Leto XXIV., št 217 Postgebiibt bat bezahti itubflaiia, petek tL septembra <944 rrris — Cena 1.— t Opravniitvo; Ljubliana, Pucamieva ulica 5. Telefon St. Jl-22. 31-23. 31-24 inserstro oddelek s Liubljana, Pucaniieva ulica 5 - Telefon k 31-25. 31-26 fodružmca Novo mesto i Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije to inozemstvo: UPI S. A.. M1LANO_ Računi; za Ljubljansko pokrajtnc pn pcitno-čekovnem zavodu St. 17.749. za ostale kraje Italije: Serviao Conti Corr. Post. No 11-3118 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 Ur. Uredništvo t Ljubljana — Puccinijeva ulica St 5. Telefon St 31-22, 31-23, 31-24 ^mm^mtmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmt^mmtmrntmmmmmmmmmmmmmmmm Rokopisi se ne vračajo. Sngtische LuStlandedivision grosstenteils vernichtet Sehvvere Kampf e bei Nimvvegen — Starke Feindangriffe bei Aachen abgewiesen — Der He!den kampf der Besatzung von Brest zu Ende — Weiterhin schwere Abvvehrkampfe in Mittelitalien — Harte Abwehrschlacht um die Karpathen-passe dauert an — In sieben Tagen 600 Sowjetpanzer in Lettland und Estland verni chtet Aus dem Fiihrerhauptquartier, 21. Sept. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In Mittelholland wurde die 1. englische Lnftlaudedivision im Raum Arnheim trotz weiterer Verstarkungen aus der Luft zum grdssten Teil vernichtet, der Rest auf en-gem Raum zusammengedrangt. Bisher 2800 Gefangene, darunter der Divisionkomman-deur. Bei Nimvvegen stehen eigene Truppen in schvveren Kampfen init dem aus dem Raum Kindhoven mit Panzerkraften angreifenden Feind. Siidlich Sehelde-Miindung gelang dem Feind ein ortlicher Einbruch. Im Raum Aachen wurden gestern die starken Angriffe des Feindes iiberail ab-gevfiesen und nordostlich der Stadt ira Ge-genangriff eine Frontlucke gesehlossen. Bei diesen Kampfen vvurden im Abschnitt einer Division in drei Tagen 47 feindiiehe Panzer abgeschossen. In rcehrtiigigen Kampfen gelang es, den feindlichen Briik-kenkopf iiber die Sauer nordostlich Eehter-naeh bis auf geringe Reste zu zersehlagen. Im Raum Luneville stiess der eigene An-grif f auf iiberlegene feindiiehe Panzerkriif-te. Nach vvechselvollen Kampfen vvurden die eigenen Krafte in Luneville auf den Ostrand der Stadt zuriiekgenommen. Zvvisehen Epinal und der Schvveizer Grenze nur ortliehe Kampfhandlongen. Feindiiehe Angriffe gegen Boulogne und Calais vvurden ahgevviesen. Der letzte Widerstand der Besatzung Bre-t auf der Haibinsel Le Crozon ist zu Ende. In vvochenlangen schvversten Kampfen hieJt die heldenhafte aus Truppen aller Wehrmachtteile bestehende Besatzung unter der vorbildliehen Fiihrung des Fe-stungskommandanten, General der Fall-schirmtruppe R?meke, die Festung gegen fier. an Zahl und Material vveit iiberlegenen Gegner. Dadurch ist dem Gegner nieht ein Hafen, sondern nur ein Trtimmerhaufen in die Hand Der He!denkampf der Besatzung Brest wir*l in der Geschichte vveiterleben. Drei zur Flankensieherung eines vviehti-gen Geleits eingesetzte eigene Schnellboote griffen in der Nacht zum 20. September vor Diinkirehen zvvei iiberlegene Verbande leiohter britisoher Seestreitkrafte an und erreiehten durrh ihren Angrlff. dass (las Geleit obne Srhaden in seinen Bestim-mujigr^hafen einlaufen koonte. Die drei Schrtellboot<» gingen in Erfiilhing ihrer Auf-gabe verloren. Das V 1-Storungsfeuer auf London vvurde fortgesetzt. In Italien hielten die schvveren Abvvehrkampfe im Raum nordlich Florenz und an der Adria unverandert an. In erbitterten und fiir beide Seiten ver-lustreichen Kampfen vvurden zahlreiche feindiiehe Angriffe abgevviesen. Siidlich und sudostlich Firenzuola vvurde ein grosse-rer Einbruch des Feindes abgeriegelt. An der Adria erzielte der mit griisstem Materiaieinsatz und mit starker Unter-stiitzung aus der Luft und durch Schiffs-artillerie angreifende Feind mehrere tiefe Elnbriiche, die zum Teil im Gegenstoss ab-geriegeJt vvurden. Der Durchbruch des Feindes vvurde vviederum verhindert. In diesen Kiimpfen vvurden gestern 57 feindiiehe Panzer abgeschossen und 100 Gefangene eingebracht. Im Nor d teil des Szokler-Zipfels scheiterten Angriffe der Sovvjets zum Teil im Gegenstoss. In Westrumanien vvurden durch unsere Schlaehtflleger 24 feindiiehe Panzer sovvie zahlreiche Geschiitze und Fahrzeuge vernichtet. Die harte Abvvehrschlaeht um die Kar-lathenpasse im Abschnitt stidlich Sanok-Krosno dauert an. Bei Warschau vvurden auf das Westufer iibergesetzte bolsehevvistische Kampfgruppen aufgerieben und insgesamt 63 Stiirm-und Landungsboote zerstort oder erbeutet. Nordostlich IVarschau und am Bobr nordvvestlich Bialystok scheiterten feindiiehe Angriffe. Der Angriff unserer Panzertruppen sudvvestlich Mitau hat trotz zaher feindlicher Gegenvvehr vveiter Boden gevvonnen. In den letzten drei Tagen vvurden hier 48 Panzer und Sturmgesohiitze und 95 Geschiitse sovvie zahlreiche sonstige Waffen vernichtet oder erbeutet. In Lettland und Estland setzte der Gegner mit neu herangefiihrten Kraften seine starken Angriffe fort. Unsere hervorra-gend kampfende Truppen zersehlugen sie durch Gegenangriffe oder fingen sie auf. In der nun sieben Tagen andiuernden Ab-vvehrschlacht vvurden bisher 600 sovvjeti-sche Panzer vernichtet. Bei Tagesangriffen feindlicher Bomber gegen da« Gebiet der Stadte Budapest, Raab und Pressburg sovvie bel nachtlichen Vorstossen schvvacherer feindlicher Verbande in den ungarisehen Raum wurden 11 feindiiehe Bomher abgeschossen. In Trit»r entstanden durch Angriffe feindlicher Flieger mit Bomben und Bordvvaffen Personenverluste. Srditi bsfi mud Eissdh®v®fi®m in Nllftiegesi««M ter pri Neer-peltu — Fcisličssl feofi v Maiscyj« — V Brestu se jsmaški ©dpsr nadalfisje Berlin, 21. sept. Težišče boiev na zapad- j obeh straneh Nancvja. Vzhodno od Ponta- nem bojišču je bilo v torek zopet na nizozemskem ozemlju. Sovražnik ie vrgel v borbe nadaljnje, a manjše sile. tako aa so pristale na Nizozemskem doslej približno tri divizije. Prvi britanski diviziji, pripeljani z letali, so bile prizadejane pri Arn-herau s koncentričnimi napadi težke izgu-bee. Teh bojev so se uspešno udeležili tudi nemški lovski oddelki. Med neprestanimi silnimi sunki je poskušal nasprotnik obiti Eindhoven. v katerem se še vedno bijejo hudi boji in vzpostaviti zvezo s pa-dalrkimi oddelki, ki so pristali na področju Nijmegena. Med Eindhovenom in Nijmegenom se bijejo sedaj ogorčeni boji. Nagli sunek britanskih oklopnikov v srednje nizozemsko ozemlje je bil izveden s tesnega vdorrfcga mesta pri Neerpeltu ob prekopu Maas-Schelde. Da bi zavaroval tam naprej prodrlim oklepnikom zveze z zaledjem je napadel sovražnik pri Neerpeltu proti zapadu, da bi razširil svoje mostišče. Tudi na tem področju so se razvili težki boji. Drugo težišče na južno nizozemskem področju je bilo ob nemškem pred-mostju južno od prekopa Wester-Sehelde. Severno od Genta so napadli Kanadci tik ob nizozemski meji s približno 200 oklopniki na tesnem prostoru v smeri proti Neuzenu. V težkih menjajočih se bojih pa so dosegli kljub visokim izgubam le krajevne vdore. Doslej se iim ni posrečilo razbiti nemškega predmostja. Na obeh straneh tega žarišča so se odmaknile nemške čete na po\*2lje korakoma nazaj. Edi-nice vojne mornarice prevažajo pod najtežjim sovražnikovim ognjem preko prekopa Wester-Sehelde oddelke, ki so postali prosti pri odstranitvi predmostja. Tretje žarišče na južno-nizozemskem obmejnem ozemlju je bilo zopet pri rog-]iiču ob Maastriehtu. Severno od mesta .ie napadel sovražnik na dveh mestih proti vzhodu, da bi odstranil nemške zaporne postojanke ob železniški progi Heerlen-Kerkrade. Vendar ti napadi niso imeli usreha. Tudi ob zapornih postojankah med Maastrichtom in Aaehenom, kjer je usmerjen sovražnikov pritisk proti severom vzhodu, je dosegel sovražnik le majhne uspehe. Iz teh sunkov je razvidno, da nameravajo Američani s svojimi napadi na področju Kerkrada obkoliti Aachen s severa. Tu ter ob južnem in iužnovzhodnem robu mesta so se izjalovili vsi sovražnikovi sunki. Na področju Stolberga so izvrši-J^nemške čete močan protinapad in zavzele več zagrizeno branjenih bunkarjev. Dalje proti jugu ob belgijsko-luksem-burški meji se nadaljujejo trdi, toda krajevno omejeni boji. Sovražnikovo namero, da bi napadel na odseku Sauer-Pruem v obliki klešč je nemško vodstvo talko j v začetku spoznalo ter jo preprečilo z uspešnimi protisunki. Na južnem delu zapadnega boiišča je fcojo težišče borb nadalje da področja oa a-Moussona so Nemci s protinapadom pridobili nadaljnje ozemlje pri Chateau-Sa-linsu in južno odtod pri Lunevillu. Sovražnik pa, ki se ie izmaknil nemškim napadom ob prekopu Ren-Marna, je vdrl z delnimi silami z jugovzhoda v Nancy, kjer so se razvili ob mestnem robu trdi poulični boji. Zaradi nemških protinapadov je nastala na področja vzhodno od Poot-a Moussona zakrivljena bojna črta. V bojih iz bližine prizadevajo nemški nadmoč-ni vojaki Američanom težke izgube. Za glavnim bojiščem se nadaljujejo boji za obalna oporišča. Brezuspešni so bili vsi močni s številnimi bombniki in s težkim topniškim ognjem podprti napadi na utrjene postojanke ob Rokavskem prelivu. Na polotoku Crozonu so nadaljevali ostanki bojnih skupin junaških branilcev Bresta fanatični odpor. Ob ostalih oporiščih ob zapadni francoski obali je prišlo do krajevnih bojev. Seja Italijanske republikanske vlade Milan, 21. sept. Kakor javlrjajo iz Duce-jevega glavnega stana, se je v ponedeljek pod predsedstvom Duceja polnoštevRno sestal italijanski ministrski svet, ki je potrdil in sprejel številne zakonske predloge. Duce je podal obširno poročilo o politično-vojaškem položaju republikanske Italije. „To je Anglija" Ženeva, 21. segt. »Tako zveni boljši ljudje v nekem kraju v Hemps-hiiu so zahtevali pred kratkim,« piše Hannen Swaf-fer v britanskem tedniku »John Bullu«, naj takoj odpeljejo dečke, ki so jih evakuirali iz Londona, ker se ne morejo odvaditi svojih »sluanskih navad«. »Sistematično odrivajo v Angliji široke množice, zahtevajo pa od njih najtežje delo in žrtve. Značilna je izjava lady Ren-delshamove, ki je izjavite, da se oni Angleži, ki so bili prizadeti vsled napadov z »V 1«, hudo precenjujejo. 2e Bevverid-geov načrt, tako meni lady dadje, jim je stopil v glavo, toda narod naj si. re domišlja, da se mu bo godilo tako, kakor je bilo predlagano. To je današnja Anglija, meni Svvaff -r. Privilegiji, razredne razlike in kaste — mi smo zopet v našem starem elementu.« Nerazpoloženje v Pariza Madrid, 21. sept. Kakor javljajo iz New Yonka, je naletel de Gaulle po svojem p°-vratku iz Lyona in Marseilla v Parizu na zek> pobito razpoloženje. Javno mnenje je zagrenjeno, ker na konferenci v Ouebecu niso priznali Francije za velesilo. Časopisje trdd, da je tega kriv Cordeil Hull. V ostalem je položai nemška voj- ska nobene odgovornosti, bojno področje. Na teh področjih veljajo siedaj zakoni vojne. Kar je odstopilo finsko državno vodstvo v svojih razgovorih v Moskvi, nemške čete ne morejo več čuvati, če je e tem ogrožena varnost lastnih čet in če nastajajo iz tega prednosti za sovražnikovo vojno vodstvo. Po istih načelih je postopalo finsko vojno vodstvo v zimsk; vojni, da bi otežkočilo sovražniku napredovanje. in prav tako je postopalo nemško vodstvo, ko je moralo v jeseni 1. 1939 iz varnostnih razlogov unciti naselbine v neposrednem zaledju bojišča. Ukrepi, podvzeti iz čuta odgovornosti vojaškega vodstva, se ne smejo smatrati kot dejanja, k. bi b:la usmerjena prot: lastnim sorojskom ali proti pripadnikom naroda, s katerim smo bili doslej zvezani v tovarištvu in bratstvu v orožju. Narekovane so edino le iz trdih vojaških nujnosti. Smrtna obsodba Finske Sporočilo namestnika finskega ministrskega predsednika Stockholm, 20. sept. Namestnik Fnskega min. predsednika von Bom je govoril po finskem radiju o določbah finsko-sovjetsko-an-gleškega premirja. Med drugim je dejal: »19. september leta 1944 bo ostal v finski zgodovini kot dan najtežje pre zkušnje za finski narod. Finska mora sedaj z mirovnimi pogoji pred očmi preizkusiti možnosti, ki so ji še preostae. da nadaljuje svoje narodno življenje. Podpis pogodbe obvezuje k takojšnji umakn tvi čet na črto, ki je bila določena v moskovski mirovni pogodbi 1. 1940. Karelija je torej izgubljena. Naši upi glede poprave vsaj najtežjih gospodarskih po-manjklj vositi te meje 6e niso uresničili. Poleg tega smo bil; prisiljeni, da odstopimo Sovjet-ki zvezi ozemlje okrog Pečenge. Tretja po* membna točka je zakup ožine pri Porkkali ter velikega pomorskega in kopnega področja, ki bo s'užilo Sovjetski zvezi 50 let kot vojaško oporšče. S tem bodo uničene stare, kulturno visoko stoječe občine z več sto hišami in lepimi kmetijami. Prav tako mora izročit; Finska. čeprav samo začasno, letališča v južni in južnozapadni Finski ter svojo trgovinsko mornarico. Poleg tega se je zavezala za posebne tvame dobave. Zelo resna je okoliščina, da mora Finska razorožiti nemške sile v deželi in jih izročiti sovražnikom. Istočasno mora zmanjšati svojo vojsko na mirovno stanje. Finska bo morala plačati Sovjetski zvezi v šestih letih 300 milijonov dolarjev To so re'ativno večja plač la, kakor jih je plačala v svetovni vojni katerakoli druga država. Mirovn; pogoji obsegajo skupno 23 točk. k!-pa še n;so dokončno formulirane. Tragična usoda min. predsednka Hackzella, je dejal von Bom bo prišla v zgodovino kot zgovoren dokaz Mnenja o pravici, pameti in smotrenosti. v katera je Fnska upala, se danes gotovo zelo razlikujejo. Sedaj, ko se vojna končuje, dobiva človek vtis. da želja po ustvaritvi zaupnejših odnosov sploh ni obstojala. Bati se je, da bo kruta resničnost, prod katero stojimo danes, hujša kakor smo si bili sploh kdaj prej predstavljali. Finska v sovjetskem smrtnem objemu Stockholm, 21. sept V izjavi, ki jo je podal po radiu namestnik finskega min. predsednika von Born, ni navedel številnih ponižujočih in nečastnih določb sovjet skega mirovnega diktata. Born si očivid-no ni upal povedati finskemu narodu vse resnice, ker si ni upal priznati, da predstavlja pogodba popolno in brezpogojno izročitev Finske boljševizmu. O vsem tem, kar je Born zamolčal, pa poroča tem bolj obširno švedski tisk. ki zelo natančno komentira mirovni diktat Bornove besede, da je gola resnica, pred katero stoji danes Finska, hujša kakor bi si bil človek predstavljal, kažejo, da prekašajo sovjetski pogoji vse finske bojazni. V Moskvi so hoteli z imenovanjem generalnega polkovnika Zdanova za predsednika sovjetske kontrolne komisije finski narod še prav posebno ponižati, ker velja Zdanov za izrecnega finskega sovražnika. Tudi to. da je v imenu Sovjetske zveze podpisal mirovni diktat general Stonov, smatrajo kot izraz žalitve, ker je ta general že med finsko-sovjetsko zimsko vojno 1. 1940 pokazal, da je ogorčen finski nasprotnik. Po komentarjih stockholmskega tiska sta zavladala med finskim narodom najgloblja potrtost in obup. Poudarjajo, da so morali sprejeti sovjetske pogoje povprek, z vsemi netočnimi, nejasnimi in raztegljivimi zahtevami, kakor se izraža »Morgen Tidningen«. Prav to je zbudilo na Finskem največjo bojazen. Švedski list jasno pod-črtuje, da razgovori v Moskvi niso bili pogajanja v običajnem smislu, temveč le sprejem že določenih in nespremenljivih moskovskih pogojev. Vsi švedski listi poudarjajo soglasno, da so sovjetski pogoji mnogo strožji in trši, kakor bi bilo pričakovati, in da bodo povzročili temeljito spremembo vsega življenja finskega naroda. Namestnik finskega min. predsednika si je bil v svojem radijskem govoru prihranil razlago vseh 23 točk mirovnega diktata z utemeljitvijo, da nima smisla naštevati vseh poedinosti. ki jih prinaša švedski tisk, pa so tako važne za življenje finskega naroda, da bi bil Born moral o tem obvestiti svoj narod. Tako ugotavlja »Stock-holms Tidningen«, da predstavlja odstopi-tev Porkale Sovjetski zvezi obvladanje najožjega mesta Finskega zaliva vključno s Helsinki. Isti list prihaja do zaključka, da je dobila Moskva z raznimi zahtevami na Finskem tudi notranjepolitično precej besede. »Aftonbladet« opozarja na določila, da imajo sovjetski zastopniki dostop do vseh finskih uradnih arhivov in da bo prišel ves finski promet s Švedsko pod sovjetsko nadzorstvo. »Nya Dagligt Allehan-da« izpopolnjuje ta opozorila z ugotovitvijo, da bodo dobili sovjetski zastopniki popolno nadzorstvo nad vsemi železnicami, cestami in vodnimi potmi na Finskem. »Dags Posten« se bavi z nejasnostjo sovjetskih pogojev in je mnenja, da si hoče Moskva na ta način ustvariti pogoje za kasnejšo izsili evalno politiko. List je prepričan. da hoče Sovjetska zveza izsiliti po kratkem obdobju izsiljevanja na Finskem komunistično viado in si končno osvojiti vso deželo. Goeteborški list »Ny Tid« je istega mnenja ter pravi, da si je pač težko predstavljati, da Moskva ne hi nadaljevala svoje izsiljevalne politike iz časov po finsko-sovjetski zimski vojni. Zatemnitev od 29. do 6. ifoi « i Prekinitev fl: diplomatskih stikov Stockholm, 20. sept. Kakor javlja agencija TT iz Helsinkov, je finska vlada zaradi novega političnega položaja prekinila v sredo diplomatske in konzularne odnose z Madžarsko, Hrvatsko in Slovaško. Povratek finske delegacije v Helsinki Stockholm, 20. sept Kakor javlja radio Lahti, je finska delegacija za premirje že zapustila Moskvo in je na povratku. Pričakujejo jo danes popoldne v Helsinkih. Preseljevanje Fincev Stockholm, 20. sept. Član finskega parlamenta je pozval po radiju v Lahtiju finsko prebivalstvo, naj pomaga rojakom, ki so prisiljeni zapustiti svoja bivališča. Poslanec je dejal, da bo naložil začasni mir finskemu narodu težka bremena, zlasti švedsko govorečemu prebivalstvu iz okolice Porkale. Oni del finskega naroda, ki mu bo to trpljenje prihranjeno, naj smatra za častno dolžnost, da pomaga onim, ki so izgubili vse. Izseliti je treba vse, ne le ljudi in živino, temveč tudi letino. Sedanji težki finski prehranjevalni položaj ne dovoljuje, da bi jo izgubili. Vse je treba vzeti s seboj. Zato so potrebni skupni napori vsega naroda. Poslanec je pozval prebivalstvo, naj se čim več mož in žena prostovoljno javi za to delo in je izjavil: »Ker mora biti izselitev zaključena do 29. septembra in imamo <*danes že 20. september, ne smemo izgubljati časa.« Odmev na Norveškem Oslo. 21. sept. Norveški listi prinašajo pod izredno velikimi naslovi sovjetske pogoje Finski. Kakor piše »Morgenposten« predstavljajo ti pogoji najbrutalnejše. kar je doslej svet doživel. Norveški kmečki list »Nationen« je napisal daljši članek pod naslovom »Sovjet: so pogoltnili Finsko.« Švedska sodba o sovjetskem diktatu Finski Stockholm, 20. sept Vsi stockholmski jutranji listi se bavijo s sovjetskimi pogoji za premirje s Finsko. Povsod prihaja do izraza razočaranje, deloma tudi vznemirjenje nad trdoto teh pogojev. »Stockholms Tidningen« piše: Vsak je pričakoval, da bodo pogoji trdi, da so pa tako zelo hudi, vzbuja resne skrbi za finsko bodočnost Novi mir nalaga Finski težka bremena in lahko postane za samostojnost dežele nevarnejši kakor mirovna pogodba 1. 1940. Tudi s švedskega vidika se ne da prikrivati, da gledajo z močno vznemirjenostjo na finsko bodočnost. »Svenska Dagbladet« piše, da so zaradi tega novega mirovnega diktata ponovno oživeli občutki, ki jih je povzročil v švedskem narodu moskovski nasilni mir iz L 1940. Finska bo do nadaljnjega obdržala življenje, zaradi tega mirovnega diktata pa bo ogromna Sovjetska zveza v položaju, da bo ustvarila po baltiškem vzoru severno od Finskega zaliva vazalno državo. V švedski se vprašujejo, kako je možno spraviti v sklad napad na Porkalo z zagotovili, da bosta ostali nedotaknjeni finska svoboda in suverenost, ki so jih dajali v Moskvi in ki so jih ponovili v Londonu in Washingtonu. Nihče ne bo mogel prepričati Švedov, da so ti mirovni pogoji mili. Ti pogoji so nasprotno zelo trdi in ne značijo nič dobrega, piše socialdemokratski list »Morgen Tidningen«. Bilo bi nespametno in ravnali bi brez čuta odgovornosti, če ne bi izrazili skrbi, ki so nastale zaradi pogojev o premirju. »Dagesposten« piše, da so sovjetski pogoji namenoma nejasni in da je možna zaradi tega kasnejša izsiljevalna politika. Bati se je ,da bo izsilila Sovjetska zveza po krajšem presledku v Finski komunistično vlado ter vključila deželo v Zvezo sovjetskih socialističnih republik. »Svenska Morgenbladet« piše, da so sovjetski pogoji udarec za vse prijatelje Finske. Goeteborški socialdemokratski list »Ny Tid« piše, da nihče ne more trditi, da so pogoji človekoljubni. Finska suverenost je postala iluzorna in težko se je obraniti suma, da se bo nadaljevala izsiljevalna politika iz časov po zimski vojni. »Goeteborge Posten« je označil 23 točk dogovora o premirju kot grozovite, ki so tako formulirane, da lahko škodujejo Finski. Finska, ki ni delala skoro pet let nič drugega, kakor da je branila v atlantski listini zagotovljene pravice samoodločbe malih narodov, piše »Goeteborge Morgen-post«, je bila sedaj v zahvalo žrtvovana kot žrtveno jagnje na oltar velesil. Komunistično sodstvo Bern, 21. sept. Švicarska poročevalska agencija je objavila naslednjo vest iz Carigrada: »Begunci, ki prihajajo iz Rumunije, izjavljajo, da so ustanovili v Bukarešti takoj po preobratu v neki majhni zgradbi okrožnega sodišča poleg carinarnice ob Dambovici vojno sodišče, čigar predsednik je komunistični odvetnik Paucker, znan '.z boljševiškh časov v Čemovicah. Sodišče stražijo sovjetski padalski lovci. Na zunanji strani zgradbe sita nameščeni dve sovjetski zastavi.« razgovorih med Churchillom m RocseveJtom? Amsterdam, 19. sept. Kakor javlja britanska poročevalska služba, je Churchill z vlakom zapustil Quebec. Cilj njegovega potovanja ni bil objavljen. Stockholm, 19. sept Kakor javlja Reu-terjev dopisnik Robert Viviam iz Quebeca, so tam vsled tajinstvenosti nadaljnjega Churchillovega potovanja mnenja, da je bilo to doslej le prva faza »izredno važne« konference med Churchillom in Roosevel-tom. Možno je, da bo Churchill nadaljeval svoje »ribarjenje«. Splošno smatrajo, da je nastopil le odmor v razgovorih v Que-becu. Uradno tega niso pojasnili. Dopisniki, ki so se udeležili tiskovne konference, na kateri sta Churchill in Roosevelt podala v velikih obrisih snov svojih dogovorov, so bili razočarani nad praznimi, četudi gostobesednimi izjavami, ki so jih prejeli. Neki dolgoletni dopisnik je izjavil s tem v zvezi: »Očitno sta govorila le, ker je svet čakal na kakršno koli poročilo. Povedano je bilo mnogo, toda nič stvarnega in nista niti na-značila, kaj se je dejansko d9gajalo v Que-becu. Tudi nista razjasnila, kakšen pomen ima nenadni prihod Edena v Kanado.« Kako pada Evropa pod boljševiško oblast Stockholm, 19. sept. Nadaljnji dokaz za angloameriško izročitev Evrope boljševizmu je zunanje-politični članek lista »Time«, ki prinaša naslednje novice: Edina dejanska poljska vlada v Lublinu je v glavnem boljševiška. V Jugcslaviji je Tito boljševik. Prvič v zgodovini Evrope so komunisti v vladah Francije, Italije, Rumunije, Bolgarije in Grčije. Slična mesta bol o dobili komunisti bržkone tudi na Finskem. Komunistični politiki iz Španije v Parizu Madrid, 20. sept. Iz Pariza poročajo, da je prispelo tja v poslednjih dnevih več španskih komunističnih politikov. Smatrajo, da nameravajo ustanoviti »vlado«, ki bi v primernem trenutku pričela delovati. Kljub temu, da n'so znane nobene podrobnosti, smatrajo dobro poučeni krogi francoskega glavnega mesta, da so za temi ljudmi neke angloameriške osebnosti. Francoska kampanja proti Španiji Bern, 20. sept Londonski dopisnik Tsta »Tat« pripominja, da agitira boljševiška radijska oddajna postaja Toulouse v španščini in katalonščini prot-' generalu Francu. Tudi londonske vesti sirockholmskega lista »Afton Tidningen« potrjujejo sodelovanje franeorfeh teroristov s sovjetsko-španskimi emigranti Vodja teroristične skupine v Parzu Rol je s tem pokazal svoj pravi obraz. Rol Tanguy je 35 let star, bo'jševJc od svoje mladosti, in se je udeležil tudi španske .državljanske vojne." Čuden moSk Berlin, 19. sept. Agencija Reuter je v noči na ponedeljek nenadno prekinila svoje radijske oddaje :n močala do ponedeljka do pol dvanajste ure dopoldne. Oddajala ni niti poročil za Bližnji Vzhod, severno Ameriko, srednjo Ameriko in južno Amerko. Ustavljene so bile tudi vse oddaje na dolgih in kratkih valovih. Po ponovnem pričetku oddaje je dajala agencija Reuter deloma že več dni stara poročila. Svarilo pred pretfran&n optimizmom Stockholm, 20. sept »New York Herald Tribune« se sklicuje na mnenje nekega ameriškega generalštabnega častniflca in svari ameriški narod pred tem, da bi verjel v nagli konec vojne. Samo vojaški ne-vedneži si dovoljujejo napovedovati konec vojne za to leto. »Daily Express« pravi, da tudi londonski vojažki krogi svarijo pred prevelikim optimizmom glede bodočih operacij. »Folikets Dagbladet« pripominja k tem poročilom, da če sedanja premoč ni mogla prisili/ti Nemčije na kolena, potem bo nastopil povsem drugačen položaj za zaveznike. če bodo Anglija in Zedinjene države porabile svoje oklopnike, letala in topove in če bodo izgubile svoje najboljše vojaike. Potem bo prešla iniciativa povsem enostavno spet na Nemčijo. Dr. Hafner obsojen na tri leta robije Sprejel Je ponudbo prof. Tavzesove, da zastrupi njegovega brata, in jo pri tem učvričeval, sredstvo, s katerim je bil poizkus Izvršen, pa nI bilo smrtonosno Ljubljana, 21. septembra V porotni dvorani, ki so jo poslušalci napolnili do zadnjega kotička, je predsednik senata dr. Fellacher danes ob 11. razglasil sodbo v drugi razpravi proti zdravniku dr. Janku Hafnerju. Kakor je znano. Je bil dr. Hafner obtožen, da je kot sosto rilec pomagal pri poskusu zastrupitve svojega brata Milana Hafnerja, poskusu, ki ga je izvršila pokojna prof. Nuša Tavzesova. Predsednik je ugotovil, da je sodišče po posvetovanju prišlo do prepričanja, da je obtoženec kriv, da je v času pred 2. majem 1943 sprejel ponudbo prof. Nuše Tavzesove, da zastrupi Milana Hafnerja. Tej njeni ponudbi je pritrdil, jo v njeni odločitvi podpiral in učvrščeval. Tako je pomagal pri poskusu zastrupljenja, ki je bil izvršen 2. maja, s tem, da je Tavzesova izročila Milanu Hafnerju zastrupljeni bonbon. Sodišče pa se je tudi prepričalo, da sredstvo, s katerim je bil poskus izvršen, glede na količino strupa ni bilo sposobno za smrtni uspeh. Dr. Janko Hafner je tako zagrešil zločinstvo po § 32-n in 167 kaz. zakona in ga je sodišče obsodilo v zvezi s § «2 in 63 kaz. zakona na 3 leta in 15 dni robije ter na 600 lir denarne kazni, ki se v primeru neizterljivosti spremeni v 27 dni zapora. Častne pravice izgubi za dobo 2 let, zasebnemu udeležencu Milanu Hafnerju pa mora plačati 100 lir za prevoz z rešilnim avtomobilom, 200 lir za oskrbo v bolnišnici in 2500 lir za strah in bolečine. To kratko sodbo je predsednik nato zelo obširno utemeljeval Sodišče je moralo najprej rešiti vprašanje, ali je bil bonbon zastrupljen ali ne. Po natančni razčlenitvi izpovedi vseh prič so sodniki mnenja na podlagi kliničnih znakov in drugih ugotovitev, da je bil bonbon, ki ga je Nuša Tavzesova ponudila Milanu Hafnerju, dejansko zastrupljen z akonitinom. Važno vpra- šanje je bilo tudi, koliko je oilo strupa ▼ bonbonu. Sodišče je mnenja, da doza ni bila smrtonosna, zlasti zato, ker se je stanje Milana Hafnerja hitro popravilo. Torej je šlo za poskus zastrupitve, izvršen z nesposobnim sredstvom, ker množina akonitina ni bila zadostna. Drugo odločilno vprašanje je bilo, ali in kako je bil pri zastrupitvi udeležen obtoženec. Za sostorilstvo ni dovolj dokazov. Naš kazenski zakon pa pozna še druge načine soudeležbe. NI izključeno, da je pri Nu-Si Tavzesovi nastal naklep za to dejanje samostojno. Sodišče je mnenja, da ji je obtoženec pri tem pomagal psihično in intelektualno, kar je prav tako kaznivo, kakor da bi ji nudil fizično pomoč. Nedvomno je, da bi Tavzesova ne izvršila tega dejanja, če ne bi spoznala obtoženca- Pri njej manjka vsak nagib. Ta leži samo v osebi obtoženca. Tavzesova je gojila do njega ljubezenska čustva, ki jih on ni vračal. Da se je vpliv obtoženca na Tavzesovo izoblikoval v pomoč, dokazuje tudi pričevanje Vere Igličeve, ki ji je sodišče v celoti verjelo. Pričevanje Kristine Cehove, da ji je Tavzesova v zaporih izjavila, da je obtoženec nedolžen in da ji je žal, ker mu je napravila tak socialni škandal, ni odločilno. To izjavo je Tavzesova podala še v času, ko je mislila, da dr. Hafner misli z njo resno in še ni bila razočarana. Sodišče je odmerilo kazen po svobodni oceni in je upoštevalo kot obtežilno ckol-nost, da je šlo za zastrupitev rodnega brata, kot olajšilne okolnosti pa druž nske razmere, da je obtoženec razbur'jive narave in da je bil subjektivno prepričan da se mu je v družini zgodila velika krivica. Branilec obtoženca je takoj prijavil revizijo in priziv, medtem ko se državni pravdni k ni izjavil. Razglasitev sodbe se je končala nekaj minut po 13. _ Obvestila »Prevoda« Prodaja mesa Potrošniki prejmejo v soboto, dne 3f. t. m. po 10 dkg govedine na od rezka St 2 in 5 Sept septembrske živilske nakazniee, izdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani. Prodaja drobovine V petek 22. t m. dobijo delavci pri najtežjih delih na dodatno septembrsko živilsko nakaznico s pretiskanimi rumenimi črtami na odrezek št. NTD 18, izdano od Mestnega preskrbovalnega urada v^ Ljubljani, 15—45 dkg drobovine v razmerju: 15 dkg jeter, srca ali 30 dkg vampov, govejih gobcev, ledvic ali pa 45 dkg pljuč. Drobovino bo prodajal mesar Cernivec Stanko na mesarski stojnici — Pogičarjev trg — od 8. do 12. ure. Delitev dodatnega obroka maščob za bolnike in delavce Zaseko deli med drugimi tudi Kačsr, Vodnikova cesta 87. Razdeljevanje krompirja Potrošniki v mestu Ljubljani rebijo cd dne 21. t m. dalje po 2 kg krompirja na odrezke štev. 19 in 20 krompirjeve nakaznice pri sledečih tvrdkah: I. Delavsko konzumno društvo, Marinko (šmartlnska), Nabav, zadruga železničarjev, Nabav, zadruga drž. uslužoencev (Vod nikov trg), Oven (Hrenova 19) in StuJer (Dunajska c.). Potrošnike, ki bi pri tej pošiljki ne dobili krompirja, opozarjamo, da ga bodo dobili pri naslednjih pošiljkah, kar bo sproti javljeno v časopisih. Zbiranje oblačilnih predmetov za »Socialno pomoč44 Nekaj strairfe nabiralci kljub ponovnemu iskanju niso našli doma, nekaj pa jih je sporočilo željo, da bi še darovali razne oblačilne predmete, ki so jih naknadno našle. Vse te naproša »Socialna pomoč«, naj javijo glavni pisarni »Socialne pomoči«. Gosposvetska 2-IL (telefon 35-01) svoj naslov in čas. kdaj naj se nabiralci oglasijo pn njih zaradi prevzema. Ljubljana, 20. septembra 1944. Predsednik Socialne pomoči: Velikonfa ar. Vedno novi izgnanci TrpUenje ton^^ ljudi pod komunističnim besom Iz Velikih Lašč poročajo: V ponedeljek dne 11. t. m. je prispelo v naa trg na vozeh nad 40 izgnancev rz komunističnega »raja« v občini Sela-Šumbeik. Pri nas so se okrepčali m nato nadaljeval: svojo pot proti Grosiuplju. Na vsej poti so jim Mi na roko občinski odbori in domobranci. Zal pa ni ostalo samo pri teh izgnancih. Že v sredo 13. t. m. je prišlo k nam 59 ljudi iz Cerknice, z Blok in iz Št. Vda, po večini žene, caterih možje in sinovi 90 pri domobrancih, vmes pa je bilo tudi nekaj starčkov, otrok in dojenčkov. Komun-sti so jih izgnali v noči od torka na sredo. Zbudili so jih opolnoči. V petih minutah so se morali napraviti in zapustiti svoje domove. Lahko si predstavljamo, kako vpliva to na kmeta, ko ga lastni brat prežene izpod domačega krova in z rodne zemlje. Preden so odšli, go jih komunisti temeljito preiskali, da ne bi na skrivaj odnesli s seboj kakih »dragocenosti«. Nato so jih spremili še nekaj kilometrov, da se ne bi kdo še vrnil domov. Vsem so zagrozili, da se ne smejo nikdar več vrniti, ker da bodo sicer ustreljeni. Na pobudo oblasti je teh 59 oseb dobilo v Velikih Laščah začasno bivališče. Ker pa je v Velikih Laščah velika stiska glede stanovanj, saj je tukaj že od prej mnogo izgnane^ J bilo nujno potrebno nekaj dcreniti( v pogledu. Izgnanci imajo veliko zaupanje v,'jtošp. prezidenta in so prepričani, da bo zanje ngeaj stori Tudi v Kočevje m Ribnico se zatekajo skoro vsak dan nove družine, katere so komunisti pregnali z njihovih domov. Begunci so deloma taki, katere so komunist? sami izgnali v domobranske postojanke, delom« pa taki, katere so hoteli odvleči s seboj, a se je prizadetim posrečilo pobegniti. Pred nekaj dnevi so v Kočevje na novo prišle družine Matije Samca (4 osebe). Jožeta Adamiča (7 oseb, najmanjši otrok star 4 leta), Jožeta Severja (4 osebe) in Franca Korošca (2 osebi). vsi iz Kompolj ▼ dobrepoljski občini. Ko so jih izgnali z domov, niso smeli vzeti s eeboi nobene hrane in nobene druge obleke razen one. katero so imeli na sebi, tako da so vsaj za prvi čas vsi navezani izključno na tujo pomoč. Tudi večini drugih beguncev in izgnancev se ne godi nič bolje. V Kočevju in Velkih Laščah je sedaj že okrog 1500 teh nesrečnežev, pa še vedno prihajajo novi Kljub svoji žalostni usodi, pa so ti begunci in izgnanci vendarle Se na boljšem od onih svojih sotrpinov, katere so komunisti na enak način pognali z njihovih domov, pa jih niso pustili v domobranske postojanke, temveč so jih odvlekli 6 seboj. Njih usoda je popolnoma negotova in neznana. Ne ve se, kje so m ali so sploh še pri življenju. Kakor se sliši iz Loške doline, je bilo 16. t. m. samo v Pod-gori zaprtih 162 ljudi, moških in žensk, statrih in mladih, tudi nekaj otrok med njimi. Kaj nameravajo komunist; z njimi, ni mogoče izvedeti. Ravno za obletnico Grčaric in Turjaka so komunisti začeli z novim valom preganjanj, izgonov in zapranj v vseh krajih, ki so v njihovi oblasti. Poleg drugih so odvlekli iz Starega trga s seboj tamošnja kaplana Jožeta Lov^na m Franca Kozjeka ter tamoSnji učiteljici Ivanko Dobrnič in Julijano Turk. O njihovi usodi nihče nič ns ve. Kmečko ljudstvo povsod v vseh krajih, kjer še gospodarijo komunisti, željno pričakuje prihoda domobrancev, da bi jih rešili komunističnega strahov anja. Gospodarstvo Kruh za Evropo Pod gornjim naslovom prinaša s>Neues VViener Tagblatt« naslednje podatke o letošnji žitni letini v Evropi: V vseh evropskih deželah je žitni pridelek v glavnem pospravljen. Tako je sedaj mogoč pregled o možnosti preskrbe evropskega prebivalstva s kruhom. Pri pregledu rezultatov posameznih dežel lahko pridemo do razveseljivega zaključka, da je letina v splošnem dobra. To velja predvsem za Italijo, kjer obeta pridelek koruze naravnost sijajne rezultate. Ves italijanski polotok je imel letos izredno ugodne klimatske pogoje. To velja še posebej za nezasedeni severni del, kjer je težišče italijanske žitne proizvodnje in kjer lahko govorimo o rekordni letini, škoda, ki jo je povzročila vojna, ni prevelika. Značilna za stanje ponudbe žita v fašistični Italiji je okolnost. da se uradna maksimalna cena 350 lir za metrski stot pšenice več ali manj krije s tržno ceno Predpisi o oddaji žita so ostali v glavnem nespremenjeni. Skrb gre le za ureditev prevoza. V ta namen so bila zasežena vsa zasebna motorna vozila. Povišanje krušnega obroka zaenkrat še ne pride v poštev. V zasedenem delu Italije je bila po dolgih mukah določena odkupna cena za žito na 900 lir za 100 kg, cena kruhu pa na 5 lir za kilogram (v svobodni Italiji 2.60 lire). V zasedeni Italiji cvete črna borza z moko in kruhom. Kilogram belega kruha stane na črni borzi 100 lir. Da lahko drži ofi-cielno krušno ceno na višini 5 lir za kilogram, mora Bonomijeva vlada doplačati pri vsakem kilogramu 7 lir. Kje naj ta vlada vzame milijarde za subvencioniranje krušne cene, je zaenkrat še docela nejasno. Navzlic temu smatra prebivalstvo v zasedeni Italiji tudi uradno ceno kot zelo visoko. V jugovzhodnih dežeilah Evrope je bila žitna letina v sp'ošnem dobra in nadpovprečno obilna. V Madžarski napovedujejo zlasti veliik pridelek koruze. Podoben, je položaj na Slovaškem. Tudi na Hrvatskem je letina dobra in bo več ali manj krila potrebo. V Srbiji in Bana tu je ozimno žito dobro obrodilo, jaro žito pa je dalo slabši pridelek. Obilno letino je zabeležila tudi letos Rumunija, ki pa ima, kakor lani težJibče z vsfcladiščenjem. Ponudba žita je obilna, vendar so ponekod prometne razmere naravnost kaotične. Tudi v Bolgariji bo pridelek zadoščal, težkoče pa nastajajo zaradi nesigurnih prometnih razmer. ' Rezultate letine v zapadni Evropi je zdaj težko presoditi, ker zaenkrat še ni mogoče pregledati, kakšna je zaradi vojnih dogodkov Skoda v Franciji- Vrhu tega je v Franciji prišla oddaja žita v nered. Pridelek v Španiji je obilnejši, kakor se je v splošnem sodilo. V severnih delelah predstavlja izjemo le Norveška, kjer letina ni posebno dobro uspela. Na Švedskem pa bo pridelek za 10 % večji kakor lani, čeprav je bila posejana površina nekoliko manjša. Tudi v Danski, Finski ter v baltskih državah je pridelek razmeroma obilen, vprašanje je le, v kakšni meri so vojni dopodki ovirali pravočasno spravljanje pride ka. Švica označuje letino kot izredno ugodno, tudi r primeri z lanskim letom, ki je dalo nadpovprečni rezultat. V Nemčiji žitna letina ni tafeo dobro izpadla kakor lani, je pa še vedno na višini povprečja. Preskrbovalnih težkoč nikakor ni, vsaj glede rži. Dovozi pšenice pa nekoliko zaostajajo nasproti potrebi mlinov, ki so za september dobili večji kontingent za mletje. Okolnost, da so odpadli dovozi iz zasednih dežed, sili k štedljivosti. Zaradi primerjave so v članku navedeni 5e nekateri podatki o prekomorski žitni letini. Zedinjene države imajo obilno letino, ki je dovedla do popuščanja cen. Mednarodni odbor za pšenico, ki se je sestal v Washingtonu ni prinesel še nobenega sporazuma o vprašanjih izvoza in cen. Tudi pridelek koruze bo boljši, kakor so se glasile prvotne cenitve. V Braziliji pričakujejo povprečno dobro letino, ki ni docela v skladu s prvotnima načrti glede povečanja izvoza. Poslabšali so se izgledi za 1etošnjo letino v Argenitiniji, in sicer zaradi dolgotrajne suše. Al! ste že poiskali predmete, ki Jih boste prispevali k oblačilni zbirki Socialne pomoči? Kronika * Zdravniška pomoč v obratih. V okviru totalne vojne so uvedli v Nemčiji posebno novost: poslovanje zdravnikov v obratih. Na ta način odpadejo nešteta pota bolnikov, ki morajo čakati v zdravniških predsobah na ordinacije. Izgubljeni čas je porabljen v prid totalne vojne, bolniki pridejo prej na vrsto in zdravniki lahko hitreje opravijo službo. Tako posluje danes v Nemčiji z ambulantnimi zdravniki že nad 7000 obratov, pridružujejo pa se jim dnevno še novi. * Zveza nemških športnih rib:čev je ustavila svoje delovanje, dokler trajajo sedanje vojne razmere. * Zavoje v teži do 15 kg je po odredb; vrhovnega poveljnika nemške vojske zopet dovoljeno pošiljati nemškim vojakom v domovino. Priporočljivo je, da sta na takih zavojih vsaj po dva naslova. * S premogom je treba čimbolj štediti, pravijo nemški listi. Oboroževalna industrija potrebuje ogromne količine premoga ter je iz razumljivih razlogov prva na vrsti pri dodeljevanju. Zaradi tega se priporoča prebivalstvu, naj v lastnem interesu čimbolj štedi premog, da ne bo zmrzo-valo do 1. aprila 1945. * Pravosodna palača v Bruslju je bila po odhodu nemške vojske iz mesta zažgana in je zgorela. Požar je povzročila množica, ki je navalila na zgradbo. * Strašna usoda mesta Le Havre. Na pristaniško mesto Le Havre so zmetali zavezniki po vesteh nemških listov v štirih dneh 70 tisoč stotov bomb. Navzlic temu so izgubili Nemci pri bombardiranju samo 18 mož. nadaljnjih 24 vojakov pa je bilo ranjenih. Pač pa so bombe ubile blizu 1300 francoskih žen, mater in otrck. * Sovjetske izgube. Nemški vojaški Ust »Front und Hc-imat« beleži, da je rdeča vojska izgubila do 10. julija t. 1. 5,68.3.000 vojakov, ki so prišli v nemško ujstn štvo. V treh letih vojne proti Nemčiji je obležalo na bojišču nad 12 milijonov pripadnikov sovjetske vojske. Poleg tega je bilo ranjenih prib!ižno 29 milijonov mož. Nemci so up'en:M ali uničili: 90.168 oklopnkov, nad 88000 topov, sestrelili pa nad 54.000 letal. u— Novi grobovi. Umrla je gospa Ivana Fabiani, vdova po železniškem uradn k ;. Zapustila je širok krog sorodnikov. Na zadnji poti jo budo spremili danes, v petek, ob pol 17 uri iz kapelice sv. Andreja. — Po dolgi bolezni je umrl ugledni ljubljanski trgovec g. Viktor Bogataj. Zapust i je vdovo in sina. Pcgreb bo danes ob 15. uri iz kapel;ce sv. Nikolaja. — Pokojnima blag spomin, žalujočim družinam nsže odkritosrčno sožaije! u— Diploma. Na tehniški fakulteti je bil diplomiran za inženjerja elektrotehnike g. Vidmar Herman iz Maribora. Mlademu inženjerju Iskreno čestitamo! u— Radio Ljubljana bo otvoril svoj I. sinfonični koncert 25. septembra z Beethovnovo uverturo »Coriolan«. Skladatelj je zložil uverturo k istoimenski žaloigri, ki jo je spesnil pesu k Joseph vitez Collin. Že v prvih nazorno zvenečih in krepko odrezanih a.kordnih. zvokih karakterizira Beethoven Coriolana, ponosnega rimskega patri-cija, k; se bori kot izgnanec proti svojemu lastnemu rojstnemu mestu. Neuklonljiv odpor in nezlomljiva volja nam zvenita iz prvega dela uverture. Nato pa, kakor bi se pojavil opominjajoč notranji glas, ki govori v trdo prekaljenih prsih junaka. S čudovito prodornostjo govori Beethoven v tem ieziku človečnosti, ki se bori z upornimi občutji in zmaga. Uvertura izzveni v plemeniti, na smrt pripravljeni odpovedi. Kot drugo delo večera bo pomnoženi Radijski orkester pod. vodstvom Draga M. šijaaca izvedel H. sinfonijo v h-molu Aleksandra Borodina, simfonijo izžarevajočega življenjskega pritrjevanja, himno širnim od sonca obsevanim poljanam, ki so Borodinova domovina. 1869—1876 — torej 7 let — je Bo-rodin pripravljal to delo, vendar velja zanj ▼ popolnem pomenu pregovor: »Dobro delo potrebuje časa«, ker predstavlja višek Bo-rodinove umetniške stvaritve. Za koncert, ki bo točno ob 19. v veliki unionski dvorani. so vstopnice na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. u— jesen je zakraljevala, in sicer je davi nastopila svojo vlado. Z Matejevim godom se je poslovilo poletje. Star rek pravi: Če je sv. Matevž vedren, bo prijetna jesen. Ce je na sv. Mateja vreme ugodno, bo tako ostalo štiri tedne prihodno. O današnjem godovniku Mavrici ju pa pravijo kmetje: Ce Mavricija dan sonce sije, pozimi huda sapa brije. Poletje nam je za slovo naklonilo sončne dni, vendar pa smo imeli že nekaj časa prav hladna ln meglena jutra ter prav tako hladne noči. Stara ljubljanska znanka megla se bo pač z jesenjo bolj in bolj razgrinjala nad našo pokrajino. Vajeni smo je, saj nam po navadi vselej obeta lepo vreme. u— Dober zgled. Neimenovana gospa je podarila Društvu slepih klarinet za slepega ljubitelja glasbe. Klarinet je v upravi »Jutra«. Kdor ima kakšno odvišno glasbilo, prav dobro, ustreže našim slepim. ' u— NeSocialni pojav. Mimo črnoborzi- janskega preplačevanja se je zadnje čase pojavilo še neko drugo preplačevanje, ki je po svojem načinu nemoralno in protiso-cialno. Dogaja se namreč, da dobro situira-ne gospodinje spričo pomanjkanja delovnih sil z obljubo nesorazmerno visokih plač zvabljajo k sebi gospodinjske pomočnice, ki so že v službah, in s tem odvzemajo rodbinam, katere niso v stanu plačevati neomejenih vsot, potrebno delovno moč. Tako ravnanje je brezvestno. Gospodinje, ne mečite s takim ravnanjem druga drugi polen pod nege, ker vse se lahko povrača! u— Na H. ženski realni gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje za šolsko loto 1944/ 45 v Trgovskem domu v Gregorčičevi ulici, in sicer: 2. oktobra za I. in II. razred, 3. oktobra za ni. in IV. razred in 4. oktobra za V.—Vm. razrei. Vpisovanje učenk z drugih zavodev bo 5. oktobra dopoldne v ravnatelji pisarni v Trgovski akademiji, m. nadstr. Natančnejša navodila so razvidna na razglasni deski v poslopju Trgovske akademije, I. nadstr. Vpisovanje traja vsakokrat od 8. do 10. ure oziroma za I. razred tudi od 15. do 17. ure. u— IV. deška !judska Šola n«, Prnlah naznanja staršem, da bo 29. t. m. ol 8. do 11. ure naknadno vpisovanje za tiste učence, ki se še niso vpisali v šolo. V prvi razred naj vpišejo dečke, ki bodo do konca leta izpolnili 6 let. Pričetek šolskega leta bo v ponedeljek, 2. oktobra, s sv. mašo v cerkvi sv. Jakoba. Redni pouk bo v torek, 3. oktobra. Starši, ki stanujejo Izven bloka, so dolžni preskrbeti propustnice. u— Devet koles ukradenih. Ivan Lenarčič je prijavil policiji, da mu je bilo die 2. t. m. v Židovski ulici ukradeno moško kolo znamke »Adler« s tov. štev. 344.538 in evid. št. 101.861, vredno 5000 lir. Dne 13. t. m. je bilo ukradeno Stanku Štub-Ijajrju na Vodnikovem trgu žensko, sivo pleskano kolo znamke »Adler« z evid. št. 1669, vredno 8000 lir. Istega dne je tat odpeljal v Slomškovi ulici kolo Mvtije Logarja. Kolo je moško, črno plesi;ano. znamke »Panag« s tov. št. 48.324 in evid. št 193.201, vredno 6000 lir. Na Zalošiki cesti je izginilo moško kolo Antona Pctača. Kolo ima tov. št S1.475, evid. št pa 8851 in je vredno 4500 lir. Dne 14. t m sta prišla ob kolo Martin Cerer, ki mu je bilo ukradeno v Petrarkovi ulic!, in Radovana Požar, ki ji je bilo ukradeno ponoči iz veže v Kolodvorski ulici. Cerarjevo kolo je znamke »Adler«, ima tov. št. 706.053 in evid. št. 207, vredno je 10.000 lir. Kolo Po-žarjevc pa je moško, črno pleskano, znamke N.S.V., s tov. št. 622.187 in evid. štev. 2736, vredno 10.000 ]ir. V petek 15. t m. je bilo ukradeno Jožefu Lončariču na Dolenjski cesti moško kolo s tov. št. 784.788 in evid. št. 951, vredno 8000 lir. V soboto 16. t m. je bilo ukradeno na Rimeki cesti Stanislavu Praprotniku moško kolo znamke »Lida<' z evid. št. 23»i 387 in vredno 10.000 lir. V nedeljo 17. t. m. pa je neznan tat odpeljal na Tržaški cesti moško ko'o Franca" Lenarčiča. Kolo je znamke »Mif-£a«, s tov. št 681.099 in evid. št 101.772, vredno 5000 lir. Prispe za Socialna psnsož Iz pisarne odbora za »Soeialno pomoč« smo prejeli: Pavlič Leopold, zastopnik firme »Skodai iz Lijubijane, Ulica 3. maja žt. 4, je daroval za poškodovance po bombnam $apadu iz Borovnice znesek 5000 lir. — Namesto cvetja na grob gdč. Nini Golja so darovali Pavlinovi 300 lir Socialni pomoči. Za oškodovance od bombnih napadov v Borovnici so darovali: tvrdka Hribar Dra-gotin 10.000 lir, tvrdka Krisper 3000 lir, tvrdka Zalta & Comp. 1000 lir. Za informacije glede »Socialne pomoči« kličite: 32-92 in 39-01! Prostori »Socialne pomoči« so na Gosposvetski cesti 2-1. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Socialna pomoč — ček. račun 16.580.«! Esej, publicistika in znanost v Zborniku Zimske pomoči V »Zborniku Zimske pomoči 1944« zavzema dobršen del znanost, ki sta ji odmerjena peti in šest del. medtem ko sta drugi, tretji in četrti del zavzelj esej in publicistka. Tako je Zbornik tudi s te stran dokument svojega časa in okolja: še bolj kakor z leposlovnih prispevkov, govori iz nekega dala esejskih, publicističnih ;n celo znanstvenih sestavkov sama doba s svojimi nemirnimi življenjskimi silnicami m pereč mi problemi. Večna vprašanja človeškega bitja in žitja s« družijo pred bralčevim duhovnim pogledom s težkimi skrbmi vzburkane sedanjosti; na času nezainteresi-rana snov znanstvenega raziskovalca se srečuje na vsebinsko tako bogatih straneh Zbornika z meditacijami sociologa in opazkanr kuturne-ga politika, ki ostro merita čas in njegovo valovanje. DrugI del Zbornika, po značaju svojih prispevkov najbl žj: eseju, začenja filozofski sa-mogovor dr. Jos, C. Oblaka »Je—ni«: odlomek iz večjega izpovednega spisa »Okoli prirode«. ki ga pripravlja avtor; v tem odlomku odpira pogled v svojo osebno f:!ozofijo o življenju. B Borko je zastopan z dialogom »Beseda nad prepadi«; nastal je 1. 1941 kot neposredna reakcija na vojne dogodke in obravnava problem nadčasovnega v minljivem toku dogajanja, vprašanje osebnosti in njenih duhovn'h pravic v čas« propada in obče nesreče. Dr. Karel D ob d a je prispeval esej »Jakop-ču v opombo«. V njem je orsal človeško in umetn ško podobo pokojnega mojstra m prepletel spis z osebnimi spomini nanj; vmes aavaja tudi Jakopičeve pomembne, doslej še neobjavljene misli o raznih umetnostnih vprašanjih. Ravnatelj ljubljanske Drame Cirm D e b e v e c razvija v svojem »Credu« vero y Duha* Lepoto in Dobroto, France Vodnik je odstopil Zborniku spominski govor, ki ga je imel decembra l. 1. na Cankarjevi proslavi v Drami in ki v njem pretresa nekatere probleme Cankarjevega svetovnega in umetnostnega nazora. Dr. Tine D e b e 1 j a k pr kazuje v »Duhu medvojne književnosti«« vodilne mi-se'ne in umetniške smeri v slovenskem fclov-stvu let 1941—44 ugotavljajoč v sedanjem idealističnem realzmu pozitivno reakcijo na prejšnji nihilizem in razkroj. Ravnatelj Opere Vilko Ukmar razpravlja v zgoščenem eseju o umetn'šk; uprav čenostj opere, Rado Len-č e k pa priobčuje svoje miali o izhodu :z kulturne krize in nastopajočem novem preporodu kulture, ki sloni na vm tvi k narodni tradiciji. Iz tretjega dela govori sedanjost določneje in ostreje Za umetnostnim-; ih nadčasov-n:mi filozofskimi vprašanj: prihajajo ot.p j vo pereča vprašanja naše zamračene sodobnosti. Starosta slovenskih modroslovcev in sociologov dr. Aleš Ušemčn k se v članku »Iz socio'oških meditacij: poglablja v nejasne obrse bi žnje prihodnosti in se bavi predvsem z Marxovo filozof jo n njeno boljševiško revolucionarno prakso. Izhod \z velike kriz« vidi p sec v novem pravnem in socialnem redu. ki bo zasnovan na ljubezni do bednih in nrav-nem čutu za pravičnost Ravnatelj Ivan D o 1 e n e c primerja v sestavku »O bolezni slovenskega naroda« nekdanjo etiko Slovencev z današnjo, označuje vpl ve komunizma n poziva, da ee vrnemo k resnici, vestnost'" in poštenosti, starim odlikam slovenskega človeka. Public st Karel Bratuša glosira v članku »Spoznanje 1944« predsodke zadnjih let m vidi odrešilno politično spoznanje v tem, da smo si Slovenc: sami sebi prvi in najbližji. Publitsst dr. Branko V r č o o se bavi v daljšem sestavku z vprašanjem odgovornosti. Gr« za najusodnejšo današnjo odgovornost, namreč odgovornost za politično akcijo To vprašanje ge piscu razširja v problematiko palitike sploh in posebej še njeae vloge v malem narodu, takisto kot njene nravne odgovornosti. Dr. Milan Komar je posvetil poseben čJa- Z Gorenjskega Sprememba v podpiranju bolnikov pri daljši bolezni. Nemški uradi za zavarovanje delavcev »o na novo uredili podpiranje za bolnike. Nove določbe pravi(jo, da se morajo zvišala podpore v primeru dolgotrajne bolezni. Poleg tega se tudi podaljia doba za takšne podpore. Nasprotno pa s« ukinejo podpore za dobo krajših bolezni in ne bodo prejemali takšni bolniki v bodoče nobene podpore več. Tudi na ta način bo prišel denar delavskih zavarovalnic v prid splošnosti im ne več posameznikom. Zaščita mater ostane nespremenjena. Nemški listi beležijo, da ostane zaščita mater, žensk, ki se čutijo matere, in tistih mater, ki dojijo svoje otroke, v oeoti neokrnjena navzlic določbam in predpisom o totalni vojni Koroški propagandlsti so imeli ta dni delovni sestanek, na katerem so jim bile sporočene smernice, Iri *o jih prejeli pred kratkim v Berlinu. Zborovanje je vodUl župni propagandni vodja dr. Lappar, ki je obrazložil dolžnosti propagand isto v glede na politični in vojaški položaj. Tudi propaganda mora delovati v skladu s smernicami za totalno vojno. Vsak nemški rojak mora čutiti osebno odgovornost za odločno voljo do borbe, za nezlomljivo zvestobo do Fiihrerja in nemškega naroda. Na vidiku je novo orožje, ki bo zrevclucioni-ralo sedanjo vojno ter bo prineslo Nemčiji popolno zmago. V Gradcu je umrl obratovodja in bavši župan Kari Jeršin v 64. letu. Zapustil je vdovo in več sinov. Padel je na vzhodnem bon;šču gorenjski rojak Janez Koritniik iz Ceiikelj pri Kranju. V okoHštr«j£ranja eo se narodih Marija Naglič v Mlaki, Janez Hvastja ter Ivan Kosmač v KokricL — V Trbovljah ie umrl posestnik in mlinar Jernej Bohinc. V pred-osljah je smrt pobrala Heleno Senkovo. S štaferskega V Trbovljah je sklical okroini vodja Eberhart sestanek, na katerem je razlagal dolžnosti, ki zadenejo prebivalstvo v totalni vojni. Stanovitnost, zvestoba in vera so tri načela, ki morajo prevevati vsakega nemškega državljana. Za Nemčijo pod Fiihrer jem ni nobenih nepremagljivih težav, če stori vsak posameznik svojo doJž-nost Posebno v Trbovljah je važno, da vsakdo izvrši svojo nalogo v ofkviru siran-ke. Na koncu so zboroval« obnovili prisego Fiihrer ju. Matere, ki imajo otroke pod 14 letom starosti, se morajo javiti pristojni obla6ti, da bodo uradi večlel-i, katere ženske izpadejo iz obveznosti delovne službe za vojne namene. je pravkar izšla in prinaša velik kmečki roman v štirih delih ZMAGA KIMA BJERGA delo danskega pisatelja T. Olesena loekkena Roman je mogočna podoba iz življenja naseljencev na sipinah ob morju, kjer se morajo trdo boriti ne le z neprijazno naravo, marveč tudi z lastnimi nasprotji in slabostni, vendar vzljubijo svojo siromašno zemljo in učakajo po mnogih težavah in nesrečah boljše čase in srečnejšo usodo. Zdravje diha iz te knjige, preveva jo močna volja do življenja in velika ljubezen do dela. Po svojih zgodbah je roman živ in napet od začetka do konca. Mnogi primerjajo to delo z romani znamenitega Knuta Hamsuna. * Naročniki DK naj dvignejo novi roman v upravi naših listov v Narodni tiskarni, oni pa, ki se jim knjige dostavljajo na dom, dobe knjigo v prihodnjih dneh, ker se je začela takoj dostavljati. — Nenaročniki lahko dobe novo knjigo tudi v naši upravi ali v knjigarnah. V Maribora je umrl zdravnik dr. Andreji Korečan, sanitetni poiikovnik v pokoju. Pokojnik je v Mariboru nad 20 let izvrševal zdravniško prakso. — V Robahidegu na Madžarskem je umrla žena mariborskega gostilničarja Versena. Pokoj niča je bila na glasu dobre krčmarice. Zlata poroka, v Rajhenburgu sta obhajala zlato Dorotko upokojeni železničar Fr. Vezovišek in njegova žena Jožefa roj. Hlebec. Vezovišak je star 76, žena pa 73 let. ženske iz Ormoža so na delu za blagor ranjencev. -V avgustu je dobilo 78 bram-bovcev z ormoškega področja 78 zavitkov peciva ln cigaret ln tudi nekaj vina, V Ptuju nameravajo zgraditi stadion za športnike. Stadion bo na prostoru med Bregom in Hajdino, ki je posebno pripraven zaradi ravne lege. Iz Trsta Razdeljevanje novih izkaznic za tekstilne izdelke. V smislu sporočila tržrške občine prejmejo te dni tržaški potrošniki po organih prehranjevalnega organa nove izkaznice za tekstilne izd^ke. Nakaznice, ki so bile izdane v drugih občinah tržaške pokrajine ali pa v drugih pokrajinah operacijskega področja Jadransko Primorje, so veljavne le tedaij, če jih potrdi mestni prehranjevalni urad v Trstu. V primerih lastne krivde nobene odškodnine. Ugotavlja se, da se delavci in nameščenci po obratih v primeru letalskega alarma navzlic točnim navodilom ne ravnajo po letalsko zaščitnih predpisih. Zaradi tega se opozarjajo, da nosilci socialnega zavarovanja lahko odklonijo zadevno odškodnino v primeru poškodb vseh vrst v zvezi z bombnimi napadi in v primeru izkazane lastne krivde. Himen. Te dni so se poročili v Trstu električar Alojz Trevisan in kartotehničar-ka Afra Kocijan, trgovec Marcel Tositi in gospodinja Albina Berbuč, mehanik Albert Peršolja in gospodinja Ljudmila Grgič, krojač Hilarij Madaleni in gospodinja Ana Viškovič, vseučiliščnik Franc Rega in gospodinja Vera Skerjanc, delavec Pavel Cok in gospodinja M2rija Masaria. Ljudsko gibanje, v Trstu je bilo 17. in 18. septembra 7 rojstev, 24 smrtnih primerov in 2 poroki. 14. in 15. septembra 10 rojstev, 22 smrtnih primerov in 10 porok. Eksplozija pri Sv. Križu. 12ietni učenec Emil Košuta iz Sv. Križa pri Trstu je našel v bližini domačije razstrelivo, ki je eksplodiralo in ranilo dečka po levici ln obrazu Kušuto so prepelje I i v tržaško bolnišnico, kamor sta se zatekla tudi 451etni Ivan D' Andreja iz Furlanske ceste 57 in 38letni Alojz Blažič iz uiice Sv. Cilina 14, ki sta postala žitev avtokarske nesreče pri Mira-maru. Vsak dan nezgode. B ezobziren kolesarje povozil 691etno starko Alice Dcsanti. Starka ima več poškodb po telesu. — Desnico si je ranil pri delu 24le1ni pek Maks Camiani. — 60letni tehnični uradnik Ivan Vižintin je padel z višine 3 m in si polomil desnico. — 20letna Ana Križman iz ulice Nimf 23, si je ranila levico. — 511etni pomorski podjetnik je padel v ulici Morske Marije tako nesrečno, da je dobil več poškodb po obrazu in obeh rokah — Tržaški reševalci so bili poklicani v Zavije, od koder so prepeljali v Trst 421etnega sed arja Jožefa Vitija iz Sv. Marije Magdakne Sp. št. 72, ki se je pri padcu s kolesa poškodoval na vratu in obrazu — Pon:s ečenci se zdravijo v tržaški glavni bolnišn ci. Drzen rop. Pri belem dnevu so se pojavili v stanovanju 60ie:ne go4pe v Parini-jevi ulici trije mlajši moški, ki so se izdali za delavce mestnih podjetij. Ker je bila gospa prijavila poškodbo na plinski napeljavi, je vse tri brc-z sume spustila v svoje stanovanje. Roparska trojica pa jo ie napadla in vrgla na tla, nato pa izropala stanovanje in odnesla več predmetov, razen tega 70.000 lir gotovine. Tržaška policija poizveduje za drznimi roparji. Trije dečki ranjeni zaradi eksplozije razstreliva. 16letni Sergij Zoban, ki stsnuje pri Sv. Ani 344. je našel v bližini svojega stanovanja razstrelivo. Iz radovednosti si je ogledoval razstrelivo in ga vrg^l na tla. Sledila je eksplozija. Zobanu je odneslo dva prsta na desnici, razen tega pa je poškodovan na obrazu. Pri tem sta bila ranjena tudi njegova sovrstnika 15'etni Sergij Zamer in 15 letni Silvo Sterrin, oba iz Sv. Marije Magdalene Spodnje 275. ysi 'riie se zdravijo v glavni tržaški bolnišnici. Padel je z okna ia ostal nepoškodovan. Petletni Julijnn Barbarič iz ulice Dolge obale 362 se je vzpel na okno. Izgubil je ravnovesje in padel v globino. Na srečo ni bilo usodnih poškodb. Iz Gorice Razgrnjeni so anagrafski seznami kmet- skih davkoplačevalcev v občinah Gorica, Gradišče ob Soči, Kapriva, Krmin, Fara ob Soči in Marijan v FurlanijL Razdeljevanje krompirja. Goriški potrošniki prejmejo po 2 kg krompirja na odrezek 19 živilske nakaznice goriške občine. C sna krompirju 3.70 za kg. Novi župan v Fari. Ker se je dosedanji župan v Fari ob Soči prof. Alojz Balaben z zdravstvenih razlogov odpovedal županstvu, je imenoval goriški prefekt na njegovo mesto za prefektpvnega komisarja omenjene občine učitelja Žigo Aragnia. Smrtna nesreča v Vipavski dolini. 411etna kmetica Ana Irtinič in 46letna kmetica Marija Irtinič iz Budanj pri Vipavi sta šli nabirat suho vejevje v bližnji gozd. Pri tem je ena od obeh stopila na izstrelek, ki je ležal na tleh. Sledila je eksplozija. Marija Irtinič je bila pri priči mrtva. Ana Irtinič pa ima težke poškodbe na obeh rokah. Zdravi se v goriški bolnišnici Bele&nica KOLEDAR Petek, 22. septembra: Mavricij. DANAŠNJE PREDSTAVE Kino Matica: Klic dolžnosti Kino Sloga: Moj ljubi Avguštin. Kino Union: V senci gora. DEŽURNE LEKARNE Danes; Mr. Sušnik, Marijin trg 5; Detb-Klanjšček Dia, Gosposvetska cesta 4; Bo-hinec ded., Cesta 29. oktobra 31. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 20. do 6. ure. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 23. septembra ob 18.: Kozarec, vode. Izven. Nedelja, 24. septembra, ob 17.: Matura. Izven. • Eugene Scribe: »Kozarec vode« aH »Vzroki in učinki«. Vesela igra v petih dejanjih Prevedel: Janko Moder. Režiser: prof. O. Šest Scena: ing. Franz. Kostumi: D. Kačerjeva. L. Fodor: »Matura«. Igra v treh dejanjih. Režiser: C. Debevec. Vstopnice za obe dramski predstavi, v soboto in nedeljo, so v prodaji v Operi od petka 22. t. m. od 10. ure dalje. Opozarjamo, da je začetek nedeljske predstave »Matura« ob 17. uri! P. n. abonente lanske sezone obvešča Uprava Državnih gledališč, da je rok za obnovitev lanskih sedežev za abtuima sezone 1944-45 danes do 17. ure. V soboto 23. t. m. in v nedeljo 24. t m ne bo vpisovanja, od ponedeljka 25. t m. do petka 29. t. m pa bodo vpisovani novi prijavi j en cL Prijave v veži dramskega gledališča od 10. do 12. in od 15. do 17. ure še od ponedeljka do vključno petka 29. t m. Vpisovanje učencev v operno Balelno šolo. Priglas lanskih učencev bo 28. t. m, vpisovanje novih pa 25., 26. in 27. t m od 8. do 12. ure v tajništvu Opere. Sprejemali bodo dečke in deklice v starosti od 10. do 14. leta. Podrobnejši razpis pogo ev izide v časopisih te dni. Semestralna vpisnina 100 lir. Oddafniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PETEK, 22. SEPTEMBRA 7.00—7.10: Poročila v nemšč'ni. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12 30: Opoldanski koncert. 12.30—12.50: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 12.50 do 14.00: Salonski orkester vodi A. Deimulj. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10 do 15.00: »Operni zvoki« — Radijski orkester vodi D. M. Spanec. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.15: Vrtiljak. 18.15—18.45: Kmečki trio. 18-45 do 19.00: »Iz našega leposlovja«. — Tomažič Jože čita iz svojih del. 19.00—19.30: Komorni zbor. 19.30—19 45: Poročila v slovenščini 19.45—20.00: Prenos branja č lanka ministra dr. Gobbelsa iz tednika »Das Reich«. 20.00—20.15: Poročila v nemščini 20.15—22.00: »Veronika Deseniška« — žalo-igra. Spisal Oton Zupančič. Igrajo člini Ljubljanske drame; priredil in vodi Ivan Pengov 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda. nek ptjkojnemu prof. Tomcu; prikazuje ga kot znanstvenega sstematika v organizac ji. Četrt- del zavzemajo člank- n razprave o konkretnih socialnh in kulturnih vprašanjih in pojavih. Tako obravnava predsednik Zimske pomoči, psatelj Narte V e 1 i k o n j a vprašanie uradniške družine :n družnsk.h do-klad Razprava je zgrajena na statističnem gradivu in opremljena z razpredelneami in graf koni. Sp sana je s stal'šča populacijske politike, ki vidi boljšo narodno prihodnost v mnogoštevilnih družinah. Ugotavlja z nazornimi primeri, kako neugodno je b:'o dosilej rešeno to vprašanje v plačah državnega urad-ništva. Prosvetni načelnik dr. Lovro Sušnik je spisal za Zbornik dokumentarni pregled šolstva v Ljubljanski pokrajn' ;n ie poleg podrobne stat stke označil tudi organizacijo, reforme in učne načrte pod italijansko okupacijo. Prosv. inšpektor S Ivo Kranjec je nosvetl daljša izvajania vorašanju »Enotna srednja šola ali ne« in je zbrai za svojo tezo o potiebi d:ferenc!ac je srednjega šo's+va mnogo zanimiv h argumentov Dr. Mellta Pivec Štele v članku »Vpliv vojne na slovensko knj žno produkcijo« stat'9tčno dokazuje močan padec na5e knjižne proizvodnje v letih 1939—1943. Padec presega 50% Pet del je odmerjen znanost Začenja ga članek predsednika Slov. akademije znanosti in umetnosti, un v prof dr. inž Mi'ana V d-m a r j a »O b sitvu tehirčnih problemov«. Pi-soc z iasno -n splošno umljivo besedo pojasnjuje idejni, problemsk značaj tehnike in bistvene naloge tehnike, k združuje v rezu'-tath svojega prizadevanja fiziko in gospodarstvo. Rektor naše un verze dr. Milko Kos je posvetil znanstveno zanesljivo in natančno pozornost letošnjemu jubileju Ljubliane: osemstoletnici, odkar se imenuje prvič v zgo-dovni. Murkolog dr Josip Č e r: ti razpravlja na podlagi starih virov o mestnih in deželnih trobentačih poklicn:h godcih k: so imeli v prejšnjh stolerih vidno v'ogo v mestnem življenju. Pedagog prof. dr. Karel O z x a 1 d priobčuje nekatere odlomke iz svoj« življenj- ske izpovedi, združujoče teoretske spoznave in dolgoletno praktično ekušenost življenjskega filozofa in vzgojitelja vzgojiteljev. Dr. Ivan Grafenauer se vrača v svoji obsežni razpravi na malo raziskano področje začetkov slovenskega sVjvstva in obravnava z mnogmi argumenti irsko anglosaško misijonsko metodo v zvezi s slovenskim pisimenekim :n ustnim slovstvom. Dr. Franc Ks. Luk man objavlja v pouk m tolažbo sodobnikom današnje vojne nekatera psma cerkvenih očetov, spisana v vojnih čash pred petnajst sto in več let. Dr. Joža G Ion ar je zastopan z lite-rarno-primerja'nn razpravo s področja narodne pesmi: » L?l inger-Jelmgar-La jnar«. Univ. prof J Kelemina se oglaša z jeziko-slovn, črtico »Kožarje in Vižmarje«. univ. prof dr Vojeslav M o 1 e z odlomkom umet-nostno-zgodo^nskega eseja »V Dioklecianovi palači«, univ. prof. dr France S t e 1 fe pa razpravlja o načelnem vprašanju slovenske kulturne zgodovine, namreč o obsegu kulturnozgodovinskega pojma baroka v naši preteklosti. Ravnate'] Nar. muzeja dr Josip Mal je prispeval razpravo »Čast ognja v mitologiji in v ljudskem :zročilu«, etnograf dr. France Kotnik obravnava bukovniški rokopis Antikrista. univ. prof. dr. Maks Samec je strnil v pregleden članek rezultate sipecalnih raz-iskavanj o škrobu razl;čnih rastlin, profesor teološke fakultete dr. Andrej Snoj razglablja problem evangelijskih podatkov o petih ječmenovih hlebih in dveh ribah ▼ Jezusovih rokah. kem;k univ. prof. dr Mar.j R e b e k piše o prizadevanjih za racionalizacijo organske kemije, univ prof. dr. Anton M e 1 • k pa razpravlja o kvartarnih jezerh na Slovenskem. Dr. France Koblar je prispeval kot drobec k slovstveni zgodovini odlomek iz pesnitve Jerneja Levičnika »Katoliška cerkev« in sncer peenMSci oris pogleda z zračnih višav na zemljo. Dr Josip T u r k priobčuje zanimivo gradivo iz vizitacijskega zapisnika ljub'jnnskega škofa A A. Wolfa 0824—1859) Dr. France Debevec obravnava ▼ članku »Jetika m sedanjost« vedno znova pereča vprašanja boja zoper tuberkulozo. Ravnatelj Folklornega instituta France M a r o 11 je pisec izredno zan mivega in za našo etnologijo pomembnega daljšega prispevka »Živi sipomen:ki naših prabitnih rejev«, dr Valter Bohhec piše o evropskih naselbinah v Egiptu, dr. Rsjko L o ž a r je v krajšem sestavku obdelal kruh pri Slovencih dr. Janez J a n ž e k o v i č je eprispeval filozofski sestavek »Materializem v luči spoznavosiovja«, dr. Anton Trstenjak pa se bavi v posebnem članku s psihologijo pijančevanja. Dr. Gabrijel Tomažič se oglaša z daljšiim sestavkom »Zemlja — naša krušna mati«, prof. France Jesenovec pa je pisec jezikoslovne razprave o pomenfkih funkcijah slovenskih členic. V šestem deta eo krajša in daljša poročila posameznih znanstvenikov o njihovem znanstvenem delu med vojno. O tem poročajo univ. prof. dr. Rajko N ah ti ga 1, mons. V. Steska, univ. profesorji dr. Henrik Steska, dir. Franc Grivec, dr. Viktor Korošec, dr. Ivan Rakovec, dr. Alojzij O dar. dr. Stojan Bajič in dr. Vladimir Murko. Vmes se oglaša publicist in prevajalec Franc Terseglav s sorodno izpovedjo »Delo za dušo«. Povsem samosvoj značaj ima dalja ilustrirana razprava ravnatelja Prrodoslovnega muzeja dr. Frana Kosa »O bioloških raziskovanjih rdečkastih visokoalp-skih organizmov«, ki bi sicer kot ena najizrazitejše znanstvenih razprav — brez vsakršne osebne izpovedne vsebine — sodila v peti deL Kakor je videti iz tega zgolj informativnega pregleda, je čete v znanstvenem delu Zbornika obilo splošno zanimivega, tesne meje posameznih strok presegajočega gradiva V njem, zlasti ▼ Šestem delu. pa je tudi dovoli dokumentarne snovi, ki kaže. kako eo posamezni znanstveniki ohranili v tem času zvestobo svojemu narodu iti svoji stroki, prizadevajoč si. da z resnim delom na obstoječih kulturni postojankah izpričajo tud-; v razdobju boja in razdejanj, skrb za kulturno vjšino, našega naroda. Z bojišča na Pacifiku Sanghaj, 20. sept. Izkrcanja zaveznikov na Moiukih in na Palauskih otokih streme oči vidno po ustvaritvi oporišč za ponovno osvojitev Filipinov, piše »Tairiku Shimpo«. Kakor izvaja list, so opustili zavezniki svoj prejšnii načrt, da bi napadli Boninske otoke, ker je bilo tveganje zaradi majhne oddaljenosti od Japonske preveliko. Sovražnik poizkuša sedaj uresničiti svoje prej izražene namene in prodreti preko Filipinov z močnimi silami na kitajsko kopnino. Ta napad na močno notranjo japonsko obrambno črto predstavlja za sovražnika veliko nevarnost, ker mora računati s težkimi izgubami in z razširjenjem oskrbovalnih zvez. Sovražnikovo približanje Filipinom nudi japon-drim silam sijajno priložnost, da zadaja zaveznikom smrtne udarce. Ob opozorilu na uspešne japonske operacije v Hunanu in Kvangsiju meni »Tairiku Shimpo«. da bo prišel sovražnik, še preden bo dosegel Filipine, že ob vse možnosti uspešnega izkrcanja na kitajski kopnini. Tokio, 20. sept. Očetov otok v Boninski efcupini je bil 19. septembra znova cilj sovražnikovega letalskega napada. Okrog poldneva se je pojavilo nad njim kakih 30 ameriških bombnikov. Tudi otok Mar. kus sreda med Wakom in Bomnsko skupino, je vsak dan cilj sovražnikovih štirimo-tornih letal. Nadaljnje poročilo javlja, da je 18. septembra silovitost sovražnikove letalske ofenzive proti otoku Halmaheiri v Moluški skupini nekoliko popustila. Opoldne istega dne je le kakih 30 malih leta] napadlo področje zaliva Kau. Novi japonski uspehi na Kitajskem Sanghaj, 21. sept Japonca morajo zaključiti le še 176 km dolgo področje, da bodo imeli neprekinjeno črto od Madžurije do južnokitajskega morja, poroča agencija »Associated Press« iz Cunkinga. To področje leži med Yun.gmingam (112 km vzhodno od Kveiiina v južnem Hunanu) in Vaitsapom (136 km sevemoza?pacino od Kantona v zapadnem Kvangsiju). Jung-ntng so zavzeli Japonci, ki so prodrli iz Hengjanga proti jugu, medtem ko so Vait-sap zavzele japonske čete, ki prodirajo s kan tonskega področja. Razstrelilni min - novo nemško orožje Berlin, 17. sept. Danes je neki mornariški strokovnjak pojasnil zastopnikom tiska sodelovanje razstrelilnih čolnov, novega nemškega bojnega sredstva. Strokovnjak je dejal, da je novo orožje prav tako, kakor je torpedo s posadko enega moža, improvizacija, pri kateri se doseže ? majhnimi sredstvi velik učinek. Krmarjcnje tega novega razstrelilnega čelna poteka po načelu znanega krmarjenja na daljavo. Nemška vojna mornarica se je poslužila izkušenj, dobljenih že dolgo pred vojno z ladjo »Zahnngen«. Razstreliln' čoln. majhno ploščato vozilo, ki sliči dirkalnemu motornemu čolnu, krmarijo s pomočjo radija s poveljniškega čolna, čim prispe na področje svojega delovanja. Tudi razstrelilni čoln ima samo posadko enega moža, ki se s pomočjo pritiska na poseben vzvod ▼ oddaljenosti kakih 220 metrov pred ciljem, ko je že vnel naboj, spusti iz čolna s posebnim aparatom. Od tega trenutka dalje krmarijo čoln iz daljave, kar omogoča vodstvo čolna vse dotlej, dokler se ne zaleti v svoj cilj. Ves čoln siiči enemu samemu razstrelilnemu naboju m je izredno občutljiv na pritisk. Najlažji dotik z nasprotnikovo ladjo zadostuje za eksplozijo, ki je tako silovita, da se vse na ta način »torpedirane« ladje potope, oziroma, ako imajo nad 10000 ton. izredno težko poškodujejo in so s tem dalje časa izločene iz nasprotnikove oskrbovalne mornarice. Z novim bojnim sredstvom so torpedirali doslej 35 angloameriška prevoznih ladij s kakimi 250.000 tonami. Vse ladjo so se v nekaj minutah potopile. Po uničenju napadenih ladij poberejo poveljniški čolni s plavalnimi pripravami opremljene vodnike razstrelilnih čolnov. Nemški mornariški strokovnjak je opozoril, da ima to novo bojno sredstvo seveda tudi svoje glabe strani. Nasprotnik ga namreč mnogo lažje odkrije kakor torpedo z enim možem, zato pa se mnogo hitreje premika in ima večjo sposobnost za manevriranje. Z bliskovito naglico se lahko izogne nasprotnikovim protima-nevrom. Iz izvajanj strokovnjaka je bilo mogoče posneti, da uporabljajo čolne tudi v krdelih in da bomo kmalu še več slišali o njihovem uspešnem delovanju. Pravila isa pogop za sprejem v baletno šslo Ljubljanska opera je ustanovila lani svojo operno baletno šolo. v katero bo sprejela letos nove učence. Namen baletne šole je, izšolati bodočemu opernemu gledališču zbor izbranih in dovršeno izučenih plesalcev, ki bi izpopolnili to, kar bodo v plesni umetnosti prevzeli od sedanje baletne generacije ter tako položili trdno osnovo tej umetniški zvrsti v Ljubljani. Vpisovanje lanskih učencev bo 28. t. m., sprejem novih pa 25.,. 26. in 27. t. m. cd 8. do 12. ure v tajništvu opere. V šolo se sprejemajo otroci od 10. do 14. leta (dečki in deklice). Učenci morajo nadaljevati svoje šolsko izobraževanje najmanj do vključno male mature, kar daje jamstvo za potrebno splošno izobraženost baletnega zbora. Po možnosti naj obiskujejo učenci tudi poseben glasbeni zavod, da si pridobe vsaj osnovno glasbeno izobrazbo. Baletno šolo vodijo: vodja, šef baleta tež. P. Golovin. ki bo vodil pouk klasične baletne tehnike naraščaja v višjih letnikih. Plesne elemente bo poučevala Lidija Wisi-akova, dva paralelna letnika bosta vodili: Gizeia Bravničarjeva in Marta Remškarje-va. Vzgojo plesne fantazije bo vodila Maša Slavčeva. Razen tesra se bo vršil tudi pouk muzikalne teorije (F. Juvanec), v višjih letnikih pa bosta učna predmeta tudi zgodovina plesne umetnosti in izrazni ples (plastika). Pouk se razdelj na 6 letnikov. Prva tri leta so posvečena predvsem plesni tehniki, pri čemer se upošteva stari klasični sistem. Obiskovalci šole se imenujejo »učenci«. V drugih treh letnikih se osnovni pouk nadaljuje, poleg tega pa se uvede še pouk karakternih in plastičnih vaj. Obiskovalci zadnjih treh letnikov se imenujejo »naraščajniki«. Napredek gojencev se ocenjuje mesečno, semestralno in letno. Veljajo iste ocene kakor v srednjih šolah. Ob koncu vsakega leta polagajo gojenci izpit pred komisijo. Predmet za oceno ie v teku leta predelana tvarina. Učenec, ki je po treh letih uspešno zaključil svoj cddelak, prestopi v oddelek »naraščaja«. »Naraščajnik« pa se mora po končanem študiju podvreči še posebni izpitni komisiji in če zaključni izpit dobro prestane, postane »kandidat« za angaž-man. Predmet za izpit je vsa tvarina 6 letnikov in poseben »zrelostni ples«. O tem izpitu se izstavi posebno izpričevalo. Vsako leto se V drugem polletju priredi javna produkcija, kjer nastopijo vsi »učenci« in »naraščajniki«. »Kandidati« pa pri-rede lastno javno produkcijo. Vsak gojenec baletne šole mora plačati semestralno vpisnino v znesku 100 lir. Pouk je brezplačen. Vsak gojenec si mora nabaviti na lastne stroške baletne čevlje. Pri morebitnih disciplinskih prekrških se gojenci kaznujejo, oziroma v težjih primerih izključijo. Vs4 gojenci so obvezni sodelovati po potrebi pri rednih opernih predstavah, bodisi kot plesalci, bodisi kot statisti. Gojenci dobe šolsko legitimacijo, ki jim edina omogoča vstop v baletno šolo. Pregled pri javi jencev bo 28. t. m. v operi. Vsi, ki žele biti sprejeti, morajo prinesti k pregledu kopalne obleke (deklice, ali pa lahke poletne obleke (dečki) ter telovadne copate. Pri sprejemu bodo ocenjene njihove sposobnosti za ples, in zdravniški pregled bo ugotovil, če so gojenci telesno sposobni za plesalski poklic. Za dokončni sprejem v šolo je potrebno pismeno dovoljenje staršev. K sprejemu naj prineso otroci dijaške knjižice. KINO SLOGA TeL 27-30 Zabavna komedija Moj ljubi Avguštin PanI Horbiger, Maria Andergast Predstave ob 16. in 19. uri KINO UNION Telefon 22*21 Prekrasen alpinistični velefilm V senci gora Attila Horbiger, Hansi Knoteck Predstave ob: 16. in 19.15 uri KINO MATICA Telefon 22-41 Rudolf Forster v psihološko intere-santnem zdravniškem filmu Klic dolžnosti Predstave ob: 16. in 19. uri šest nogometnih parov v nedeljo Ljubljana — Hermes in še deset dragih enajstoric Kakor smo že zapisali, se bo v nedeljo nadaljevalo domače nogometno tekmovanje za 25 nogometnih žog, ki se je pričelo 17. t m. in na katerem sodeluje 13 nogometnih enajstoric ah z drugimi besedami prav za prav vsi oni iz našega mesta, ki še niso pozabili veselja ob tej živahni in borbeni športni igri V II. kolu tega tekmovanja se bo gledalcem predstavilo vsega 12 moštev že dolgo nespremenjeno istih nasprotnikov, toda v Različnih sestavah, in sicer po trije pari velikih in trije pari malih udeležencev in kandidatov za dragocena darila. Spored za mlajše bo tekel dopoldne od 9. dalje, starejši pa se bodo pokazali na igrišču v treh tekmah od 14. ure dalje. Ves spored bo odigran na stadionu Hermesa v Šiški, toda samo s tem pogojem, če bo vreme zanesljivo lepo. v dežju pa, tako so sklenili prireditelji, bodo tekme na igrišču Ljubljane, ker nudi tamkaj krita tribuna vsaj kolikor toliko zavetja vsaj najbolj radovednim in nekoliko razvajenim obiskovalcem. Podrobni spored nedeljskih iger je naslednji: v juniorski skupini: ob 9.J Hermes—Iztok, ob 10.: Vič—Korotan in ob 11.: Ljubljana—2abjak ter v seniorski skupini: ob 14.: Vič—Iztok, ob 15.30: Mladika-Korotan komb.—Zabjak in ob l7. Ljubljana—Hermes. Med vsemi omenjenimi pari gre gotovo glavna pozornost paru Ljubljana—Hermes, ki bo to pot moral poskrbeti za glavni dogodek tega termina. Ljubljančani in Her-mežani so trenutno v svoji najboljši formi, stari medsebojni računi na zelenem polju pa bodo storili ostalo, da bo srečanje gledalcu res lahko nudilo nekaj pravega športnega užitka Ni mnogo, kar napovedujemo, ne bo pretresljivo, kar bo o turnirju novega v nedeljo zvečer, toda časi so zdaj takšni, da se je treba marsikje zadovoljiti z nadomestkom. Nogomet bo pa le, tega nam ne more nihče oporeči! * Iz zbora nogometnih sodnikov. Za nedeljske tekme delegiram naslednje gg. sodnike: Hermes—Iztok mladine Hermes ob 9.: g Dorčec; Korotan—Vič mladine Hermes ob 10. g. Safošnik; Ljubljana—Zabjak mladine Hermes ob 11.: g. Safošnik; Iztok—Vič Hermes ob 14.: g. Doiiner; Mladika—Zabjak Hermes ob 15.30: g. Safošnik; Ljubljana—Hermes ob 17.: g. Kos Hinko. Sodniki prevzamejo postave moštev ter predajo poročila o tekmi v ponedeljek ob 18. uri pri Slamdču na seji odbora za delegiranje tekem. — Poverjenik. Tabela nafbolfših z evropskih lahkoatletskih prostorov Sestavljanje pregledov in tabel s športnimi izidi j« v vojnih časih komaj hvaležno, ker je treba pri tem stalno ponavljati isto: mnogo dobrih in najboljših športnikov ni doma ali pa niti med živima več in vsaka ocena se nanaša pač samo na one, ki so utegnili nastopiti, ne glede na to, da tudi mnogi izmed teh niso imeli priložnosti za smotrno pripravo. Toda kljub tej splošni slabi strani vseh primerjav in sodb o trenutnem znanju športnikov po raznih državah je vendar zanimiva ugotovitev, da na primer med letošnjimi najboljšima atleti v Evropi niso samo zastopniki držav, ki jih vojne posledice zadevajo samo posredno, temveč tudi Nemčije, Italija, Fin-sike in drugih, kjer je bila predvsem mladina poklicana, da brani domovino z orožjem v rokah. Tako zavzemajo Nemci e svojimi atleti kar štiri najvidnejša mesta med letošnjimi najboljšimi iz Evrope, kakor sledi: 100 m: 10.6 Lehmann in Cappelmiann (Lehmannov uspeh 10.5 morajo pristojna mesta še proučiti in potrditi), 200 m: 2i.S Foursard (Francija), 400 m: 47.6 Holst-Sorensen (Danska), 800 m: 1:50.1 Malrn-berg (Švedska), 1000 m: 2:21.9 Holst-So-rensen (D.), 1.500 m: 3:43 Haegg (S.), 3000 m: 8:07.6 Haegg (g.), 5000 m: 14:11.4 Heino (Finska), 10.000 m: 29:35.4 Heino (Finska), 110 m preko zaprek: 14.5 Lidman (Švica), 400 m preiko zaprek: 53.2 Larson (Švica); skok v višino: 2.01 m Nacke; skok s palico: -4.10 m Hultqudst (Š.); skok v daljavo; 7.44 m Baiezzo (Francija); troskok: 14.93 m Hellstrcnd (Š.); disk; 52.14 m Tosi (Italija); krogla: 15.65 m Lehtila (Fin.); kopje 73.24 m; Eriksson (Š.); kladivo: 55.56 Hein; desetoboj: 6.900 točk Waxberg (Š.). Mal! oglasi OPOZARJAMO naše cenjene oglaševalce, da tra oglasni oddelek »Jutra« sprejemal naročila za male oglase, ki naj bodo natisnjeni v »Jutru« še isti dan zvečer, VSAK DAN SAMO DO 11.30, OB SOBOTAH PA DO 11. URE, FRIZ. POMOČNICO in vajenko sprejme takoj ali po dogovoru M. Podkrajšek Sv. Petra c. 12 24483-la BRIVSK. POMOČNIKA sprejme takoi aH po do govoru M. P od krajše):.— Sv. Petrn c 12 24484-la POSTREZNICO srednjelemo od 4. do 8. in ponoči pol ure. — pprejca 3. maja 3. 24589-6 DAMSKO KOLO v dobrem stanju in novo moško kolo proda mehnnik. Dunajska 12— dvorišče. 24623-6 PLAŠČ za 16ietnc«5a fanta, očaraj nov. prodam. Ogled od 12. do 2. u:e. Naslov v ogl. odri. Jutra. 24675 6 BLAGO za moški jesenski plašč temno rjivo. ugodno prodam. Zibertova 25-1. 24685 6 KOVČEG transportni, okovan, do. bro ohranjen ugodno prodam. Gubčeva ul. 14. Sp. Šiška. 24638-6 PREPROGO-P1ROT decenten vzorec, za več Ji salon. zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 24697-6 KUH. OPREMO in kauč lz 'oele žime, — vt=e v najboljšem stanju, prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 24638-6 PRODAM železno, belo emajlirano kopalno kad. bel porcelanast umivalnik Za kopalnico ln železni dvodelni belo emajliran umi valnik za kuhinjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vse skoraj novo*. 24693-6 DAMSKI PLAŠČ črn. zimski, predvojno blago, zelo dobro ohranjen zamenjam za barvastega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ♦Barvast« 24702-6 RADIOAPARAT Radion 4+1. izvrsten sprejemnik prodam za 10.500 lir. Jarška c. 49 U. nad.tr. levo 24S98-6 RADIOAPARAT 5 cevni, najboljše nem ške znamke, krasna oblika. novejši tip. prodam Celovška c. 95-HI. levo. 24706 6 2 ŠPORTNA VOZIČKA krasna. nova, ugodno prodam. Goriška ul 3. nasproti igrišča Hermesa 24710-6 DRVA dam za blago za jesen ski plašč v sivem. Pisme ne nonudbe na ogl. od. delek Jutra rod Predvojno« 24711-6 RADIOAPARAT 5 cevni, nemške znamke ugodno prodam Rogelj. Javornikova 17 . 24732-6 POSTELJO z žimnico. omaro in noč no omarico. vse iz trdega lesa. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 24703 6 2 BICIKLA (trlcikin) otroška, popol notna nova za 1—3-Iet-ne. prodam. Sušteršič.— mehanična delavnica. — Tyrševa 13 (Figovec. levo dvorišče) 24717-6 KOLESI damsko in moško znamke Adler m Diirkopp Za izredno nizko ceno pro.. da šušteršič. mehanična delavnica. Tjrrševa 13. (Figovec. levo dvorišče) 24718-6 ŽIMNICO za otroško TX>steljo Iz morske trave in žimnico za košaro ali voziček, novo. prodam. Josip Vin še k. Dunajska 6, dvorišče. 24736-6 MOŠKO KOLO črno. v najboljšem stanju. prodam. Ogled iz prijaznosti v trgovini >A!pina* Dunajska cesta 12. 24733 6 MOŠKO KOLO vredno 6000 lir prodam za protivrednost. Pismene ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Pro t< vrednost 2-1734-6 i PEGE IN LISAJ Vam zanesljivo odstavni Alba krema. Drogeri-la KANC Židovska ull-ca 1 24580 6 MRČES IN GOLAZEN uši. stenice, bolhe, molje. ščurke. miši. podgane. voluharje ln bra-morje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga do bite v dro<*eriJi KANC. Židovska ulica 1. 24581-6 Sobe išče GARSONIERO ali 2 sobi s kopalnico.. prazno aH z odkupom pohištva Iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Inženjer« 24503-23a OPREMLJ. SOBO s posebnim vhodom m z uporabo kopalnice ev. centralno kurjavo v sredini mesta išče boljša go-podiona Ponudbe na ogl. odd. Jutra tyxl šifro »Prvi oktober« 24679-23a OPREMLJ. SOBO k posebni i vh< dom — iščem. Ponudbe n* ogl. odd. Jutra ood »300«. 2>674-23a OPREMLJ. S«BO večjo z 2 posteljama ali en< robne stanovanje s kuhinjo išče ves dan odsoten mlad zakonski Dar Ponudbe na ogl. odde-!ek Jutra t>od »Takof« 24683 -!3a ( ZAVITEK I s črnim usnjem je bil izgubljen od Tavčarjevo I ulice do šentjakobske knjižnice. Pošten najdi-teli naj ga odda prati nagradi v Koroški ulrci št. a vrata št. 4, pri stadionu 24681-37 ! IZGUBILA SEM zlato zapestno ur0 « i double zapestnico po Sv. Petra c. do Gregor&iče-' ve ulice. Najditelja prosim. nai jo odda proti nagradi v Trgovski akademiji pri hišniku. 2469027 SOBo V CENTRU lepo opremljeno odda samostojna gospa solidnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 24715-23 RJUHE. KAPNE, posteljno perilo, brisače razno moško in dam sko perilo kupujem stalno in plačam najboljše cene. Kupujem tudi raz lična druRa oblačila, ev. prevzamem ista v komi-s-iisko prodajo. Hinko Privšek. Kolodvorska 7, nasproti mestnega kopališča. J-415-7 ŠPORTNO KOLO moško, dobro ohranjene kup;m. Lončarič. Dolenjska c 102. 24678-7 ČEVLJE ženske, mešk® in otroške. rabljene kupite ali pred'te v trgovini s lev lji. Mrdvedov.) 12 pri ko lodvoru v šiški. 24685 7 KOLO od 200 do 350 ccm. boljše znamke, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 24692-7 VSAKn ANTIKVARTČNO slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise kot tudi stare listine kupu le in najboljše plačule Knjigarna Janez Dolžan. Liubl.iana. Stritarjema il!l"a 6. J-407-7 ZNAMKE pokrajinske ln drue>e. kompletne in nekomplet ne. kup;m Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod *Le. pe znamke« 24725-7 KRZNEN PLAŠČ divja mačka, volk ali opusi im. kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno« 24671-7 LOKAL iščem kjerkoli v mestu. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dam odstop, nino« 24627-17 TRGOVSKI LOKAL s skladiščem, lahko s špecerijsko opravo iščem Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »To*en plačnik 3t 24673-17 TRAVNIK v izmeri J2.000 kv. m. v bližini tovarne Slamič na Viču. prodam. Zžjec Andrej, realitetnu pisarna. Tavčarjeva ul. 10. 24687-20 1000 LIR je bilo izgubljenih na Ježici mes Jakinom la Jcrkotom. Pošten najditelj naj jih zroči proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 24680-C7 KLAVIRJE strok ovnjaško popravlja in uglašuje Prva kranjska lzdelovalnica klavirjev. Liubljana, Privoz 10. Tel. 33 40. J-402-37 ZAPESTNA URA damska Tula z monogna mom A. I. (rdeč trak), ; je bila izgubljena 20. t-m. na poti Langusova— M rje—Kino Matioa. — I Najditelja naprošam, nai jo odda proti dobri nagradi v trg. Toni Jager. Kongresni trg 10. 24694 37 LASTNIKI GLASOVTRJEV! Poslužujte se telefonske številke 39-23. ki pokliče špecielno tvrdko za. upla sevanje ter popravila gla-sovlrjev in harmonijev. Jurasek Zrinjskepa 7-IT. LJubljana. J-337-37 REVNA rsznašalka Je izgubila 20. i 9. 1944 šest ključev na obroču. Poštenega najditelja lepo proei. naj Jih vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 24704-37 DAMSKA URA je bila izcmbljena 19. 9. od trg. Vidmar. Gospo-! svetska c. 1 do ursrja Bnzelj. Tavčarjeva ul.— Poštenega najditelja prn slm. nai jo vrne prott i dobri nagradi v trg. Vidmar, Goeposvetsk-, a 1. 22721 37 INSERIRAJ V JUTRU"! Dotrpela je naša ljuba mama, stara mama in sestra, gospa FABIANI IVANA VDOVA PO ŽEL. URADNIKU Na zadnji poti jo spremimo v petek 22. t. m. ob %5. url popoldne z žal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu. Ljubljana, Berlin, Leoben, Zagreb, Celovec, 20. DC 1944. Žalujoče rodbine: FABIANI, SCHNABLEGGER, SELLAK, KISLJNGER, MELITZER, BERTONCELJ in ing. PETRIC Stanovanj OPREMLJ. SOBO s štedilnikom, brez perila išče mlad zakonski par. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Pomoč gospodinji« 24672-21a Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, dobri očka, brat, svak in stric, gospod Bogataj Viktor trgovec Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 22. t. m., ob 5. uri popoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana, Kranj, Praga, dne 20. sept. 1944. Globoko žalujoči: Antonija, soproga; Dušan, sin, in družine: Bogataj, Prosenc, Gorjanc, Spitzko in Hofman fin El: Kokoška Raafl>urkani vojni časS niso do sedaj pri-sanesli skoraj nikomur. Vsakdo je neko-Bko prizadet in se je moral utesniti na ta ali oni način, zlasti pa pri hrani, katere ni v Izbiro v taki obilici ko prejšnje čase, ko »no vihali nos nad premalo zapečeno ženil jo, nad meseno klobaso, nad salamo al! nad trdo kuhanimi jajci. Ce nimate kaj drugega... se je namrdnil marsikdo, ko je povpraševal v kaki podeželski gostilni po prigrizku, vstal razočaran nad premajhno izbiro jedi zopet od mize ln krenil kar na slepo v kako drugo hišo, kjer je bog roko ven molil. Spanovka pa ni bila izbirčna, vendar je zašla marsikdaj, kadar je podkurila v štedilniku, v zagato, zakaj praznih loncev ponev brez zabele nI bilo mogoče kuhati aH peči. Vsakdanje plaže pa se človek kaj kmalu preobje in marsikatera gospodinja M rajši prekrižala kolena in si podprla glavo z roko, samo da se ji ne bi bilo treba mazatl z opranimi makaroni ali fižolom. Sicer želodci niso v današnjih časih preveč razvajeni, če pa dobe pod streho kaj boljšega, se ne upirajo. »Ce bi imela vsaj kakšno jajce!« je za-tffmala. Spanovka kdaj pa kdaj sama zase aH pa potožila možu. »Ce bi ti postavila na mizo vsaj dve ocvrti jajci, sem prepri-fana, da bi me pogledal bolj vljudno in bolj ljubko!« gpanu so se pri tej ženini prtpombi ta. PcihrlftlrttfT • Urejuje: Davorin Bavljeo — koj zasvetile oči in tudi ustnice so se mu zategnile v nasmeh, pogoltniti pa je moral, seveda, le »prazen nič«, kakor je odgovoril ženi, zakaj bil je prepričan, da bi bilo daljše razmotrivanje o kislem grozdu le mlatenje prazne slame. Toda Spanovka ni bila kar meni nič, tebi nič. Kadar si je mož domišljal najmanj, da bo zadel v loteriji, ga je žena gotovo iznenadila s kakim ukrepom, ki je zamašil luknjo v njenem gospodinjskem proračunu. Ne da bi le omenila možu, se je odpravila čez zaporni blok. Se pc*zno zvečer, po moževj vrnitvi iz službe, so se naenkrat odprla kuhinjska vrata. Vsa zasopla ie vstopila žena, iztegnila proti njemu roko z mrežo, v kateri je zakokodakala kura. in mu rekla: »Ali jo vidiš?« To je bilo veselja! To je bilo presenečenja! In kako tudi ne! Saj je imela Spanovka izdelan že čisto natančen načrt, kako bo vpregla kuro za proizvodnjo jajc. če že mora delati in proizvajati dandanes vsakdo, čemu bi lenarila kura in počivala, namesto da dd od sebe, kar more. S tem si bo le podaljšala življenje in bo lahko nosila glavo pokonci ko petelin. Ovire so seveda pri vsakem podjetju. Kot najemnika pač Spanovka pri stanovanju nista imela nikakega prostora, niti najmanjšega, za rejo malih živali. Zato pa je bilo treba ukreniti nekaj bistrega, da bo ostala kura doma in da bo nesla jajca. špan se v tej panogi, se pravi v reji malih živali, sploh ni razumel. Da bi mu pa padlo na ura, kje naj kuro umesti, tega od njega ni bilo mogoče pričakovati. V sobo je ne more dati za stalno, niti v kuhinjo, kaj šele v klet ali na podstrešje. »žena, pooblaščam te, da napraviš z njo — ker si bolj prebrisane glave kakor jaz — kar veš, da je najbolj primerno, magari če jo daš pod poveznik!« »To tako vem, da ne morem oi tebe pričakovati nič pametnega in koristnega,« je zamahnila z roko in odnesla kuro bog-vekam. Tako lepih sanj ko to noč, Spanovka še ni imela. Jajca so se grmadila na kupu, kakor bi jih nanj metal stroj. Drugo jutro zarana, ko je Spanovka vstala, je bila njena prva skrb. da je odnesla kuro, katera je pričakovala odrešitve v majhnem zaboju, ven, kraj hiše za cesto. jo privezala h količu za nogo in ji dodelila življenjski prostor s polumerom ureh metrov. Opoldne jo je pogostila z ostanki precej klavrnega obeda, zvečer pa jo je odnesla v kuhinjo, jo postavila na mizo in se začela z njo ljubeznivo pogovarjati. »O, d kokica majčkena! Ti si bila kar ves dan sama. Nihče se zate ni zmenil. Se dobro, da te ni kdo odnesel. Prav, prav, da si še tu, v prihodnje bom nate bolj pazila, nikar se ne boj! In ker si zjutraj znesla jajček, si boš danes nekoliko bolj posladkala Kupila sem koruzo, takoj ti jo nasujem v koritce. Da, takoj zdaj!« Ko, ko, ko, ko... »Da, res tskoj zdaj! Samo vedno moraš biti tako priina in znesti vsak dan jajce. Saj smo revčki. Naš očka je bil bolan in je zelo oslabel in mu moram zdaj dajati tudi kaj boljšega. In kaj naj mu dam? Jajček! Vidiš, kako radi te imamo, ker boš skrbela za našega očka. Tudi on ne bo nate nikdar pozabil. Ti boš ostala pri nas za vedno! Ne smeš si misliti, da te bomo kdaj ugonobili. Mi nismo tako grli ljudje, kakršni so diugi, ki bi najrajši pojedli vse tvoje sestrice, kar jih je na svetu. Nikdar ti ne bomo štorih nič zalega. Zdaj si pa najbrž tudi žejna, kaj ne?« Ko. ko, ko... »Saj sem vedela, da si tudi žejna. Na, tu imaš vodo! Jutri zjutraj pa moraš zopet, preden bo šel očka v službo, na glas zakokolakati, da te bo slišal, ko boš znesla jajček! Da se ne bo jezil, da te redimo zastonj! Ti sicer nimaš živilskih kart, voda je hvala bogu na razpolago, toda tvoja legitimacija, s katero si lahko zavaruješ življenje, so jajčka. Sicer si pa tako pridna, da bi te pustili pri življenju, tudi če ne bi bila vojska.« Ko. ko kodajs! »Saj vem, da si vesela. Kar bodi, saj sfl v naših rokah. Bodi kar brez skrbi! Saj te imamo vsi radi! Tudi naš mali Tonček, po-redneš, te ima rad. čeprav ti včasih rad ponagaja. Zato pa moraš skrbeti tudi za Tončka! Za nas vae! Brez tebe bi nam bilo kar dolgčas. Ti si vsaj četrti član v dru- žini. In če bi te ne bilo, bi si morali kupiti drugo. To pa tudi veš, da niso vse pridne. Nekatere nimajo niti prave vzgoje, ravsa-jo po vsem, kradejo in vse ponemarijo. Na tebi ni videti, da si s kmetov. Nu, le mirna bodi in jej! Zdaj bom pa pripravila štedilnik in ocvrla za našega očka jajček. Tako! Le mirna bodi in lepo se obnašaj!« Spanovka je odšla k štedilniku. Ko se je kura zavedala, da je prosta, je za frfotala in zakokodajsala. skočila proti kredenci na skledo, v kateri je bilo nekaj ostankov stročjega fižola, in podrla skledo, da se je prevrnila na petlitrski kozarec, v katerem so bile naložene kumare, ki so se raztresle po tleh... Razbilo se je tudi jajce. »Očka!« je zavpila skozi okno. špan je obstal med kuhinjsikimi vrati ves začuden. »Poglej očka, kaj je napravila! Najbolje je, da ji...« »Zavijem vrat!« »Ne, to bi bila premajhna kazen za tako nesnago. Pod giljotino mora!« »Da, pod giljotino! Naj stori najbolj sramotno smrt!« je pripomnil špan razjarjeno, zgrabil kuro za noge. jo odnesel v drvarnico in ji — odsekal glavo... »Saj sem vedno pravila, da napravijo kure več škode, ko pa dobička. Prav si storil! Tako sem razburjena, da se vsa tresem. Ce hočeš večerjati še danes, brž zakuri, jaz pa skočim po koruzno moko, da ti skuham nekaj, kar bo prav tako mikavno. kakor b! bilo zamešano z jajci...« Fttr das Ronsorttam »Jutro« ato Veriag • Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja. Stanko Vlrant — Fttr »Narodna Hnlnint—'J^' Fran Jeran <— Fttr den Inseratenteil verantwortUch • Za inseratni oddelek odgovarjaj " A. GU ato DracksteDe_Za »Narodno Vdfii d.