Zadnja pcirocila došla y cetrtek9 30. sept. Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Uradno se razglaša:; Dunaj, 29. septembra. Rusko bojlšče. Položaj v i z h o d n i G a 1 i c i j i ter ob reki I k v i je ne&;>remenjen. Sovražne oddelke, ki so poskušali zahodino odiT-arnopola prodirati proti naišim oviram, j,e na5 ogenj zapodil v beg. V t r d n j a v s k e m o z e m 1 j u v V o 1 h y n i j i so vrgle naše čete sovražnika iz vseli zadnjib postojank zabodno od gornjegla, toka reke P u t i 1 o v k e. Dal.;e proti severu so a naskokom zavzele vas B o g u s 1 ai (v' k o, katero so R^si jkivevito; tfranili.. Pri naših četah naLit.vanskem je potekel dan mirno,, Italijaasko bojišče. Na ozemlju s e d 1 a Stilfserjeuničila naša artilerija vefi aovražnih topov. Itailijanski n a p a d na gorsko.planoto Vielgereut li severno od C o s t o n a j.e bil i z j a 1 o v 1 j e n po kratkom artilerijskem ognju. Pro!i M r z1 e m u V r h u in proti tolminskemu obmos t j u se ]e pričel včeraj popoldne, dne 28. ssptembra, zelo hud artilerijski ogenj, kateremu sta sledila zvečer j:o eden napad na imenc-jv an o g o r o in pri D a 1 j u. N a š e o v i r e s o o d bileobanapada. Pri Dolju so takoj prepodile naše 6 e t e s o v r a ž n i k a, ki je udrl v naše razslreljene ovire. Kakor \selej, so ost.ale vse naJe post o j a n k e t r d n o v. n a, š i o.b 1 a s t i. V obče se pa sovražno delovanje tudi na primorski bo]»i 6rti ni raiztezalo 6ez navadni artilerijski ogenj in čez navadne p-raskp. Srbsko bojišže. Nobenili rosebnih dogodkov, Namestaik načelnika generalnega Štaba: pl. Holer, podmarSal, Naj ih novejse ncmsKo uradno liorcčilo BBrolm, 29. seplemfira. Severoizhodno bojišče. Armaclni), s k u p i n a g e n .e r a 1 n c g a maršala p 1. Hindenburga. Napaet južnozahodno od Dvinska je segal do \^išine jezera S^enten. Južno od jezera Drynyaty in pri Postavyju se klivalerijske borbe nadaljujejo. Nažia, kavaicrija, ki je vojna podvzetja armade generalnega polko.uika pl. Eichhorna z napaidom v sovražnikov, bok krepkio podpirala, je okolico pri in izhodno od mesia Vilejka zapustila. Sovražnik je ostrl brezdelen. Zahodno od Vilejke so bile sovhižne kolone, ki so neprevidno prodirale, z artilerijskim ognjem razpršene. Med ViSnjevom in Smorgonom naše 6ete zmagovito prodirajo. Pri a r m a d n i h skupinah generaln e g a maršalaba varskega. prinea L eo j) o 1 d a i n g e n e r a 1 n e g a m a. r š a 1 a p 1 . Mackensenaseni zgodilo nift bistvene^a. Armadnaskupina generalapl em. L i n s i n g e n a (v Volliyniji). Rusi so biii vrženi za mesto Kormin in reko Putilovko. Italij anska admiralska vojna ladja zletela v zrak. Kakor se dne 28. sepitembra iz južno-italijanskega mesta Brindisi uradno poroča, se je vnel smodnik v smodnišnici italijanske linijske ladje ,,Benedetto Brin." Sledila je eksplozija, nakar je zaCela ladja goreti. Od posadke, broje<5e 820 mož, so bili rešoni 3 častniki in 379 mož. Med žrtvami se tudi naliaja kon- tre-admiral Rubin de Cervin. Vzrok še ni dognan.jBenedetto Brin" j,e bila velika, leta 1901 zgrajena italijanaka bojna ladja, na kaieri je poveljeval admiral Rubin de Cervin oddelku italijanskega yojnega brodovja, bila je torej admiralsk^ ladja. Dolga je Ulla 130 metrov, široka pa 24 metrov. Oborožena j bila s 4 velikanskimi brzostrelnimi lopjovi, s 4 srednjimi in s 86 manjšimi topovi. Avstrijsko brodarsko društvo aa Dunain se zslhvaljuje vsem, ki so prispevali za nabavo podmorskega čblna, ki so zbirali darove in prodajali znake podmorskega čolna. Kdor si ho6e naročiti tak znak ali želi kakega pojasnila, naj piše na sled^či naslov: nAvstrijsko brodarsko društvo, Dunaj, III., L6wengasse štev. 47." — DruStvo stoji pod pokrovliteljstvom prestolo-naslednika nadvojvode Karola Franca Jožefa. P. n. posojilnlce se opozai*iajo, da takoj pregledajo, ali še imajo zadosti tiskovin, kuvertov in p osobno hranilnin knjižio v zalogi, Ako bi jim hranilne knjižioe pošle po zimi ali spomladi, n a j j i b ž e z d a j n a r o 6 i, j o , ker se ne ve, ali bo tiskarna od novembra naprej mogla sploh prevzeti kako delo radi pomanjkanja delavoev^ — Tiskarna 8v. Cirila. Cč. župnliskim pi^edstoiništvom! Ker v zimskem času tiskarna radi pomanjkanja delavskih mofii ne bo mogla izvršiti vseh del, naj gg. župniki spovedne liste za leto 1916 takoj sedaj naročijo. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Zemljevid Srbijc, zelo dobro pregleden, z obmejnimi av. strijskimi. bolgarskinii, grškimi, ^ibanskimi in črnogorskiir4 pokrajinami je založiil kartografičnl zavod G. Freytag & Berndt na Dunaju. Zemljevid je velik f70 in 100 cm in stane samo s poštnino vred 1 K 60 vin. Naroča se pri: Gi. Frejrtag & Berndt, Dunaj, VII., SchottenfeMgasse 62. Priporoeamol * Lysofonn. Opozarjamo čltatelje na današnjl inserat ¦—> Lysofonn je najboljše in najcenej&e razkuževalno sredstvo. * Gorori se, da je za nakup varnib. in prlporočljivih sreflk z zajameenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši ča.s, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 trann kov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji tozadevnl o» g!as nSrečkovnega zastopstva" v Ljubljani. * Ure. Opozarjamo na inserat ,,Ure" od tvrdke Konrad t! Mostu na Oeškem, ki je ena največjih tvrdk te vrste na svetn, Naši čitatelji naj pišejo po cenik, kateri obsega 4000 podob in se dobi zastonj. Naslov: II. Konrad, razpošiljalna ur, Most na Ceškenj št. 800. Naprava petijoia. ; (Iz spisa vinarskega nadzornika g. B. Skalicky.)| * V sedanjih fiasih, kte je vipo drago, si marsikateri gospodar pomaga s tem, da1 kupuje razne prašk© in dela iz njih domato pijafia Pri tem pa' ne ve, kaj pije in dobi lahko kaj zdravju nep,rik,ltidn€gai. Po novem vinskem zakonu je priepovedano, prodajati tvarine, ki so iiame'.tijei:e za pripravajanie vinu podobniii pijač. S temi, da vinograidnik tak|e reči n»aro6a in kupuje, s>e izpostavjja tiidi n|e\ia,rnosti, da bo imel zaradi tega neprtjeituost', sevetda &d bolj trgov^ec, ki jih prodaja. Naprava pijaSe iz tropin, vode,, &ladkorja in drož za donia.feo pora!;o je pa po vinskiem zakonu vinogradnikom dovpljena, r.e da bi bilo treUa: koga. pro&iti za dovol^ienje. Pro-lajaiti talko prjafeo, tudi pod Lmenom petijota ali domače pi7a,5e, je. pa strogo propov-edano. Domača pijača, napravilij|ena'iz zgoim.] omeujenih tvarin, je dobra in zdrava, žic$o pa oigasi, dielavcem bolj kakor samo vino. Zato naj nihče ne kiijnije dragih praSkov, ko ne ve, kakšen slrup je v njili, ampak naj si za svo}e posle in delavce naprn;\i v trgatvi zdravfi in dobre domače pijače za vse leto po nasMdniiem nafjiiiu: Rebljane (odcoplja!:e) tropine zdra,vega (ne gnilega) grozdja, najbol:,e pa od vina-. ki je napravljeno \xt novflin na[6inu (brez kipienja na tropu), se samo malo stisnejo (ali pa prav'n'lft), in potem se na nje v( kad naJije vsode, Cim in.aiij \-ode ?ie vzaimo, tem boijša bo pijača. Niajvfič naj se vizame t^liko, koli^kor se je sločilo od dotičnih trophi moftta. Ko se nalije kad do približno t*Vr'li petin, se vznnie iz nje nekaj vode, in ta se na ognju skuha, da začiie vreti. Med tem časom si odvagajno sladkor, in siioer vzamemo za vsak hektoliter (100 1) vode, ki smo jo bili nalili na tropine, 8 do 12 kk? all še ve6 sl Vlkorja. Navadno zadostuje 10 do 12 k;g; kdor pa hofie dobUi močnejšo pijačo, ta naj vzamCveG (do 14 kg). Sladkor je trebio. na drobne kose stolfti v kako ("ebrioo, da se Niltreje stopl. Ko zaivre voda, ki smo ]0 srzeH iz tropin, poparfeno z njo sla/dfcor in toliko Sasa mešaano, da se sladkor stopi. iNa 1 kg sladkorja je troba yaeti vsaj 54 do 1 liter vode. S tem, da so ga poparili s tropinsko vodo, se je sladkor ne samo stopu, teinvoG objBtoem tndi vefcinoma tudi inventiral, to so Pii^avij, pesni sladkor se je Izpremenil v grozdni sladkor, ki lažje in bitreje poldpi. Ko se je raztopina sladkorja m8koliko oliladjta. Jo vlijjeroo v kad in tam z vodo in'. s tropinami dobn) premešamo. Pri t&m giedajno, da se tekočina provioft ne segreje, fo je, da iiaa pir&vilno bipelno toplino 12 do 14 siopinj R- Raztopina se torej ne sme naliti na tropine pre gorka. V kadi kipi potem pe-tijot 3 do 4 dni. Pri tem so pazi, da se trop na njem ne segreje in ue seifca. T<> se zgodi na ta način, da ge trop s kakim pokrovoni ali z dilanii, ki se podpro, poslači noter v kad, tako, da afoji vedno }>od tekočino in ne irnore na vrh. Najboljše ,|e lz obeljenega protja spleteno jalovo dno, vi se »ad tropinapni v kadi tako pritrdi, da stoji tekočina še za mio ped nad njimi. Kdor toga ne stori, mora vsaj na 3 clo 4 ure ]>otlačiti trop v tekočino, da se zmoči in ohladi. Med kipenjem sb pazi, da. ise klet ŁreveŁ ne ohladi, zlasti pa ne naglo, ker bi se sicer kfipen-;e ustavilo. Kad, ki petijot v njej kipi, se 'potem še pokrije, da kaj nesnažn-ega ne pa.de r.oter. Cez 3 do 4 dni se teko&iia iz kadi odto6i n-. se izj>reša ter se iztoSi vs skupaj v, čist sod. Sod se na to zapre s kip«lno vcho, da petfiot v Djem lahko dokipi. Po koncanem kipenju se — Se je le mogoče — sod z dna|jun potijotftm do v*rlia zaai)a \n se rahlo zamaši. Kadsj- mesca novembra ali dece?nbra vtno- prv%6 pretakamo, da ga Iočkno od drož, vlijemo vsp drože iz vina, ki smo ga btili napravili iz zdravega (Jne iz gnilega) grazdja, v petijoi in ž njim petijot dofcro premešamo ter sod zopet za^naSij;o. 'Od vinskih drož dobi petijot Se boljši (bolj viriskT) aktis in nekaj veS kisline. Ko se potem približno v enem mescu. drože v njem zopet poležejo na d»o, pretočimo petijot v nekoliko zažveplan sod, da je bolj' stajnoviten Ln da se raj6i ?isti. Proti spomJadi ga raztočimo v nianj&o *sode in imamo na pipi ^dco le ma-ihcn sod, reoje sode pa zalivamo 'w jih imamo polcje. Pri tej priliki * petijot lahko preoedimo ali preeistimo — zJlasti, 6e pijača ni zadosti 6'rsta. Ce se nam p«, zdl pijača, presla-botna, laliko dodenemo &e nekaj fiistega špirita ali/ kakega vinskega žgfl(n]a. Ker je navaden 5ist pesni (t. zv. konzjiiiani) gladkor zelo drag, naj še opomnimo, da' za napravo petijofa Ishko rabimo tudi raanj čist sladko,r, ki se doMva v trgovSai pod raznimi iineoi (v obliki grisa aii zdroba) In ga lahloo vsak v©6ji trgoveo preskrb>. KonSno naj ša omenim zakonittt dol(#ila, ki se ti&ejo petijota. Za napravo petijota za domačo rabo ni troba nikakega dovoljenja, pa8 pa mora gospodar do 31. januarja vsakega leta naznaniti župajistvn (in to zopet okr. glavarstvn), koliko peti]ota je napravil in koliko oseb ctirnžine, poslov in delavcev) jma prii hiši, ki jim j« pijaea naraenjena. V vinskr kleti ali v hramu jtf pa treba sode, v katerih sg hrani petilojt, ozna&iti z napisom petLjot, domača pijača ali podobno, in poieg tuga je na vsakem sodu napraviti neizbrisijiv ležeč križ.