja dobra, tehnično težko izvedijivo, oziroma neizvedljivo. Po dolgem razpravljanju so predlagali, da se sprejme sklep o razveljavi razpisa v Tribuni. Pravico do sprejemanja ima.io do-movi kot samoupravni zavodi. Ko bo podana temeljita analiza o delu sprejemne komisije In organ&v domov oziroma ko bodo utem«. ljend predlogi za dimgačno delo, pa naj se razpravlja o spremembi dosedanjega načina sprejemanja. SEKRETARIAT SCCIALNO-EKONOM-SKE KOMISIJE PRI UNIVER^iTETNEM ODBORl/ ZŠJ PREKLICUJE N/v PODLAGI SKLEPOV SKUPNEGA SESTANKA RAZ-PIS O SPREJEMANJU V ŠTUDENTSKE DOMOVE, KI JE BIL OTUAVLJEN V TRIBUNI 18. MARCA 1954. ISTOCASNO PA OBVEŠČAMO STU-DENTE, DA SHRANIJO VSE ZBRANE DOKUMENTE, KER JIH BODO POTRE-BOVALI POZNEJE, KO BODO DOMOVI OBJAVILI SVOJ RAZPIS O SPREJE-MANJU. SEKRETARIAT SOCIALNO- EKONOMSKE KOMISIJE PRI UO ZŠJ NAMESTO POJASNIL Nekateri bralci Tribune dajejo članom uredništva pismene in ustne pripombe v zvezi s pisanjem časopisa Delo v nedeljo 5. aprila ob poročanju z republiške kon-ference ZMS, v zvezi z radijskimi poročili o tej konferenci in v zvezi z mojim član-kom o DOGMATIZMU ob konferenci ZMS — k oceni političnega položaja na univer-zi, kjer sem komentiral napad, objavljen v Delu. Ker ,je bila na isti strani kot moj članek objavljena fotografija z mlatlinske k'onference in ker v številki razen «lanka tovariša Konjarja »O socialistični vzgoji mladine«, ki je razpravljal o tezah za mladinsko konferenco, ni pisalo ničesar o konferenci, je lahko nepozoren bralec do-bil napačen vtis, da je moj članek poročilo z mladinske konference. Povod in vzrok mo-jega članka je bil le p o j av o b k o n f e-r e n c i ZMS, to je poročilo v Delu, in nisem razpravljal, niti nisem imel name- na razpravljati o delu konference, kaj še-le, da bi o delu konference poročal eno-straiisko, ali celo tako enostransko, kot je to storilo Delo. Poročilo o delu mla-dinske konference, ki ga je napisal tovariš Konjar, je v uredništvo prispelo prekasno in ja objavljeno šele v tej številki. Steno-grami razprav na mladinski konferenci so prispeli v uredništvo šele po izidu 12. šte-vilke Tribune, v sredo in» četrtek. Nekateri bralci nas sprašujejo, če bo uredništvo Tribune kljub napadom nada-ljevalo s takim konceptom in nas pri teni spodbujajo. Ne. tovariši. mi ne želimo nadaljevati s takim delom, ampak želimo svoje delo še natlalje izboljšatj. Mi želimo, da bi bili naši članki ob negativnib po.ja-vih, ki jih opažamo, tako žalostni, tako kritični in tako ogttrčeni, kot obravnavani problemi zaslužijo. Z odkritim. vsestran-skm in kompleksnejšim obravnavanjem vseh problemov, Id se v naši družbi pojav-Ijajo, želimo čim več prispevati k reš^va-nju teh problemov in k spoznavanju in odslranjevanju vscga, kar objektino ovira edino sprejemljivo altemativo našega družbenega razvoja — družbeno samo-upravljanje in nadaljnje osvobajanje člo-veka. To pa je težka naloga, ki je ured-ništvo samo ne bo zmoglo. Tu potrebuje-mo in pričakujemo pomoč čim širšega kroga sodelavcev in bralcev. IVAN KRECT 0 grupah... Nadaljevanje s 3. strani. Zivimo v času, ko se borimo za ukini-tev politike kot silo nad Ijudmi, ki »glajhšalta«, ki birma svoje varovance in jih posveča iz enega agregatnega sta-nja v drugo ter jim zavezuje različna trakce zrelosti. Ena najhujših zablod mi-sli na relaciji odtujenega političnega je, da človek ni človek sam po sebi. Mi vsi smo mladi ljudje, študentje, žejni resnič-nega sveta, sveta brez taktike in ideolo-škega papačija, ki bi nam poudarjal enot-nost interesov. Zato bi bile kakršne koli diskvalifikacije, grožnje, kampanje, priti-ski, socialne izolacije in proglašanje tur-ških nevarnosti neresne, nezrele, neod: govorne pred zgodovino, ki ji pišemo le-to 1961 in ne v skladu z našo osnovno potrebo in osnovnim interesom, s svo-BODNIM ČLOVEKOM V NASI DRUŽBI. Zatorej bi okarakteriziral interpretacijo dogodkov zadnjih dni, ki so do nezdrave mere višale temperaturo, kot NESPO-R A Z U M. Tomaž Šalamun, študent umetnostne zgodovine in zgodovine SREDNJEŠOLC! © SREDNJEŠOLCI O SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLC) 9 SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI P0IV1AIMJKAIMJE FIZiKOV Današnja tehnika sloni v veliki meri na pridobitvah, ki izvirajo iz fizikalnih od-kritij. Fizikalno raziskovanje predstavlja stalen vir dognanj, izmed katerih '^fhnoga po krajšem ali daljšem razvoju vodijo do praktično uporabnih rezultatov. Tae je končala z rezultatom 3:1 v korist štmten-tov. Namizni tenis so novogoriški glmnazii-cl odiočilj 5:2 v svojo korist, v šahu pa je bil rezultat neodločen 2:2. Vsako l?to organizira klub tudi razgovor z gimnazcijci. Zato bi rad sveloval goriškim četrtošolcem, naj bolje organiziraj« razgovor s študenti. Oblika. srečanja je po*t"li že tra-dicionalna skoraj na vseh pr'morskih sred-njih šolah. Studentje se z bodočini kolegi pom«nljo o pogojib na posamezniu fakule-tah, saznanijo z žlvJjenf«in v Ljubljani in t~-ko vsaj malo pomagajo novim 5udento-n premagati težave, ki se pojavijo ob vsto-iu na fakulteto. Kljub temu, da se je predstav-nik kluba že prej dogovoril, kda.i bodo or-a-nizirali razgovor, do njega sploh n" prišlo. Studentje so oduotovali iz Ljiibl'ane ±z "v s<>-boto. da bi prispeli v Novo Gorico pravočas-no. Clani kluba so se potrudili. di bi pri lo do še tesnejših stikov mel njnii i-i dia i. Ne nameravam razpravljai, kdo je k-iv, omejevali na pavšalno nega-tivno označevanje posameznih prispevkov v Tri-buni in lista v celoti zgolj na podlagi nekate-rih citatov iz njega, na svojevoljno tolmače-nje analognosti s Perspektivami, na diskrediti-ranje ljudi, ki pišejo v Tribuno samo na pod-lagi ugotovitve, da pišejo tudi v Perspektive in pa na sumničenje v moralno neoporečnost Ijudi, ki delajo pri listu. Moram priznati, da me taki postopki osupljajo, saj kažejo na last-nosti, ki že presegajo navadno politično go-njo, ker skušajo blatiti tudi moralno podobo posameznih ljudi, katerih pošteni nameni so izpričani y vsem njihovem delovanju. Mislim, da machiavelizmu te sorte ni mesta v naši družbi, in da je treba posamezne tovrstne ob-dolžitve tudi ustrezno dokazati. Da ne.-bodo vse te moje trditve videti iz tr-te izvite, jih bom s konkretnimi primeri tudi dokumentiral. Značilen tak primer, ki izvaja pavšalno analogijo med Perspektivami in Tribuno in ki svojih obdolžitev ne dokaže, je odlomek iz referata predsednika CK ZMS To-neta Florjančiča na konferenci ZMS, v kate-rem pravi: »Povsod tam, kjer marksistični vzgoji mla-dih nismo posvetili dovolj pozornosti, mladi Ijudje nasedajo raznim birokratom, politikan-tom, demagogom, ki z -izkrivljanjem objektiv-ne situacije prikazujejo mladim ljudem pov-sem drugačne perspektive ter svoje nesocia-listične tendence marsikdaj zakrivajo za bor-bo za nekakšen abštraktni socializem. Vsak tak način prikazovanja realnosti, ki nas obda-ja, je skupaj s številnimi absurdnostmi in pro-tislovji našega družbenega razvoja tesno pove-zan s pojavi, da določeni krogi mlade genera-cije superiorno kritizirajo sistem, v katerem živijo, zganjajo uničujoč cinizem in pesimizem med vse, nočejo sodelovati v tem in takšnem življenju, kot jih obdaja, in se bore proti vse-mu, kar jih spominja na organiziran sistem, se vtikajo v vse in hkrati odklanjajo sleherno odgovornost. Značilno takšno orientiranost opa-žamo pri delu sodelavjeev revije Perspektive pa tudi študentskegalasila Tribuna.« (Mladi-na, 4. aprila 1964). Mislim, da imamciso pravico od Toneta Florjančiča zahtevatilokaze, s katerimi bo glede Tribune utemellte svoje obdolžitve. Drug tak primer jfKskusija Gojka Staniča na taisti konferenci. I njej tovariš Stanič za- hteva analitično in čimer se kajpak sti gova diskusija nar^ prav obratnega tipa na nestrpnost, n« hkrati pa sklicevanj^ nost. Izvleček iz njej ljen 5. aprila 1964 ga ponatisnili v prej lentirano kritiko, s 20, vendar pa je nje-st izstopajoč primer ;, za katero je značil-lmentiranost trditev, družbeno odgovor-diskusije je bil objav-»rvi strani Dela in smo številki Tribune, zato ga tu ne bom navajiče k vsemu temu pri-pišemo še poročilo ^ljanskega radia o mla-dinski konferenci, sameznih diskutantc retn na pamet repi sti razumljivo razšid povzelo razprave po-ki ga žal tu ne mo-irirati, se je v javno-, češ, da je Tribuna protisocialističen in Izbijaški list, ki bi ga bilo najbolje utopiti ižlici vode. Na tem pri-meru lahko razločno Bimo, do kakšnih absur-dov včasih privede efctransko obsojanje, zla-sti pred tako širokaforumom, kot je kon-ferenca ZMS, kjer jfned delegati nedvomno bila navzoča cela sploh nikbli ni bra docela neustrezno s lu. Vendar pa so se ta Ijudi, ki Tribune si je torej ustvarila o njej in njenem de- Iti in njim podobni na- padi začeli že pred dinsko konferenco, zla- sti na razširjeni seji V razpravi, ki se j tudi Janez Kocijanči liverzitetnega komiteja. u sprožila, je nastopil opozarjajoč na sumlji- ve tendence revije I pektiv, ki da so našle svoj zvočnik v štude ki Tribuni. Svoje trdit-konkretno gradivo, za-ap med vsemi, kar jih nejši. Vendar pa vzbu-je to storil. Navajam njegovih ust slišati o stenogramu): se rad ustavil, ker se ve je skušal opreti tegadelj je njegov tu navajam, še najus ja pomisleke način, vse, kar je bilo tu našem listu (citirar »Na tem vprašanji je pretekla Tribuna istrani različnih članov ZK tolmačila že kotfirokratska. Zato bi rad na nekaj primerih Sazal na nekonstruktiv-nost nekaterih članm-v Tribuni, Opozoril na neodgovornost komtftov v redakciji in po-kazal na precejšnjošrodnost določenih sta-lišč in člankov v Tlini s članki oziroma s stališči v »Perspektn V 27. številki lani I Grafenauer pisal gloso o novinarski mentalp. Svoje stališče izena-čuje s stalisči, ki jihlobjavil T.K. v Perspek-tivah, in kjer daje m tako kategorično oce-no: na njegovih strfe zaman iščemo resni-co naše družbenopolipe situacije (namreč, na straneh tiska). Ne velče taka ocena drži. sem videl vrsto pro-Paš pohvalno piše o .osedaj še ne načet pro-so problem že marsi- Tudi v novoletni vokativnih stvari. B Pučniku, da je odp blem kmetijstva. Ti kdaj postavili, članel poziciji, saj se opre terminiranosti naSe številki letos je Bori »aš govoril v »Osti ted- a je pisan na sovražni juje proti razredni de-arne politike. V prvi Slutnja (foto: Joco Žnidaršič) na« o karakteristikah in birokraciji, kjer je po-stavil, da so vse listine, ki jih človik nosi iz ene organizacije v drugo, ž delovnega mesta na drugo delovno mesto, izdelane po kalupu oziroma da so osebne stvari, ni pa predvidel, da bi bila lahko karakteristika objektivna. Po-tem se je razpisal eden izmed Pašev, da vsi do-bro vemo, kako naša družba še vedno s čust-venostjo stražarja socializma skrbno bdi nad celotno umetniško tvornostjo. Mislim, da je to problematdčna trditev. Problematična je tudi tr-ditev Demšarja o politični kritiki, kjer pokaže zelo čustven odnos do kritike in nima razči-ščenih pojmov, kaj je konstruktivna kritika in kaj ne. Konstruktivna je tista kritika, ki doprinese k reševanju problemov, nekonstruk-tivna pa tista, ki doprinese k zaostrovanju pro-blemov. Eden izmed Pašev je ocenil »Perspektive 35« in ugotovil, da so si priborile prvo mesto med našimi književnimi revijami, vsaj kar zadeva družbene angažiranosti. Tudi Pučnikov čla-nek »Iz oči v oči« pohvali, ko pravi, da je razplet dogodkov v tem filmu romantična po-tegavščina, na koncu pa zaključi s stavkom: Zdi se mi, da ima pisec prav. — članka, ki bi tako dvomil v naše subjektivne sile, že dol-go ni bilo. V 9. in 10. številki je y »Osti tedna« Zgod-ba o samotni vasi. Tovariši s Tribune so izbr-skali iz zakladnice birokratskega reševanja določenih prablemov enega in potem ko so ugotovili^ da se je stvar reševala birokratsko, namesto da bi pozivali, da se stvari rešujejo drugače, so zaključili: stvar se je rešila tako in tako, stvar je ostala na tem in tem mestu, kot smo že navajeni. V zadnjih dveh številkah izhaja članek ne-kega Jaroslava Novaka, ki analizira mladin-sko organizacijo. Med drugim pravi, da je ne-pravilno, da Zveza mladine sprejema program ZK, ker je v neki gimnaziji s 1000 člani mla-dine samo 7 komunistov. S teh pozicij poziva na družbeno angažiranost. če ta človek s teh pozicij gleda, tudi tisto družbeno angažira-nje ne more biti pozitivno. Nadaljevanje na 8. strani JAVNA ZADEVA - JAVNI ODGOVOR Socializacija in ne konformizem Pismo KUD »A. T. Linhart« Spoštovani tovariši! Na simpoziju o slovenski kulturi, ki ga je v dneh od 18. do 20. marca 1964 priredil v Ljubljani KUD »A. T. Linhart«, je bil kot nje-gov temeljni zaključek formuliran predlog za konstituiranje tribune sodelavcev slovenskih revij. Ta naj bi postala širše kultwno telo, kjer naj bi kulturni delavci v najrazličnejših oblikah (simpoziji, rasgovori, analize posa-meznih pdročij in problemov kulture, predlo-gi itn.) podrobneje in konkretneje obravnava-li sodobno kulturno problematiko in prispeva-li k njenemu tvornemu razreševanju. Podrob-neje bi o oblikah take tribune odločile revi-je, ki se bodo odločile za udeležbo. Prireditelj simpozija je prevzel dolžnost ob-vestiti uredništva revij o tem predlogu. Zato vas prosimo za obvestilo, kdaj in kje bi lah-ko prišlo do sestanka predstavnikov vseh re-vij, kjer naj bi spregovorili o konstituiranju takšne tribune. Na pobudo simpozija pošiljamo to povabi-lo naslednjim slovenskim revialnim oziroma publicističnim glasilom: Borec, Likovna revija, Naši razgledi, Nova obzorja, Perspektive, Problemi, Sodobnost, Tribuna, Teorija in praksa. S tovariškimi pozdravi! Za KUD »A. T. Linhart« prireditelja simpozija - .Primož Komk Janko Kos Odgovoir Tribune Konstituiranje tribune sodelavcev sloven-skih revij kot demokratične in — kar mora-mo posebej poudariti — kreativne združbe, ka-tere prizadevanja bi se osmišljala v kar naj-širšem družbenem miljeju — če ga ne sploh v celoti določala — tako, da bi bila karseda uporno angažirana v ukinjanju samozadovolj-nih birokratskih institucij v imenu depoliti-zacije kulture, praktične, dejavne socializacije kulturnega delavca in njegovih delovnih od-nosov, pozdravljamo iz več razlogov. Prepjičani srao, da predstavljajo slovenske kulturne revije tisti agens sodobne družbe, ki združuje, prežema in določa največ publicistič-no tvornih ljudi; sodelovanje v revijah ter-ja karseda neposrednega in angažiranega opre-deljevanja — vendar ne v smislu posameznih interesnih grup, ampak v smeri splošnega druž-benega aktiviranja in splošne družbene odgo-vornosti. Dejstvo je, da so dandanes revije — od vseh sorodnih institucij — najkrepkeje in najbolj neposredno zasidrane sredi pričujočih družbenih aktiviranj in da je od njih oz. od njihovih sodelavcev odvisno, kakšno vsebino in katere stvarne revoltniške konsekvence bo to aktiviranje prevzelo; lahko pa rečemo, da dandanes slovenske revije dovolj avtentično odsevajo pričujočo družbeno situacijo. Prepri-čani smo, da vsebuje ravno ta avtentičnost dovolj možnosti tudi za praktično, stvarno kvalitativno spreminjajo situacije, potencialno možnost za družbeni novum v smislu čimveč-je socializacije posameznikov, se pravi druž-be. Nobeno spoznanje določene situacije nima prave vrednosti, če obstane na nivoju pu-blicistične deklaracije. Kultura (ta termin uporabljamo tu v kar najširšem družbenem pomenu) je vredna toliko, kolikor agira kot stvarna družbena sila. Brez dvoma ne bi bilo prav trditi, da so do sedaj ostajali revialni prispevki dosledno na deklaratističnem nivo- ju, vendar pa je treba ugotoviti, da je njihov praktičm družbeni učinek vendarle bil — v primeri s stvarno potrebo — zelo boren. Spom-niti se je treba edinole na polemiko okrog Ijubljanskega urbanizma. Prepričani smo, da pa se ravno v praktičnih družbenih konsekven-cah tiskanih imperativov skriva njih dejan-ska vrednost. V novi tribuni sodelavcev slovenskih revij vidimo zelo realno možnost za večje in za neposrednejše družbeno osmišljanje zapisanih spoznanj. Tribuna sodelavcev si nikakor ne bo smela prilaščati nobene vulgarne politične funkcije — mislim v smislu kakšnih novih po-litičnih grupiranj — saj bi politizacij^, negira-la njeno najbolj resnipno funkcijo. To naj bi bilo izključno delovno telo, ki naj bi čim neposredneje konfrontiralo posamezna različ-na stališča, jih sintetiziralo in formuliralo v skupnih predlogih s praktično družbeno ve-ljavo. Z razpravami na sestankih sodelavcev bi se omogočila velika neposrednosf polemike, z njo pa tudi možnost za stvarne rezultate. Ak-tivizacija kulturnega delavca bi postala s tem nujno polnejša in bolj tvorna. Omogočila bi se možnost praktičnega vpliva na delo že obstoječih kulturnih institucij (radia, televizi-je, založb, gledališča, filma). Tribuna bi hkrati omogočila zares kvalificirane razprave o do-ločenih družbenih problemih in protislovjih. Ce pomislimo na število sodelavcev sloven-skih kulturnih revij, smo prepričani, da tribu-na sodelavcev v pričujoči družbeni situaciji ne more predstavljati šele golo potencialno možnost, ampak resnično potrebo po dejav-nem, socializatorskem osmišljanju tako publi-cističnega dela kot resnične kritike birokra-tičnosti v kulturnih institucijah, Mislimo hkra-ti, da bi tribuna sodelavcev — ne omogočala, ampak nasprotno — onemogočala sleherno samovoljno politično grupaštvo, saj bi na njenem rešetu ostajali samo najresničnejši in najpotrebnejši kritični imperativi. Istočas-no bi bila tribuna sodelavcev pomembna — in predvsem zato se zanjo zavzemamo — kot agens v smeri socializacije kulture, y smeri njene depolitizacije. Z njo pa se ne bi formi-ral nov politični center z novimi doktrinar-skimi direktivami, ampak zares demokratično in predvsem delovno telo. Mislimo, da naj bi bila prva naloga tribune socializacija vseh od-nosov, ki jih formira kulturno delo: tako zno-traj med njenimi neposrednimi ustvarjalci kot vnanjimi odnosi s »potrošniki«, se pravi z ljudmi, ki z njo — spet neposredno — komu-nicirajo. Namreč v razširjevanju komunikativ-nih radijev kulture, v njeni popularizaciji. Tu bi mogla tribuna z definiranjem kar naj-rirših potreb in z možnostjo njih praktičnega zadoščanja igrati nadvse pomembno vlogo. In nazadnje: mislimo, da bi tribuna nika-kor ne ukinjala avtonomnosti posameznih re-vij, ampak bi njih praktično veljavo samo ak-centuirala, saj bi se ob dejavnih (in ne zgolj deklarativnih) akcijah konfrontirala različ-na mnenja in se hkrati preizkušala njih res-nična družbena veljava. Funkcija tribune bi torej ne bila posredniška (med sodelavci in političnimi forumi), ampak predvsem neposre-dno delovna, saj bi jo formirali sodelavci sa-mi brez posebnih administrativnih pomagal, ki bi bila sama sebi namen, in ki bi bila sa-mo prenašalec predlogov. Dialog med posamez-nimi revijami bi bil torej karseda neposre-den in predvsem — demokratičen. Iz teh razlogov in z gornjimi akcenti se tri-buni sodelavcev slovenskih revij tudi pridru-žujemo. Andrej Inkret POZOR, SATIRA NA POTI! Ob zaključku I. republiške konference ZMS je bil za delegate kongresa prirejen y prosto-rih doma JLA večer satire. Eksperimentalni satirični kabaret pod naslovom ABC je v so-delovanju z ljubljansko radijsko postajo orga-niziral klub mladih ZMS. Program, ki je ob-segal predvsem dela domačih avtorjev (Bran-ko šomen, Vlada Bulatovič-Vib) in nekaj poljske satire, je priredil Branko šomen, zre-žiral Jože Vozny, izvajalci pa so bili slušatelji VI. semestra na AGRFTV Borut Alujevič, Jo-že Mraz in Mirko Bogataj. Osnovna tema večera so bile c»slike in pri-like« našega mladinskega aktivizma. Nastopajo-či (butalski župan, Cefizelj in aktivist) so v impriviziranem, ad hoc izvajanju razkrili in asmešili marsikatero hibo in anomalijo v vzgojno kadrovskem sistemu aktivizma pa po-gumno in vitalno satirizirali vse, kar je orae-jenega in primitivnega y aktivistični misel-nosti. Zdrava obsodba rutinerstva, pozerstva in karierizma je nedvomno prišla do izraza, os-novna poanta večera pa je med drugim po-stavljala vprašanje, kaj in kakšna naj bo re-snično družbena angažirana dejavnost mla-dinskega aktivista, osveščenega socialistične-ga mladinca, čigar delo narekujejo dejanske potrebe našega razvoja, ne pa neke a priori po« stavljene abstraktne, rutinerske formule. Dra-maturško izredno zanimivo zamišljen kabaret je kombiniral pantomimo, zvočno ozadje z dialogi in živ, neposreden razgovor. Pred-nost večera je enovit vtis, ki ga y celoti zapu-šča, ne samo zaradi aktualne, žive, angažira-ne vsebine, ampak tudi formalne uspešnosti v povezovanju posameznih skečev v homogeno celoto. čeravno se mi zdi, da so dialogi mestoma predolgovezni, poante marsikdaj premedle, dialekt pa, da v določenih trenutkih bolj mo« ti kot pa spodbuja pri koncentriranem sprem-ljanju, sem vseeno prepričan, da je večer v ce-loti ž vtisom, ki ga pri gledalcu zapušča, več kot zadovoijiv. žal je občinstvo po vtisu, ki sem ga dobil, z dokajšnjim nerazumevanjem spremljalo iz-vedbo, kar se da seveda pojasniti s tem, da satira kot žanr izzveni navznoter. Mislim, da je poskus in prizadevnost kluba mladih y našem »satiričnem« mrtvilu izredno razveseljiv pojav, ki ga pozdravljamo in želi-mo, da se ABC v bližnji prihodnosti predsta-vi tudi širšemu občinstvu. Dušan Jovanovič M. Brezigar blaziranega senilnega grofa. T. Leonova je bila kot teta Bise in stara devica zasnovana na preveč standardnih burkastih efektih, ki iih poznamo vsaj ze kakšnih deset let. A. Cigojeva kot Aglae, mlada generalova žena, je bila s svojim monotonim načinom interpretacije mo-rebiti prit#ernejša za radijski dnevnik, POLUREPO TREDSTAVI Zmedena kultura zlasti še, ko bi na njej morala ležati vsa teža vzroka za generalovo melanholijo in finalno spozhanje. N. Bavdaževa, F. Pre-setnik in F. Kumer pa spet pretirano po-enostavljeni, prva smešna pubertetnica, drngi previncialni duhovnik, tretji pohot-ni starec — vsi pa brez pravega šivljenj-skega utripa. Manjši vlogi sta igrala še F. Markovčič (posrečeno robustni mle-kar) in mladi V. Gjurin (generalov 12-let-ni sin). Sceni S. Jovanoviča se ni posrečilo ust-variti praušnje atmosfere, niti resnične prostorske simbolike; tu pa tam so se po-rajale celo asociacije na kič. Andrej Inkret Marihorski študenti in glava Bilo bi najbrž na moč nepremišljeno, ko bi po razposajenih reakcijah premier-skega občinstva v Mestnem gledališču v Ljubljani sklepali, da smo s presdtavo Anouilhove Zmedene glave (ali Zaljub-Ijenega reakcionarja, kakor se igra ime-nuje v podnaslovu) dobili navsezadnje imenitno komunikativno predstavo, kakrš-no bi si tale imenitni pariški malomeščan in znarneniti »rose-noir« dramatik Jean Anouilh tudi zaslužil, saj vemo, s kakšno nekontrolirano ustvarjalsko ihto je zapi-san pravemu gledališču. Hudo nepremiš-Ijeno bi bilo tudi trditi, da so nam reži-ser J. Gale, scenograf S. Jovanovič in fco stumografka M. Jarčeva — skupaj z igralsko ekipo — tokrat predstavili ne sa-mo avtentične in tipične sorte francoske-ga teatra, ampak celo — skozi duhoviti dialog teatralizirano in s skoraj nonša-lantno francosko melanholijo naelek-treno in naostreno — stisko modernega človeka, ki si ob smešnem emodonalnem brodolomn v vodah družinskega življenja (postaran moz in na vso moč mlada že-na) prizna nemoč tudi za širše družbeno zarotništvo. Bojim se, da Ijubljanska pred-stava ni dala niti prvega, niti teatra v fran-coskem, polnem pomenu besede, niti dru-gega, moderne človeške stiske. Komični in hkrati melanholični živec drame je tipično molierovskt (asociacije na Arnolfa in Alcesta ob Anouilhovem ge-neralu so skorajda obvezne), kljub temu pa bi bilo tezko verjeti, da se je Anouilhu posrečilo izumiti Molitrovi situaciji adek-vaten sodoben družbeni milje, ki bi bil ko-mično in sploh teatersko enako nčinko-•vit. Kljub temu pa oba veže lahkotno, harlekinsko izročilo imenitne stare Fran-cije: obema gre za izrabljanje drušbenih dilem v imenu polnokrvnega teatrskega vrveža, za kar imata pač a priori vse po-goje: od neustavljive konverzacije do ne-premagljivega šarma, ki prevzema tako dialog kot gibanje v prostoru samo. Oba sta pač Golca. Teater ustvarjata in to je glavno. Anouilhova Antigona je pokopala Polineika, Medeja maščevala svojo Ijube-zen in se ugonobila. Zdaj je vse ostalo na-menjeno igri, nezamerljivi in melanholič-ni, ampak "nič razburljivi, prej zabavni kot družbeno aktivni. Tudi Zmedena glava je v celoti take sor-te. Bistveni nesporazum' se pač skriva dritgje, v predstavi. Spet smo namreč dobili imeniten do-kaz, da nam moderni francoski teater sploh ne leži, da smo ob svetovljanstvu francoske teatralnosti res popolnoma ra-zoroženi provincialni Balkanci. V mislih imam tako Galetov rezijski prispevek (hu-do okoren, poenostavljen in namesto na duhovitem vrvešu, zasnovan skorajda na melodrami in bvrki) kot tudi igralski del. Vladimir Skrbinšek je svojega ge-nerala oblikoval očitno iz dveh raznorod-nih viaterialov (kot jih sicer že tekst na-kazuje): duhovito zajedljivega postarnega vojakn in rahlo prismuknjenega me-lanholičnega cinika. Velja pa, da mu obeh — preveč ekstremno forsiranih — prvih nikakor ni uspelo združiti v kom-paktno celoto. Mncgo prepričljivejši je bil v prizorih, ko se ni za vsako ceno si-lil z duhovitostjo, torej kjer se je posku-šal izpoveaovati iz resnejMh zngrenjenih osnov Temeljna zna&ilnost komike v njego-vi igri ostane slej ko prej kokciiranje z občinstvom. preočitna nagnjenost k vna-njim efektom in čisto preprosto razbi-janje konteksta v nekakšne preostro po~ cntirane dovtipe Zeleli bi si pač komikc, ki bi rasla iz ceAovUih odnosov. Te pa Skr-binšek sploh ni dal Za ceiutno predstavo pa velja, da je za T"oj občutek skoraj vsiljivo zvezdniška koncipirana in da so vsi ostali igralci kar preskrbno spleteni okrog osrednjega zve-zdnika predatave. Skrbimka. No, stivr-ja'vnsti kljub temu nekaterim ne gre od-rcknti: F Drafenik ie bil dovolj posreče-no izražen lik modernena mlafega tietr-niaka, S Strnaa imenitno zadeta kari-ktttura rahlo premaknienena iri za do-viovino prav neumno vneteoa že'ezničar-ja, J Guštin malorneščanskega padaria, TRIBUNA STRAN 8 O tem, da študenti ne vplivajo prav nie ali zelo malo na mariborsko kulturno živ-ljenje, je bilo izrečenih že precej besed. Seveda bi se veljalo vprašati, ali je mari-borsko kulturno življenje spodbudno za dejavnost študentov ali ne. Toda o tem (gotovo ne enostavnem problemu) ne mi-slim govoriti v tem članku. Zanimivo pa je, da vsaka beseda v tej smeri takoj po-vzroči hudo kri, in da so se mariborski kulturniki že navadili mirnega, nerazbur-ljivega životarjenja. Poglejmo si danes torej samo študente in- njihovo (ne)dejav-nost na kulturnem področju. V Mariboru se je kmalu pojavila težnja, da bi študentje sodelovali v kulturnem življenju mesta kot ustvarjalci. Toda sko-raj vsak poizkus se je izjalovil kljub pri-zadevanju funkcionarjev ZŠJ. Skoraj de-setkrat so poskusili ustanoviti pevski zbor in desetkrat je ta akcija propadla že v začetni fazi, čeprav se je za vaje po-nudil kvaliteten zborovodja. želeli smo oživeti vsaj dramsko sekcijo, toda prav tako nič. Menim, da nas morajo ti neuspeli poskusi pou^iti, da ne gre ustanavljati kulturnih skupin med študenti brez teme-ljite analize, ali so sploh možnosti za umetniško ustvarjanje med študenti. Za-vedati se moramo, da traja študij na viš-jih šolah le dve leti, da je vsak mesec naj-manj en izpit (čeprav vemo, da v prvem študijskem letu lahko opraviš le tretjino izpitov), da študenti nimajo časa, da se vsem zelo mudi — profesorjem in študen-tom. Zavedati se moramo, da je ta dejav-nost še brez tradicije, saj zgodovina tnari-borskih višjih šol sega dobra štiri leta nazaj. Sedaj je v povojih ustanavljanje kulturno umetniškega društva mariborskih študentov. Vsem, ki mislijo akcijo začeti in (upajmo) izpeljati, mora biti jasno, da morajo proučiti vse objektivne okoliščine, saj številni ponesrečeni poizkusi gotovo ne dvigajo ugleda študentov v očeh osta-lih Mariborčanov, med študenti samimi pa vzbujajo nezaupanje in padanje delov-nega razpoloženja. Za široke akcije mora biti realna osnova, premalo so ideje in že-lje v glavah funkcionarjev. Seveda ne iz-ključujem možnosti, da bi mogli študenti kaj ustvariti z lastnimi silami, vendar za-enkrat dvomim v to. Več bi lahko študenti opravili z organi-ziranjem kulturnih prireditev. Pri tem so že dosegli nekaj uspehov. O študentih kot odjemalcih maribor-skega kulturnega trga se da napisati več. Že prej sem omenil, da se bom v članku namenoma izognil vprašanja, kaj Maribor kot kulturno središče štajerske študentom nudi. O odnosu študentov do umetnosti lahko rečem, da je zelo pasiven, frigiden. Primerov zato je mnogo, vendar bi pove-dal le enega. Ob mednarodnem dnevu gle-dališča je vodstvo Opere organiziralo raz-govor o repertoarju in ostalih problemih mariborske Opere. Vabila so poslali na vse srednje in višje šole. Razgovora se je udeležilo enajst mladih obiskovalcev gle-' dališča (deset srednješolcev in podpisani študent). Seveda se pri tem pojavlja tudi problem obveščanja študentov, saj marsi-katero vabilo obleži v tajništvih šol ali v žepih študentov-funkcionarjev. Anketa na eni višjih šol v Mariboru, kaj učenci naj-raje bero, je pokazala, da od 170 anketiranih ni niti eden napisal, da bere Nova obzor- ja, Opaziti je, da študenti (bodoči intelek-tualci — kar radi poudarijo) radi segajo po »šund« literaturi, da »si odpočijejo in se zabavajo«. Ali res ni primernejših knjig za psihično razbremenitev in ali je sploh notranja razbremenitev brati tako knjigo? O tem, da velika večina študentov nima svojega kritičnega odnosa (niti ga ne išče) do sodobne abstraktne umetnosti, do lah-ke glasbe, sodobne poezije, recimo do re-vije »Perspektiv«, ne kaže posebej govo-riti. študentje, ki bi morali biti nosilci kulturnih dogodkov v mestu, se drže na-čela: čez udobnost je ni. Mislim, da na tem področju čaka funkcionarje ZŠJ več dela, .in da ni njihova skrb samo umetni-ško ustvarjanje študentov. Umetnost je treba najprej spoštovati in ljubiti, šele po-tem se lahko pogovarjamo o ustvarjanju. TONE PARTLJIC PREVEČ NAVDUŠENJA NAD EFEKTI V Umetnostni gateriji v Mariboru razslav-ljata graška slikarja Siegfried Neuburg (r. 1938) in Gustav Zankl (1939). Oba sta usta-novitveaa člana graških umetniških združen.j »Junge Gruppe« in «Forum Stardtpark«, ki se, kolikor sklepam po njihovi reviji in neki drugi publikaciji, odlikujeta po drznem. a za naš čas nekoliko aastarelem avantgardizmu tako glede slikarstva kot tudj literature. Skoraj polovica Neuburgovih razstavljenih slik variira isti motiv steblu podobne, na predalke razdeljene kompozicije. Linije, ki povekajo predvsem samo navp>ično in poiez in ostre barve( te se deloma prelivajo, tako : »če g'.e-damo moralni profil ljudi (pri Tribuni, op. pisca), bomo videli, ua ti ljudje na delov-nih funkcijah, kjer so"morali veiiko de-lati, niso ne vem kako uspeli^ ampak so se razvijali v sloj, ki je pripravljen veli-ko kritizirati. Ti ljudje so si na primer izbrali taktiko, češ, bomo pikali, toda če se imajo za inteligenco, bi morali vedeti, da je ena bistvenih karakteristik inteli-gence to, da predvidi tudi dolgoročne po-sledice svojega delovanja. Menim, da so to človeške lastnosti, kjer so prišle do iz-raza, in da so to napake na%8 kadrovske politike.« Ko smo Gojka Staniča osebno pozvali, naj dokaže te svoje obdolžitve, tega ni magel storiti Tako. Krosr ie skleni^n. Perilo oorano. Priznati raoram, da je tako pisanje kot je pričujoče, vsai zame zelo neprijeten posel. a je nujen, če hočemo, da vlaflajo med ljudmi čisti odno^.i Prpnr^an senij da je tu zbrana do^umentacija zado-sten dokaz za upravuenost mo.ie glose in je torej dezmformacija pravila, ki ga ne uveljavljam jaz, pač pa tisti, ki mi to oči-tajo. Prav tako ni moj namen pred jav-nostjo diskfeditirati CK ZMS, saj so to nskaten njegovi člani s svojimi postop-ki storili sami. ¦> Verjetno sem z vsem, kar sem napisal, zadostil tudi Staničevi zahtevi po čim večji konkretnosti in imenskosti. Niko Grafenauer SEDEMDESET SLUŠATELJEV AKADEMUE ZA GLASBO V VŽDMU DVAKRAT ZAIGRANA UVERTURA Simfonični orkester ljubljanske akade-mije za glasbo se je nedavno vrnil z iz-redno uspelega gostovanja v Vidmu, ki ga je organiziral Civico Liceo Musicale »Ja-copo Tomadini«, videmski glasbeni zavod. Z nastopom ljubljanskih akademikov se je začela izmenjava med obema glasbe-nima ustanovoma. Ta nova manifestacija bo poglobila pri-jateljske sosedske odnose med Slovenijo in Italijo. Želeli bi, da bi Ljubljana vzpo-stavila tesne stike z Vidmom, saj je v Furlaniji tudi slovensko prebivalstvo, ki smo mu dolžni posredovati košček našega življenja. »Glasba je tista govorica, ki zbliža še tako tuje ljudi. Veseli smo, da vas bomo lahko sprejeli pri nas,r je v zahvali dejal rektor akaderhije za glasbo Karlo Rupel, ko je sprejel medaljo mesta Vidma v znak prijateljstva. Izročil mu jo je gospodGian-comuzzi, predsednik licejskega sveta, v imenu mestnega župana na svečani večerji po koncertu. — Naj bo to sodelovanje glas-benikov osnova za širšo kultumo izme-njavo. Prvi vtisi Kakor nalašč, nas je, čim smo se usta-vili pred italijansko carino, pozdravil dež. A čeprav nas je spremljalo slabo vreme ves prvi dan obiska, so organizatorji, ki so nas spremljali od meje naprej na vsakem koraku, poskrbeli za Tzdušje, katerega ni mogel pokvariti noben dež. Sivo nebo in ravnina sta se stikala sko-raj neopazno, ko smo se vozili po Furlan-ski nižini. Nenavadno vzdušje ustvarjajo topolovi drevoredi in plantaže, ki so nasa-jene po velikih površinah. Kot oskubljeni ptiči štrle v sivo nebo, željni sonca, da se z njegovo pomočjo spet razbohotijo. Ves čas vidimo le nasade trte in topole, nobe-nih polj ali sadovnjakov. Velik mavzolej na griču v daljavi nas spomni na strašne dni prve svetovne vojne, ko je_ bila Fur-lanska nižina od Tilmenta do Soče eno samo bojno polje. Točno ob 12.53 smo se znašli v hotelu »Cristallo«. Komaj smo se utegnili namestiti, že smo se odpe-ljali na kosilo v motel zunaj Vidma. Ob 15.39 smo bili v dvorani tehniškega inšti-tuta, v kateri smo nameravali zvečer na-stopiti. Vajo smo končali ob 17.58. Potem smo potrebovali skoraj celo uro, da so naši avtobusi našli pot do 5 minut odda-ljenega hotela. Zopet ura: 18.45. ' Ko sem se naslednji dan dan vozil po mestu s prijaznim gospodom Kovačičem, zastopnikom videmske občine (ki je do-ma z Mosta na Soči, a je že pre-cej let v Italiji), sem mu povedal, da me je presenetilo, da je po vseh hotelih, jav-nih lokalih, ustanovah, po kandelabrih in še kje, toliko ur. Brž mi je pojasnil, v ka-terem grmu tiči zajec: te ure je namestila neka večja tovarna kot reklamo za svoje izdelke, seveda zastonj. (To so štirioglate električne naprave, ki namesto s kazalci kažejo čas s številkami. Npr. 14.29). Po-tem se je dogajalo, da pri vseh teh števil-nih urah nisi vedel, koliko je v resnici ura, ker je kazala vsaka po svoje. Zato so morali mnogo teh električnih škatlic od-straniti. Druga značilnost Vidma je loža, čudo-vita stavba v beneškem stilu, ena red- kih, ki je še ostala iz časov, ko so vla-dali beneški doži. — Ko posegam nazaj, naj še omenim, da so grič, na katerem stoji videmski grad, umetno napravili že Langobardi, ki so v času slovanskih vdo-rov branili mejo. Od tedaj naprej je bil Videm pomembno oporišče v zaledju li-mesa. Danes ima mesto že okrog 90.000 stalnih prebivalcev. Zanimivo je, da mnogo grade v samem centru, kjer namesto sta-rih zgradb rastejo visoke do 20-nadstropne stolpnice. Navdušenje občinstva Ko omenjam naš nastop, ne morem mimo ugotovitve, da je koncert pomenil velik glasbeni dogodek za Videmčane, saj so prvič slišali Osterca in šostakoviča. Dvorana tehniškega inštituta je moderna Starodavna beneška loža v Vidmu. V ozadju na levi je poslopje mestne občine, zgrajeno pred vojno. klavirskega koncerta in Rossinijeve uver-ture Viljem Tell pred nič manj odgovorno nalogo. Poslušalci, ki so izsilili ponovitev uverture, sb s klici dajali duška svojemu navdušenju nad vrhunsko igro celotnega ansambla. Nemalo smo lahko ponosni na ta veliki uspeh, ki je plod vztrajnega in trdega dela! Razgovor o sistemu glasbenega šolstva Dan po koncertu nas je sprejelo vedro jutro, kot bi se tudi ono veselilo našega zmagoslavja. Dopoldne smo obiskali Liceo Musicale »Jacopo Tomadini«. Obrnil sem se na direkcija te ustanove Aladarja Janesa, ki je dal idejo za sodelovanje med ljub-Ijansko akademijo in njihovim licejem, in mu zastavil nekaj vprašanj. — Kdo je bil Jacopo Tomadini, po ka-terem se imenuje vaš licej? »Jacopo Tomadini je bil duhovnik iz Ce-dada, ki je živel konec 18. in v začetku 19. stoletja. Bil je cerkveni skladatelj in me-cen revnejših dijakov.« »Pri nas imamo konservatorije in liceje, srednjih in visokih glasbenih šolah. Kako je urejen vaš sistem glasbenega šolstva? »Pri nas imamo konservatorije in liceje. ki se ločijo samo po tem, da so prvi dr-žavne ustanove, druge pa finansirajo ob-čine. Na teh zavodih dobi učenec popolno glasbeno izobrazbo, tako da diplomant sprejme naziv profesorja. Če se želi kdo še Skupina slušateljev Akademije za glasbo pred spomenikom žrtvam prve svetovne vojne v Redipuglii. Ta kraj leži onstran meje z Italijo blizu Doberdoba. Obiskali smo ga, ko smo se vračali preko Trsta v domovino. V tej veličastni grobnici je pokopanih približno 45.000 padlih vojakov. Foto: Cveto Demšar zgradba in arhitektonsko zanimiva. šestr blagih lokov, ki so podaljški podpornih stebrov, nosi streho. Ta je ob strani dvig-njena, tako da indirektno prodira v dvo-rano dnevna svetloba (Ce rečem, da je vse skupaj podobno ogrodju in platneni prevleki tovornjaka, je to malce zlobna primerjava). Z dobro akustiko se avdi-torij, ki je namenjen kino predstavam, ne more kaj prida pohvaliti. Ker je bil koncert napovedan ob 20.45, se je začel ob 21. uri. V začetku je z obiskom slabo kazalo, vendar se je počasi nabralo več kot 600 poslušalcev.' Razumljivo: v pr-vem delu sta bila na sporedu Osterc in Šostakovič, v drugem pa Liszt in Rossini. Po aplavzih sodeč tistim, ki so slišali prvi del koncerta, ni bilo žal. šostakovičeva 1. simfonija in Osterčev Religioso iz Suite za orkester sta več kot dostojno predsta-vila slovansko glasbeno tvornost videm-skemu občinstvu. Orkester z dirigentom Urošem Prevor-škom in solistom pianistom Milivojem šurbekom je s*sl ob izvedbi Lisztovega 1. izpopolniti, gre lahko študirat na glasbene akademije v Sieno, Neapelj ali v Rim. Ker sedanji sistem ne ustreza več, so v zad-njem času začeli pripravljati nekatere re-forme v ureditvi šolstva in tudi v učnih programih.« — Koliko časa traja študij na liceju? »To je različno. študij solopetja traja pet let, pihal sedem let, za godala, klavir in orgle pa deset let.« Po razgovoru smo si ogledali poslopje. Moram reči, da imajo vse lepo urejeno. Stavba je stara, iz 16. stoletja, vendar kar ustreza. V prvem nadstropju je majhna dvorana z orglami (okrog sto sedežev), ki je čudovita za komorne koncerte. Razen tega imajo še dvajset študijskih prosto-rov s petnajst klavirji in malimi orglami. Posebno žal mi je bilo, da nisem mogel govoriti z nobenim od študentov. Bili so namreč še na velikonočnih počitnicah. Z njimi se bomo pogovorili, ko nam bodo v maju vrnili obisk. IGOR LONGYKA BOLGARSKA _ MLADINA 1 V času desetdnevnega bivanja v Ju« H goslaviji je delegacija Dimitrovske zve« j ze komunistične mladine Bolgarije obi- 1 skala več mest v Vojvodini, Hrvatski jj in Sloveniji. V Beogradu je imela ura- 1 dne razgovore s člani CK ZMJ. V raz- 1 govoru z dopisnikom Tanjuga je sekre- | tar CK DZKM Trajkov povedal, da bo | 9. septembra bolgarski narod proslavU M 20-letnico osvoboditve. Da bi mladi pri- = spevali svoj del k temu praznovanju, so | ustanovili »gibanje dvajsetletnikov« — jj 130.000 mladincev rodu svobode. Dvaj- j setletniki, ki so zaposleni, se trudijo, H da bi dosegli čimvečje delovne uspe- j he, tisti, ki so na odsluženju vojaške- 1 ga roka, da bi bili med najboljšimi in 1 tisti, ki se šolajo, da bi bili med naj- | prizadevnejšimi. ! GLADOVNA STAVKA m v g Organizacija švedske demokratične g mladine je pozvala svoje člane tn osta- @j le švedske mladinske organizacije, da g z enodnevno gladovno stavko izrazijo g. solidarnost s političnimi begunci in g pripadniki osvobodilnih gibanj v Južjji L Afriki, ki naj bi jih kmalu privedli pred j Verwoerdova sodišča. !CRMSKE ŠTIIDENTE OPROSTILI Vrhovno sodišče ZDA je razveljavilo odločbo, po kateri naj bi obsodili 65 črnskih študentov, ker so leta 1960. de-monstrirali proti postopkom segregaci-onističnih barov v Rock Hillu v Južni Karolini. Senat vrhovnega sodišča je soglasno ugotovil, da so bile demon-stracije črnskih študentov mirne in da so demonstranti uporabili le svoje dr-žavljanske pravice. KOIMGRES FRANCOSKE KMEČKE MLADINE Francoska mladina je prisiljena, da zapušča vasi in se odpravlja v mesta in išče zaposlitev. O tem so v Parizu raz-pravljali delegati tretjega nacionalnega kongresa kmečke mladine Francije. Fantje in dekleta so v stfojih govorih prikazali izredno žalosten pološaj, ker morajo zapuščati svoje domove in brez vsake varnosti potovati v mesta, kjer jih čaka usoda slabo plačanih nekvalU ficiranih delavcev. NOV DOM ITALIJANSKE MLADINE V Ferrari so odprli nov dom italijan-ske mladine; namenjen je študentom, mladim turistom in športnikom. Stav-ba zavzema površino približno pet tisoč kvadratnih metrov, ima 60 postelj, več dvoram za študij in zabavo in jedilnico, ki lahko sprejme več kot 100 oseb. IISITER- IMACIONALNI MLADINSKI KLIB 1 V Moskvi so odprli na pobudo štu- 1 dentske zveze moskovske državne uni- 1 verze internacionalni mladinski klub. 1- Klub bo organiziral sestanke z družbe- j nimi in državnimi funkcionarji, znan- 1 stveniki in umetniki, predstavniki in- 1 dustrije in narodnega gospodarstva SZ. | študenti — predstavniki mladine 94 S držav — pa bodo pripovedovali o svo- J jih dešelah. TRIBUNA STRAN 9 INDEKS IN... BADMIN-TON Mariča Amf, 21-letna študentka filozofske fakultete, študira tuje je-«ke, in sicfer: francoščino, angleščino in italijanščino. V prihodnjih dneh bo odpotovala v Francijo na izpo-polnjevanje. Kot so izjavili njeni kolegi in kolegice, je najboljša štu-dentka III. letnika. Še pced odhodom pa je odgovo-rila ija nekaj vprašanj za Indeks in ... — Koliko let že igraš badminton? — šest. — Tvoji uspehi doslej? — Sem štirikratna republiška (drž.) prvaki-nja, skupno z Boglovo pa sva prvr tudi v igri dvojic. — Kaj ti je poleg badmintona še pri srcu? — V gimnaziji sem igra-la rokomet, v mladinski vrsti Ljub-ljane pa odbojko. če le utegnem, rada berem knjige iz zvrsti moder-ne književnosti v originalu (Heming-way, Camus). — Že od prvega letnika dalje vpi-suješ ne le dva obvezna jezika, tem-več še tretjega. Ali ni to prezahtev-no? — 2e v gimnaziji sem imela veseljev za učenje jezikov; no, s,edaj na fakulteti ga imam še vedno in kljub temu da bom morala opraviti dve B diplomi, mislim, da bom uspešno končala študij na II. stop-nji. — Kdaj treniraš? — Ob nedcljah popoldan ter po možnosti še kak-šen dan med tednom. če najdem »luknjo«, kajti zaposlena sem hono-rarno kot prevajalka. — Kako se razume'je v klubu? — Mislim, da je pri naših klubib red-kost, da vlada v njih tovarištvo in razumevanje, in da ni nevoščljivo-sti. Tako je pri nas. Poleti, ko smo prosti, hodimo v gore, kar nam pri-de zelo prav pri kondiciji. PrehodiU snio že Icp del naše transverzale. — Tvoj zadnji uspeh? — Decem-bra lani sem zasedla 4. mesto na velikem mednarodnem turnirju v Avstriji, še pred tem pa sva maja na tradicionalnem mednarodnem badmintonskem turnirju v Ljubljani « Boglovo v paru osvojili 1. mesto. — Koliko časa misliš še aktivno igrati? — št dokaj let po konča-nem šiudiju bom igrala, o tem sem prepričana. — Kd« so najboljši predstavniki »tvojega« športa na svetu? — Pri ženskah so to Američanke, pri mo-ških pa Indonczijci in igralci iz Siama. — Tvoje želj,*? — Da bi bil bad-ruinten kot šport bolj upoštevan pri občinstvu. Mnogi mislijo, da ta šport ni zahteven, v resnici pa ni tako. Mariči naše čestitke za uspešen študij in tnnogo lepega in korist-nega v Franciji. T. ZAJC NEUSPELO TEKMOVANJE V KROSU Preteklo soboto je bilo izvedeno tekmo-vanje v krosu za prvenstvo univerze. Pro-ga je potekala po gozdu za šišenskim hri-bom, imela je težak vzpon in nekaj na-ravnih ovir; dolga pa je bila okrog 3000 metrov. Zmagovalec Jakob Lamut (FNT) in Mile Guzina (ekon)., ki se je uvrstil na drugo mesto, sta pritekla na cilj na igri-šče Ilirije s precejšnjo prednostjo pred ostalimi. Žalostno je, da se je tekmovanja kljub pravočasnemu razpisu udeležilo tako malo študentov: šest. Komu je pripisati krivdo? Nezanimanju študentov za to športno pa-nogo ali mlačni aktivnosti nekaterih šport-nih referentav po fakultetah. Menim, da obojemu, več pa premajhni osebni zavze-tosti nekaterih študentov za opravljanje zaupane jim naloge. Z. B. STRELJANJE V preteklem tednu je bilo organizirano tudi medfakultetno tekmovanje v strelja-nju z zračno puško. Tekmovanja se je ude-ležilo 49 študentov in niti ena študentka. Očividno j'e, da zanimanje za strelski šport med študenti iz leta v leto pada. Vsakoletni poskusi oživljanja zainteresi-ranih skupin študentov na posameznih fa-kultetah, pri Zvezi študentskih organizacij za telesno kulturo in strelski družini šport-nega društva Olimpija ne presežejo tega enkratnega tekmovanja med fakultetami in nekaterih fakultetnih tekmovanj. Rezultati: Posamezniki: 1. Miloš Pirc, elektro, 176, 2, Srečko Beričič, FNT, 171, 3. Božo Jaklič, FNT, 170, 4. Slobodan Golubovič, elektro, 168, 5. Franc Pirnat, elektro, 165, Med ekipami je zmagala ekipa elektro-tehniške fakultete pred ekipo FAGG I, FNT itd. ZMAGA MEDICINCEV V šestem kčlu so študenti medicine pri-pravili še eno veliko presenečenje. Pre-magali so glavnega favorita tekmovanja — ekipo ekonomske fakultete. Že nizek in tesen rezultat pove, da sta se obe ekipi skoncentrirali predvsem na obrambo, medtem ko sta bila napada slabša kot običajno. V opravičilo ekonomistov mo-ramo povedati, da so nastopili brez igral-cev Olimpije, ki so že v četrtek odpotova-li v Split. Do drugega presenečenja bi kmalu pri-šlo na tekmi FNT : biotehniška. V prvem polčasu je bil rezultat izenačen, ko pa je v drugem polčasu vstopil v igro Peterka, je bila zmaga za FNT zagotovljena. V tem kolu sta se zopet dve lekmi kon-čali brez borbe. Moštvo FAGC! je prišlo na igrišče nepopolno in filo/ofi so tako osvojili prvi točki. V telovadnici na Ko-deljevem pa so študenti VŠTK zaman ča-kali strojhike in tako se je tudi ta tekma končala 20:0! Kaže, da je s pričetkom republiškega in zveznega tekmovanja pod koši resnost pri študentih-košarkarjih močno popusti- la. Ne glede na to, da je termin za, štu-dentsko košarkarsko tekmovanje nekoliko neprimercn (začelo se je odločno prepoz-no), pa bi morale vse ekipe, ki so se pri-javile, tekmovanje tudi športno končali. REZULTATT 6. KOLA: medicina : ekonomska 38:37 (21:22)! elektrotehniška : pravna 55:46 (26:24) FNT : biotehniška 65:50 (23:22) filozofska : FAGG 20:0 VŠTK : strojna 20:0 LESTVICA PO NEPOPOLNEM 8. KOLD ROKOMET V 6. kolu univerzitetne rokometne lige so bili doseženi naslednji izidi: FAGG : FNT 16:21 (7:10) VŠPV : elektrotehniška 20:15 (13:6) ekonomska : medicinska 11:11 (7:5) filozofska : pravna 8:8 (4:5) Tekma med ekipama Visoke šole za te-lesno kulturo in strojne fakultete je bila preložena, medtem ko je bila ekipa bio-tehniške fakultete v tem kolu prosta. Na lestvici vodi ekipa FNT z 10 točkami Ples pod koši se je pričel. V zveziii ligi se letos znuva boriia dve slovenaki moštvi. Olimpija sega po najvišji lovoriki, Slovan pa upa na uvrstitev v zlato sredino, kajti tain se mu ne bo treba bati izpada. Nekaj o Akademskem planinskem društvu TRIBUNA STRAN 10 že leta 1949 so na pobudo študentov — alpinistov ustanovili Akademsko planin-sko društvo, ki je kot specializirana organi-zacija vse do letos delalo v cbviru komisije za družtveno dejavnosit pri univerzitetnem odboru ZŠJ. Delo društv precej variira, ker je pro-ces hitrega menjavanja kadrov prav pri planincih najbalj pereč. Študentje — pla-ninci se le neradi lotevajo organizacijske-ga dela, saj žele kratka študentska leta čim bolje izkoristiti za samo rekreacij-sko dejavnost. Še tistim, ki so delali v od-boru drušfrra, je bilo dolgo časa to delo le osnova za funkcije, ki so jih po kon-Čanem študiju prevzeli v ostalih planin-skih društvih, bodisd v okviru zve-ze bo-disi v okviru okrajev in občin na terenu. Da je bila situacija še bolj kritična, so bi-le dotacije včasih tako nizke, da niso zadoščale niti za najosnovnejšo društ-veno dejavnost- Letošnji oboni zbor pomsni v delu društva tako organizacijsko kakor tudi programsko veliko prelomnico, ki pa je nujna, saj je zaradi kadrovskih in gospo-darskih težav vladalo pri delu zadnje dve leti popolno mrtvilo. Ugotovili so, da je program nekje ozko pcvezan s progra-mom Zveze študentskih organizacij za te-lesno kulturo in bo društvo zato v nje-nem sklopu tudi delovalo. Osnova društva je tudi letos alpinistič-ni odsek, ki pravkar končuje večletne priprave za odpravo v Ande, ki bo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev skupno s Planinsko zvezo Slovenje. Odsek vzga-ja mlad naraščaj s plezalnimi šolami; starejše, že preizkušene alpiniste za iz-popolnjuje s tabori in tečaji (v letnem ča-su bodo sposobnejši člani odšli v franco-ske Alpe). Popolno novost predstavlja mla-dinski odsek, ki se ukvarja s šolsko in gimnazijsko mladino. Njegov osnovni cilj je že pri mladincih vzbuditi ljubezen do planin. Delo, ki je spontano in precej raz-novrstno, poteka tako, da prirejajo poleg drugega po gimnazijah in šolah tedenska predavanja in izlete. Trudijo se ohraniti kontinuiteto pri prehodu iz gimnazije na fakulteto, pri čemer naj bi svoj delež pri-spevala novo ustandvljena komisija za de-lo s študenti, ki skuša navduševati za pla-ninsko rekreativnost v gorah poleg preda-vanj in izletov tudi s turnimi smuki, smu-čarskimi tečaji in prireditvami v najlep-ših planiriskih predelih. Komisija se je povezala z nekaterimi podobnimi skupi-nami, ki so že formirane na FNT in me-dicini, in bo skušala to dejavnost prene-sti tudi. na ostale fakultete. Društvo razpolaga z znanim študent-skim planinskim domom v Tamarju, ki je zaradi adaptacijskih del Iani obreme-njeval celotno društvo, letos pa se z njim ukvarja le gospodarski odsek. Pri delu odseka je čutiti težnjo, da ohranijo doli-no Tamar v nespremenjenem stanju, ker se najbolj boje »lažne civilizacije«. Dom naj bi bil vzgled resnične planinske posto-janke, dolina sama pa naj bi postala pra-vo shajališče študentov in ostalih, ki imajo veselje do rekreativne aktivnosti v prirodi. Da bi omogočili pristop čim več-jemu številu študentov, so se odločili, da nudijo popust v domu tudi nekaterim dru-gim organizacijam kot so Zveza študen-tov, Zveza mladine, taborniki itd. V ok-viru društva dela tudi foto-kino klub, ki pa se še bori z velikimi težavami, ker de-lajo člani tudi v ostalih klubih in se bo-do zato odslej orientirali predvsem na gimnazijsko mladino in jo skušali popol-noma pridobiti za fotografsko dejavnost med planinci. čeprav je društvo največje težave že prebrodilo, je odbor še vedno premajhen, ker alpinisti, ki so njegova glavna sila, ne žele organizacijsko delati in so vse preveč navdušeni le za svoje ozko področje. Vod-stvo vidi perspektivo le v tem, da prične Ekonomiada je pred vrati Lelošnje največje tekmovanje študentov in študentk ekonomskih fakultet naše dr-žave — E kono mlada — bo v Subotici od 17. do 19. aprila. Doslej so svo)o udetežbo pnjaviie ze skoraj vse jugoslovanske ekononiske fa-kultete, tako da bo tekmavanje v Subotici po udeležbi zelo številno. Prijavili so se tu-di Ijubljanski študentje. Tekmovanje bo v rokometu (fantje in dekleta), košarki, namiznem tenisu, stre-Ijanju, šahu in verjetno tudi v kaki drugi disciplini. Ljublinnski ekonomisti šporhiiki — izka-žite se! z vzgojo najmlajših kadrov, čeprav je vpra-šanje, če se ne bo dogajalo tako kot do-slej, da bodo po nekajletnem delu zopet odšli v druga društva na terenu, ali pa celo v podobne organizacije kot je npr. Turistična zveza. S. Rutar MORDA SE NE VESTE, DA... precej indonezijskih študentov, ki študirajo na ljubljanskih fakultetah, igra v prostem času badminton. To ni nič čudnega, saj je Indonezija dežela,*V kateri igrajo vrhunski bad-tninton. (Indonezijci so bili že dva-krat svetovni prvaki v tej športni disciplini). Indoriezijski študenti trenirajo skupno z igralci Olimpije, ustano-vili pa so tudi svoj klub, ki je osvo* jil na lanskem ekipnem prvenstvu Slovenije III. mesto. Njihov naj-boljši igralec je inž. Tan Siok Liata, ki je na postdiplomskem študiju fi-zike v Zagrebu. Ljubljanski študent-je-Indonezijci so v zadnjem času dosegli vidnejše uspehe. ... bo ob sedemdeseti obletnici težke atletike v Sloveniji v Ljubljani že četrti mednarodni turnir v dvi-ganju uteži za »Donavski pokal«. Na tem turnirju bodo sodelovale vse države, ki so se udeležile prvih treh turnirjev. To so Madžarska. Češko-slovaška, Bolgarija. Romunija, Av-strija, Zah. Nemčija in Jugoslavija. Tak je tudi jakostni vrstni red po treh kolih tega tekmovanja (Mtin-chen 1961. Bukarešta 1962 in Sofija 1963). Upajmo, da se bo Jugoslovanom, ki bodo tokrat dvigali doma. posre-čilo popraviti svojo dokaj slabo uvr-stitev. Prireditev bo od 28. do 30. tnaja na GR. T. Z. i POSEBEJ ZA ŠTUDENTE (lahko berejo trdi drugi) Vsak začetek ie težak. Takih ie tu-di prvih pet, šest let na fakulteti. Indeks ni težko dobiti. Težko ga ie obdržati! Zakai profesorii niso tako darež-liivi kot kolegice? Danes ne potrebujemo enostran-skih strokovniakov. Zalo čim več-krat meniaite fakultete. Ne zamu.iaite predavanj. Ali ni lepše ... oslati doma in spati. Pomlad ie za študente doba uče-nja in doba liubezni. Za mnoge le slednie. Pomnite! Prazen mdeks izdaja tu-di prazno glavo. Vsak druffi študent pade na izpitu. Toda ni potrebno, da &te povsod prvi. Nekateri predlagajo, da tudi na fakultete uvedemo rotaciio. Tako bi tudi nekateri večni bruci prišh v drugi letnik. Po številu študentov smo na dru-gem mestu v Evropi. Seveda, po šte-vilu tistih, ki študirajo, a ne ti&tih, ki fakulteto tudi končajo. »Od roistva pa do groba, najlepša so študentska leta« — zakaj ne bi teh potemtakem podaljŠali kot se največ da? Ce na izpite greste »brez veze«, bi b;lo dobro. ko bi si poiskali neko zvezo. Kolegi! Za izpit se pripravljajte s kolegicami. Tako vam vsai ne bo žal. če boste padli. Kolegice! Nikar ne hodite na izpi-te lahko oblečene. Lahko se prehla-dite. Boli pazdte na rofce Tcot na svoje boke! Poznam študenta, ki je od vseh izpitov napravil samo... šoferskega. Edina skrb študentov so ' IZPITI. Zakai iim ne bi tudi te skrbi sneli z vratu? Ukinimo iih! Vprašanie večnega bruca: »Ali ve-ste za kakšno novoustanovljeno fa-kulteto?« Lahko ie kritizirati tak sistem štw diranja. Težko pa ga ie preiti! Iviea DJUKIC * ^ STOPNJEVANJE Tri/je so se znašli pred zidom: prvi, pameten, ie Šel okrog njega. Drugi, neumen, ie zid prebil z glavo (ne-umni imajo namreč trde glave). Tretii — in ta je bil najpametnejši — je šel skozi nastalo luknjo. ROTACUA Ce se vetmica obrne proti vetru, se zavrti, moderneje: zarotira. Torej pazite! SAMOUPRAVUAN/E Štiri ure, to ie od začetka do kon-ca sestanka, ie govoril o sa,mouprav-ljaniu. Res odličen samoupravljalec! ENOSTAVNO Le zakai bi se sploh nervirali? De-laimo tako, kakor dela večina: če se lim posreči, se hvalijo, če se jim po-nesreči, pa praviio: »Tovariši. na napakah se vendar učimo!« Frane BELClC M, KAKO JE DOLGA POT... \i ^ON$Tvo iiiiiiiiiiiiiiiiiniiffliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ DVAJSET LET POZNEJE 1 IVJbd borbo so največ zalegli tisti Zdaj pa nekateri užigaja rafaJ za ra- 1 borci, Id so spuščali rafal za rafalom falom besedi po — prijateljih. J na sovražnika. m 1 USPELO POSREDOVANJE i Nadvse smo veseli, da je tniličnik | tov. Milčinski aretiral Bojana Adami- | ča. škoda, da tega ni storil že prej. i Precejšen del slovenske TV publike bl g niu bil zato zelo bvaležen. (In Lola No- | vakovič tudi!) I | O PROMETNI VZGOJI MLADINE I Mladinci in mladinke, nikar ne poslu- | šajte Tomaža Terčka in ne vozite se 1 c njim na kolesarske izlete. Kajti z 1 njim vštric voziti, to vas bo drago sta- H lo. Miličniki so pri izrekanju mandat- § nih kazni za tovrstne prometne prekr- 1 ške neusmiljeni. | CUDEŽNA JE TA POMLAD j Na enem od oddelkov biotehniške fa- {§ kultete so si baje že dalj časa želeli W skupnega sestanka komunistov, profe- 1 sorjev in študentov. Zdaj, ko se v po- | mladi vse prebuja in cvete, bodo pri- g zadcvanja kronana z uspehom kar en, 1 dva, tri. I . CVET Z EKONOMIJE g g V petek, 10. aprila je na oglasni deski I ea obvestila študentom s področja 1 predvojaške vzgbje na ekonomski fa- g kulteti visela dopisnica, s katero vabi- 1 jo študente na razgovor o odgovorno- | sti mladib ljudi za splav, ki je bil v | Naselju dne 25. MARCA LETOS. Zakaj 1 visi prav na tej deski, ni znano. | BOLAN DUH V BOLNEM TELESU | Nič čudnega ne more biti, da pride jj do raznib »nezdravih« odklonov med H študentsko mladino. Saj so jih same 1 besede. Na tekmovanju v krosu pride 1 š e s t študentov. 0 raznih rečeh f§ Partizani so se pričeli boriti golo- Danes nekateri izkrivljajo tovrstne g B roki. Vse so morali iztrgati sovražniku tradicije iz NOB. 1 ¦ iz rok. B Koš iz uredništva je obiskal svojega ro~ jaka, ki je stal na ulici in mu pomilovalno rekel: »Ti, revček, si vedno prazen!« i * Neki Fičko se je znašel in zdaj odlično zasluži. Vsak večer honorarno trobi na nekem plesu. * Med nekim prepirom se je. mleko za-drlo nad kruhom: »Kdo bi tebi sploh mo-gel kaj dokazati? Si preveč trd!« * Kilogram kave je dejal mali ekspres kavi v neki kavarni: »Ali veš, da so nam znižali ceno?« »Ne«h je odgovorila, »to se mene nič ne tiče«. * žoga se je naposled znašla v golu, ki jo je radostno pozdravil: »Kje si moja dra~ ga? Že dolgo te nisem videl!« * ' Igla )e zaupala svojemu prijatelju svin-čniku: »Ne vem, zakaj, ampak tale ma-gnet me neobičajno privlači!« > * Učitelj je pokliccd k sebi stari telefon in se mu pritožil: »Vaš malček me precej skrbi. Vse znanje mu gre pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven.« PAZITE NA SVOJE NAPAKE! LAHKO VAM JIH KDO UKRADE! * Zobna ščetka je prišla k zdravniku, da mu potoži o manjvrednostnem kompleksu. Vsi so ji pokazali zobe. IVICA DJUKIC TRIBUNA STRAN 11 STATUT UNIVERZE SPREJET Preteklo soboto je bila v sejni dvorani univerze skupna seja univerzitetnega sveta in univerzitetne uprave. V uvodnem poročilu je rektor univerze prof. dr. Makso Šnuderl nanizal nekaj največjih problemov, s katerimi so se ukvarjali v času od zadnje seje, ki je bila 29. januarja. Omenil je, da so se udeležili v Beogradu posebnega sestanka o re-formi, na katerem so bili soglasni, da zacnkrat novega stopenjskega študija ne bodo uvajali, prav tako pa ga ne bodo odpravljali, ker je triletna doba za dokončno presojo reforme prekratka. Ko je govorti o tujih študentih, je tov. šnuderl omeriil, da so štu-dijski uspehi, razen nekaterih izjem, v glavnern zadovoljivi — celo dobri, in bo v kratkem tudi svečana podelitev diplome prvemu tujemu diplomantu v Ljubljani. Trudili so se tudi za izboljšanje polozaja študenta. V ta namen so imeli posvetovanje s SZDL, na katerem so se strinjali, da bi morala minimalna štipendija znašati 20.000 din. Mentli so tudi, da morajo biti posojila le začasna rešitev, ker naj bi osnova še vedno bile — štipendije. Bistveni del ie bil posvečen sprejetju predloga statuta, ki je bil sicer predmet široke razprave, vendar so po našem mneniu včasih nekateri pretiravali, saj so se spotikali celo ob nerodnosti v stilu pisanja. Tako je statut, preden je bil sprejet, doživel precej sprememb, kar pa je posledica osnovne tnisli, ki se je oblikovala na razpravi, da univerza, za razliko od fakultet, ni delovna enota, temveč združenje oziroma samo-upravna skupnost. Tako bodo odslej v njenem okviru obravnavali le zadeve.lci so skup-nega pomena, vsa ostala vprašanja pa bodo reševale fakultete same. Na kratko bi lahko spremembo označili kot decentralizacijo oz. prenos dejavnosli na osnovne delovne enote, nniverza pa bo le koordinator dela teh enot, to je fakultet. Univerzitetna skupščina, ki se je pokazala kot neučinkovita, ne bo več obstajala in bo vsa vprašanja reševal uni-rerzitetni svet, ki ga bodo razširili tako, da bosta v njem dva profesorja in, kar je posebej pomembno, tudi en študent iz vsake fakultete. Rektorja in prorektorja bodo volili po fakultetah s tajnim glasovanjem. Ker so bile pripombe skoraj na vseh 150 čle-nov, je bil statut precej popravljen in sprejgt po dolgi raspravi. Treba je pripomniti, da ima vidno mesto po novem statutu tudi študent, vendar še ni do konca razčiščeno vprašanje, ali bo imel študent kot enakopraven član pedagoško-znanstvenih svetov po fakultetah tudi volilno oz. glasovalno pravico pri zadevah kot so: volitve profesorjev, fjiocentov, asistentov itd. in tako tudi pri volitvah rektorja in prorektorja. Mnenja so bila deljena in kože, bodo morale dati zadnjo besedo o tem fakultete same. S. RUTAR REVIJE ŠTUDENTOM Univerzitetni odbor ZŠJ podpira pobu-do, da bi bile revije, ki obravnavajo kul-turno in tlružbeno problematiko, dostop-ne študentom po nižjih cenah. Talfo bi še v večji meri prispevali k aktivnemu vključcvanju študenfov v družbeno doga-janje. Znižanje naročnin bo skušala orga-nizirati kulturna komisija. TRAKTORSKI KLUB Na biotehniški fakulteti so ustanovili traktorsiki klub, ki bo prirejal traiktorske in avto-moto tečaje. Prvi traktorski tečaj se bo predvidoma začel 20. aprila. KOMISIJ/V DRUŠTVENIH AkTIVNOSTI Pred dnevi je imela komisija za društve' no aktivnost, ki dela pri univerzitetnemu odboru, v katero so vključene specializira-ne organizacije kot so Počitniška zveza, zveza ŠOLT in tabormki, svojo prvo sejo. Sklenili so, da se bodo odslej redno sestd' jati, ker bo le tako delo potekalo v večji medsebojni koordinadji, univerzitetni od-hor po bo imel o delu teh organizacij jas-nejšo sliko. Ker so ugotovili, da dejavnost tabarnikov in ŠOLT po fakulletah še nima vidnejšega mesta, so sklenili, da bodo 20. aprila sklicali plenum, katerega se bodo poleg predstavnikov UO udeležili vsi teh' nični referenti po fakultetah in predstav-niki taborniške orgcmizacije. Na plenumu todo govorili o specifični vlogi teh orga-nizacij in o predlogu, da prično v novem šolskem letu delati te organizacije koi enakovredne komisije ostalim v fakultetnih odborih. Udeleženci so menili, da je pla-ninsko dmštvo, ki je doslej delalo v sklo-pu te komisije, pogrešilo, ko se je vključi-lo v delo Zveze študentovskih organizacij sta telesno kulturo. DEBATNI VEČER KuJturna komisija pri univerzitetnemu odboru ZšJ je skupaj s fakultetnim od-borom medicincev priredila preteklo so-boto v prostorih FO na medicinski fakul-teti uspel večer z naslovofti »Proia, pes-mi, slike in beseda«. Na večeru so sode-lovali sodelavci revije Problemi. V enour-nem programu je najprej prebral pisatelj Miško Kranjec odlomek iz dela Mladost v močvirju, nato pa so člani SNG reciti-rali pesmi pesnikov Rudija Miškota in Bojana Piska ter izvedli znan skeč Žarka Petana Plača po učinku. Po tem uvodnem programu je bil neposreden, prisrčen raz-govor med študenti in povabljenimi. Mi-ško Kranjec je orisal ozadje nastajanja njegove znane telralogije o zgodovinskem pohodu 14. divizije, ostali pa so sodelovali v razgovoru, ki je. obravnaval predvsem pOglede na različne smeri umetnosti. Ko so obravnavali revijo Problemi, je po-stala razprava tako živahna, da so jo mo-rali zaradi pozne urr prekiniti Ln so ostala nekatera vprašanja še nerazčiščena. Že pred pričetkom, pa tudi pozneje, so si udeleženci v sosednjem prostorn ogledali razstavo znancga slikarja Dovjaka in v ne-posrednem razgovoru z njim zaključili ta uspeli večer. Mimngvede smo opazili, da so se na večeru študentje nabolj zani-mali za dramatika 2arka Petana. ki je s svojim načinom pisanja in tudi na-činom razgovora navdušil študente. Meni-mo, da je biln tako zopet demantirano ninenje večine kulturnih komisij, Id so trdile, da med medicinci za umctnost in kulturo ni zanimanja. SPREJEMNi CENTER V AK Pred dnevi je bilo' na pobudo študentov na izvršnem odboru Počitniške zveze Slo-venije posvetovanje o turističnem spre-jemnem centru. Posvetovanje, katerega so se poleg 10 PZS in 10 PZ okraja Ljublja-na udeležili tudi sekretar OK ZK Ljublja-na, predsednik OK SZDL, predsednik okrajne skupščine Ljubljana, predsednik mestnega sveta, predsednik OK LM, so sklicali, ker je čutiti v Ljubljani že dalj časa pomanfkanje turističnega sprejemne-ga centra, ki bi bil pristapen predvsem šolski in študentski mladini. V času, ko postajajo medsebojni obiski raznih fakuU tet iz vseh naših univerzitetnih centrov vse bol) pogostni, pa to pomanjkljivost, ki so jo vsa ostala naša večja mesta v večini primerov že odprovila, čutijo posebno štu-dentje. Pred kratkim so namreč dobili medicinci tretjega letnika ponudbo za iz-menjavo obiskov z medicinci Sarajeua, pe-ti letnik pa enako ponudbo iz Beograda, prav tako pa jih dan za dnem dobivajo iz vseh glavnih mest tudi ostale fakultete. nciši dam SARAJEVO — Prejšnje leto je bilo čutiti določeno stagnacijo v ideološko-političnem razvoju mladih članov Zve-ze komunislov prirodosiovno-matema-tične fakultete. Menijo, da razlog ni bil v premajhnem številu predavanj, tem-več so bila predavanja na hitro in sla-bo pripravljena in tako nekvalitcina. Da se praksa prejšnjih let ne bi pono-vila, so letos podrobno pregledali pre-teklo delo in se pogovorili o novih oblikah. Razen tega se je* že začel se-minar o marksistični vzgoji, ki bo tra-jal do konca šolskega leta. predavatelji pa so izključno profesorji. »Colibri« 15 evropskih držav. Potova-nje, ki ga bosta pričela prvega julija v Novem Sadu, too trajalo 45 dni. če-prav se dobro zavedata, da bosta mo-rala na poti prevoziti Balkan, Karpate, Alpe in druge težavnejše predele, trdita, da bosta načrt gotovo izvedla. Poleg drugega jima je namen potovanja tudi praktična uporaba esperanta, obiski študentskih esperantskih klubov in pri-sostvovanje na kongresu esperantistov v Haagu od 1. do 8. avgusta. Ker bo potovanje združeno z velikimi izdatki, sta zaprosila nekatere tovarne in pod-jetja za pomoč, da bi na potovanju re-klamirala njihove proizvode. Nekaj sredstev sta že dobila, nekaj pa jih še pričakujeta. Potovala bosta z na-vadnimi in tranzitnimi vizami. student ZAGREB — Na strojni fakulteti so na sestanku fakultetnega sveta sprejeli sklep o minimalnem, normalnem in maksimalnem številu ur predavanj uč-nega osebja. V bodoče se bo število ur predavanj gibalo od 2 do 10 za profe-sorje, 2 do 6 za docente in 6 do 20 ur za asistente. Te številke se nanašajto samo na ure predavanj v okvim nor-malnega 48-urnega delovnega tedna. Menijo, da bo nov sklep pozitivno vpli-val na razbremenitev predavateljev in omogočil večji priliv mladib. NOVl SAD — Dva novosadska štu-denta se pripravljata na nenavadno po-tovanje. Sklenila sta, da bosta v letoš-njih počitnicah prepotovala na mopedih BEOGRAD — Na nedavnem zaseda-nju prosvetno-kulturnega zbora zvezne skupščine, kateremu je prisostvoval tu-di predsednik Edvard Kardelj, so raz-pravljali o problemih visokega šolstva. Prišli so do zanimive ugotovitve, da Jugo-slavija spada danes tned države z naj-višjim številom študentov z ozirom na število prebivalcev. Pri nas študira 160 tisoč študentov v 256 visokošolskih in-stitucijah S 85 študenti na deset tisoč prebivalcev je naša država tretja na svetu za ZDA in SZ. Od skupnega šte-vila je tretjina izrednih študentov. Na zasedanju so ugotovili, da je reforma dala lepe rezultate, saj se je prej pred-vsem šolal strokovnjak splošnega tipa, ki je imel po končanem študiju težave v prilagojevanju zahtevam prakse. S skrajšanjem učnih načrtov in razninu drugimi ukrepi je bilo otnogočeno izšo-lati strokovnjake določenega profila % nedvomno širšo splošno izobrazbo. Ker je goste nemogoče prenočiti. morajo vsi ponudbe odbiti, čeprav je očitno, da si študentje iz ostctlih republik najbolj ze-le prili v Slovenijo. Na posvetouanju so ugotovili, da obstajajo samo dve možno-sti in sicer, da prično z novogradnjo ali da preuredijo Akcdemski kolegij v novi tunstični sprejemni center. Ker menijo, da bodo verjetneje uspeli z gradnjo novega štndentskega doma, so sklenili, da bodo okrajne skupščine in občine dajale večja sreflstva za gradnjo študentskega doma vn da bodo po njegovi dograditvi kolegij adaptirali v sprejemni center. Odločitev pa še ni dokončna, ker so ugotovili, da bo ta rešitev združena z večjimi finančnimi sreditvi, saj bo že nreselitev vsake poste-Ije precej draga. LSTANOVNA SKUPŠČINA Prejšnjo soboto je bila v Ilirski Bistrici ustanovna skupščina sekcije študentov iz občine Ilirska Bistrica. Sekcija bo delala v okviru kluba primorskih študentov. Na skupščini je bila poudarjena vloga študentov v družbenem dogajanju komune. Predvsem se bo morala nova sekcija bo-riti za to, da bo v občinski štipendijski komisiji imela svoje predstavnike. Povečati bo morala sodelovanje z ZMS, s katero bo odprla klubski prostor v Ilirski Bistrici. V načrtu imajo še brucovanje, prirejanje izletov ipd. fr SRECANJE GOZDARJEV Gozdarski oddelek biotehniške jakultele v Beogradu bo priredil v srčdini aprila prvo konferenco vseh gozdarskih fakultet Jugoslavije. Na sestanku fakultetnega od-bora gosdarjev v Beogradu so namreč ugo-tovtli, da je skrajni čas, da skušajo mno go aktualnih problemov urediti na takš-nem sestanku. Ob tej priložnosti bo v Beogradu odprta velika razstava fotogra~ fij s področja gozdarstva, udeležend pa se bodo pomerili v košarki, rokometu, od-bojki, nogometu in atletiki. Kot zanimivost naj omenimo, da bodo tekmovale tudi štiir dentke. Kidturna komisija pripravlja za zaključni večer svečano akademijo, na ka-teri bodo najboljši prejeli nagrade in pri-znanja. TEDEIM PRAVNIKA Pretekli teden so praznovali na pravni fakulteti svoj tradicionalni praznik. Teden pravnika se je začel s svečano akademijo na fakulteti, kjer so nastopili akademski pevski zsbor »Tone Tomšič« in recitatorji, razen tega pa so izvedli tudi nekaj klavir-skih skladb. Praznovanju so dala živahen ton športna srečanja med letniki prve in druge stopnje. Svoj teden so pravniki za-ključili z vsakoletnim pohodom na Rašico. tfribuna TRIBUNA - list slovenskih študentov - Za univerzitetni odbor ZŠJ izdaja izdaiateljski svet - Ureja uredniškj odbor — Glavni urednik Drago Mirošič - Odgovorni urednik Ivan KreK^ - Uredništvo in uprava Tribune Poljanska 6/II — Telefon 30-123 Tekoči račun 600-14-608-72 — Letna naročnina 400 dinarjev — posamezen i^vod 20 dinarjev - Roko-pisov in fotografij ne vračamo. - Tiska podjetje Delo, Ljubljana, Tomšičeva 1, tel. 32522. Poštnina plačana v ^otovini.