Eju(j(|Aiislu Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izliajai vsn.lt dnn razon ncdolj in jUTiznikov ol> 5. liri z\rečer.
Uredništvo lu upravniitvo: Kolodvorske ulico štev. ir>. — Z urednikom so moro govoriti vsak dan od It. do 13. -irn. — Kokoni«! »o no vračajo. — Insoratl: Sontitopna petlt-vrita 4 kr., pri večkratnem ponav ljanjl daje ae popust. — Velja za I*JnblJano v upravni&tvu: za oolo leto fl gld., za pol lota 8 gld., ^otrt *6*a 1	6° kr., na mesec 50 kr., počiljatev na dom velja mesečno 9 kr. veo. Po poiti velja aa oelo
leto 10 gl., za pol lota 5 gld., za čotrt leta 2 gld. GO kr. in *a joden moRoo 85 kr.
Štev. 194.	V	Ljubljani	v	četrtek,	27.	avgusta	1885.	Tečaj II.
Slovenski jezik in nase gimnazije.
I.
Karakteristično je za naše žalostne razmere, (*a se marsikatero velevažno vprašanje, katero ponosim figurira v političnih programih in volilnih oklicih, stvarno ne preudarja, resno ne razpravlja. Pri vsaki priliki ga imamo na jeziku, neprestano spodbujamo narodno maso s polnozvonečimi tiradami o njegovi absolutni potrebnosti, v parlamentih Ba naglašamo tako emfatično, kakor da bi od l'jega in njegove rešitve zavisna bila bodočnost slovenstva, — ali če se nas povprašuje, kako si mislimo vresničenje tega kardinalnega, pitanja, potem ostanemo na cedilu, potem smo v zadregi, naznanujoči, kako bi ovrgli ugovore svojih pro-tivnikov. Cel6 to se je pripetilo, da je državno-aborsk kandidat, priporočan od ljubljanskega centralnega volilnega odbora in živahno podpiran od tako zvane „odločue narodne" stranke, pod roko se zavezal nasprotnikom, da se bode ustavljal znameniti narodni terjatvi, katero nahajamo v narodnem programu, odkar se je narod slovenski začel zavedati svoje individualnosti. Milovanja vredna zmedenost elementarnih pojmov, kaki sklepi se dad6 izvajati iz tega v istini opasnega položaja!
V to kategorijo nerazumljenih in zanemarjenih vprašanj je vštevati tudi jezikovno uredbo naših srednjih šol, osebito naših gimnazij. Velevažni ta predmet hočemo tedaj publicistično razpravljati v stvarnem članku.
Da slovenski rodoljubi uže z davna tež6 po slovenski višji gimnaziji, kedo jim more to zameriti?! Nemških srednjih šol polakomniti se ne treba; to-
Listek.
P r o k 1 e t a!
(Roman, Spisal Emilo Richobourg; po E Vacanovi predelavi prosto poslovonil Janko Leban.)
(Dalje.)
Mladi advokat mu je hotel nekaj vprašanj staviti. A ujetnik živo zavrne: „Da sem hotel odgovarjati, mislite, bi li bil čakal do danes? Jaz nisem ničesar zakrivil, kar sem lehko povedal; če sem molčal, godilo se jo to, ker zdi se mi, da nemam pravice, govoriti. i„ te tisočkrat trdim: „Jaz sem nedolžen!“ in če tisočkrat opetujete: „On je nedolžen!" — ne bodo verjeli ni meni ni vam, Ker ne morem svoje nedolžnosti dokazati, moram ostati kriv."
Zasuknol je govor ter besedil jako gineno o svoji ženi ter o malem bitji, ki ima priti kmalu na svet.
Tudi se je spomnil volkov, ki bodo sedaj imeli 'lobre čase.
Mladi advokat ga zapusti vos poparjen. Notranji glas mu je pravil, da mora hiti ta mož nedolžen.
liko je slovenske učeče se mladine, da se poleg nemško višje gimnazije v Ljubljani in nemške nižje v Kočevji z ozirom na slovensko mladež prav lehko zahteva ustanovitev slovenske srednje šolo v glavnem mestu ter preustroj novomeške višje gimnazije v zavod s slovenskim učnim jezikom. S stališča narodne jednakopravnosti se temu ne da ugovarjati-s uverjeni smo cel<5, da bode taka reorganizacija naših zavodov tolažilno vplivala na narodno protivje, katero sedaj žalibog uže toliko let razsaja po naši ožji domovini. Tudi v kulturnem oziru je terjatev slovenskih rodoljubov čisto opravičena; od nje odstopiti je toliko, fakor obupati nad obstankom slovenske narodnosti. Kajti jezik sam ni zgolj mrtvo orodje, nič vredna lupina za duševno vsebino; v naravni nerazrušni zvezi je z duševnim gibanjem dotičnega plemena. Kedor tega ne verjame, skuša naj pravilno misliti v tujem jeziku; takoj bode spoznal, s kakimi težavami se je boritjuideji, predno prorine do primernega jasnega izraza. Največja zapreka za uresničenje naših narodnih željCi je pa, da premalo poznamo svojo materinščino. Koliko je Slovencev, kateri se lehko ponašajo s pravilnim in popolnim znanjem slovenskega jezika? Baš vsled tega nahajamo toliko sicer vnetih narodnjakov, kateri kot odvetniki ali notarji navzlic svojemu narodnemu radikalizmu vender le — nemški uradujejo! Ni čuda, saj so nikoli v šolah niso učili, o resnih predmetih in znanstvenih vprašanjih misliti v materinščini! In znanstveno slovstvo naše, kako je neznatno, kako ponižno! Malo, bore malo imamo znanstvenih razprav, in še iz teh nam nasproti veje neprijetna dišava petrolejske svetilnice,
Potrujal se je za stvar ter jo študiral po-trpljivo in resno v vseh njenih podrobnostih; marljivo je delal na svojem zagovoru v interesu svojega klijenta. Se ve da ni se nadejal, da zatoženca oprosti; pa s svojim govorom lehko dokaže svoj talent. On je znal svoje sodnijsko govorništvo kazati v vsem blesku in lesku, v vseh niiancah se je odlikoval, znal je buditi bolest, ginljivost, solze, navdušenje.
Nazadnje pride odločljivi dan. Bil je to za mladega advokata pravo zmagoslavje. On je občinstvo s svojim govorom zaporedoma elektrizoval in vabil mu solze v oči; navlasti je mnogobrojno zbrano ženstvo nad eno uro kar presunjal s svojim govorom.
Kar se Jeana Renauda tiče, bil je obsojen k dožitnemu prisiljenemu delu.
Zaslišavši strašno obsodbo sklene roke ter pogleda proti nebesom. V tem položaji zasliši besede predsednikove: „Imate tri dni časa, da vložite apclacijo." Na to pogleda zopet proti sodišču ter s žalostnim smehljanjem dčje: „Cemu?“
Žandarja, ki sta bila za njim, vstaneta, eden njiju odpre mala vrata za zatožence, a drugi položi rahlo roko na ramo obsojencu.
pri kateri se je siromak pisatelj mučil, da okornemu narečju vstvari znanstveno terminologijo. Ako hoče mo te daj vstopiti med izobražene narode, primorani smo zahtevati slovensko višjo srednjo šolo; kajti kar se sedaj ponuja slovenskemu učencu na slovenskih razrednicah naših gimnazij, premalo je za znanstveno od go j o v materinem jeziku.
Toda takoj nastane drugo vprašanje. Ne bode-li narod slovenski, če pravična vlada vstreže njegovi želji, naklonivši mu višjo gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, ravno toliko ali še več izgubil v duševnem oziru uego je pridobil v narodnem? Da je znanje nemščine, njeno popolno znanje v besedi in pisavi, neizogibno potrebno vsak e mu slovenskemu izobražencu, to je faetum, kojega ne ovržejo strastne deklamacije kričavih fauatikov. Iz zgodovinskega razvoja našega naroda in iz življenjskih pogojev njegovih rodila se mu je vzvišena naloga, v zvezi z brati Čehi posredovati med zapadno kulturo in slovanskim svetom. Poleg tega navezan je vsak, kdorkoli se bavi s kako vSdo, na obširno znanstveno slovstvo. Kar ga najde v slovenskem ali v katerem drugem slovanskem narečji, premalo je za njegove potrebe, primoran je tedaj, zatekati se k slovstvenim zakladom razvitega kulturnega jezika. Bodemo-li morda pribežali k italijanščini, če pred durmi stoji neprimerno bogatejša nemška sosedinja? O tem, da mora tudi državna celota v svojem interesu od slovenskih razumnikov, kateri želč svoje sile posvetiti državni službi, zahtevati popolno znanje onega jezika, koji je dandanes prava vez med
Jean Renaud ume, da je vse končano; pa predno se oddalji, hoče si še enkrat to veselje privoščiti, da pogleda poštenim ljudem v obraz. Počasi preletava njega oko po uradnikih in zbranih poslušalcih. Vidi, kako si mnoga ženska briše objokane oči. Kar pa razločnejše mimo vsega dru-zega opazi in kar ga nemalo strese, je to, da ugleda Pierra Rouvenata v sobinem kotu na steni slonečega, bledega in milo jokajočega 1
Pozdravi ga prikimavši mu, in Rouvenat, videč, da ga je obsojenec opazil, stegne proti njemu roke.
Jean Renaud odide med obema žandarjema.
Četrt ure pozneje zapre jetničar celična težka vrata za njim.
Renaud je bil morda na molitve, katere ga je otroka učila mati, davno pozabil. Zdaj pa pade na kolena, spomne se svoje žene, o kateri ni nič bil slišal in domislivši se vsega, kar je ljubil, povzdigne duh k Bogu ter prične moliti. . . .
Še je bil na kolenih, ko se zaslišijo v korri-doru koraki. Skoro istočasno zaškriplje veliki ključ v ključavnici celičnih vrat. Hitro skoči na noge. Vrata so odpro in on zavpije iznenaden in vesel, ko ugleda Pierra Rouvenata vstopajočega.
disparatnimi članovi mnogojezičnega cesarstva, o tem niti govorili ne bodemo. Pač pa moramo svojim rojakom pred oči stavljatj izredne prednosti, katere Slovenec uživa zbog tega, ker je poleg materinščine popolnem vešč i nemškega jezika. Odprta so mu uradna mesta, ne le v skromni ožji domovini, temveč daleč okolo po vsej državi. Toliko je dandanes slovenskega življa v državnih službah raztresenega po nemških pokrajinah, zlasti na Dunaji, da niti prostora zanj ne bi imeli po vseh domačih uradih, ako tudi zadnjega Nemca iztrebimo z ozemlja med Dravo in Jadranskim morjem. Dežela naša je revna ter mora izvažati velik del svojega razumništva. Pogoj k temu eksportu j e p a, da s e d ij a ki naši popolnem privadi j o nemškemu i d i j o m u. Naravnost tedaj trdimo, da je po našem mnenji neocenljiva izguba za duševne in gmotne koristi našega naroda, ako se slovenski mladini na naših srednjih šolah pot zapira do popolnega znanja nemškega jezika. Da bi to neizogibna posledica bila ustanovi slovenske višje gimnazije, naravnost rečemo, da bi za danajsko darilo imeli tako narodno koncesijo ter bi odločno svarili svoj rod pred tako terjatvijo. Toda uverjeni smo, da temu ni tako; u v e r j e n i smo, da se tudi na srednji šoli s slovenskim učnim jezikom učenec le h ko po polnem privadi nemščini, ako se namreč spolnijo nekateri bistveni uveti, na katere bode učna uprava strogo morala paziti.
O teh uvetih, ki omogočijo, da slovenska višja gimnazija obojni namen doseže, podajajoč slovenski mladini poleg zuanstvene omike na narodni podlagi tudi temeljito znanje nemškega jezika, govorili bodemo v prihodnjem članku.
Društveno življenje na Kranjskem leta 1884.
Koncem leta 1884 bila so na Kranjskem 204 društva javno in vspešno delujoča, blizu 20 društev bilo je tacih, ki so živela le navidezno. Na novo ustanovilo se je v 1884. letu 20 društev, razšlo se jih je 7. Največje število se ve da ima Ljubljana, namreč 62, tedaj blizu tretjino vseh društev. Po druzih političnih okrajih razdele se tako-le:
Postojina ima 21 društev, Logatec 19, Kranj 17, Ljubljana okolica 15, Kočevje 15, Novo Mesto 13, Radovljica 10, Kamenik 9, Krško 8 in Litija 2 društvi.
Okrajni glavarstvi na Notranjskem imate tedaj največje število društev, in je tudi v tem oziru čast, ki jo pridevamo Notranjcem, da jih naziv-Ijemo „zavedne", zaslužena, in to tim bolj, ker imata največje število bralnih druatev in čitalnic, vkup 21, tedaj polovico vseh bralnih društev Kranjske, katerih je 42. Vsa bralna društva so slo-
Objame ga ter poljubi na obe lici.
Vrata celična se zopet zapro in zapiralec se odstrani.
„Vi tedaj prihajate k meni", dč Jean Renaud globoko ginen. „0, to me veleosrečuje, gospod Pierre, in vender ste ravnokar slišali, da sem da sem zdaj kaznjenec." — „Da, pa le, ker si sam tako hotel!" — „Kako ! kaj hočete s tem reči?“
— „Jean Renaud, misliš-li, da nič ne vem, da si nedolžen?" — „Bolj tiho, tiho! ... Če bi vus kdo slišal!" — »Dragi, brdki moj Jean Renaud, naj o tebi mislijo in pravijo, karkoli hočejo; jaz pa, jaz te občudujem, ker ti si velik in plemenit, človek; jaz bi padel pred tabo na kolena, kakor to storim pred ljubim Bogom!" — „Po tem takem ste torej uganili, zakaj nisem hotel odgovarjati?" — „Poznal sem tvoje veliko srce, Jean Reuaud; vedel sem, kako se hočeš darovati!" — „Iu gospod Mellier, ali ve?“ — „Da." — „Ah, to mi ni ljubo!" dč Jean Renaud žalostno — „Moral sem mu resnico povedati." — „Zakaj?“ — »Da bode znal, kaj ti je dolžan." — »Tega ni bilo treba."
— „Ko je zvedel, da si se dal zatožiti, in da se braniš zagovarjati, da na bi izdal skrivnosti uoči
venska; kranjski Nemci, razen „kazin“, nimajo nobenega tacega društva, in naši nemški sode-želani nam bodo tu vsaj priznali, da nismo „infe-riore Rasse".
Nemških kazinskih društev na Kranjskem je O, in sicer v Ljubljani, Ratečah, Postojini, Novem Mestu, Kranji in Idriji. Lep napredek zabeležiti nam je pri požarnih hrambah, fie pred osem leti bilo jih je na vsem Kranjskem 5 do G, a danes imamo jih 35. Razmeroma je to število še uedo-stat.no, posebno ako se ozir jemlje na druge dežele, kjer jih je na stotine, na priliko na Spodnjem Avstrijskem, kjer ima uže vsaka druga ali tretja občina svojo požarno hrambo. Pri nas pogrešamo sicer še mnogo velikih občin — celo mestnih — ki še nimajo teh društev, no vender upati je, da se skoro oživč.
Strelskih društev je 7, društva za olepšanje in povzdigo mest in trgov so trije: v Postojini, Kranji in jeden v Ljubljani — a to poslednje le na papirji. „Oitsgruppe“ imamo v Novem Mestu, Kočevji, Maverlu, Tržiči in dve gospodov in go-spej v Ljubljani. Društvo gospej v Ljubljani in ono v Tržiči ustanovili sta se še le letos, ono v Maverlu se pa do sedaj ni še konstituiralo; dalje imamo dve društvi za povzdijo občevanja s tujci, in sicer na Bledu in v Ljubljani, a nobeno do sedaj ni pokazalo kacega vspeha. Posebno onemu v Ljubljani gre trda; poslalo je vladi pravila v potrjenje, v kratkem jih je zopet predrugačilo, a porod se vkljub temu ne more zvršiti. Trebalo bi mu le spretne in energične babice, da bi zagledalo luč sveta, kar bi bilo iz srca želeti. Naša prelepa Kranjska je še vse premalo poznana, kar bi sc dalo s spretno reklamo gotovo doseči, in marsikak novec več prišel bi v deželo. Naj se le pogleda po časnikih, kako Nemci slavč svoje pokrajine, najneznat.uejše gnjezdo povzdigujejo ti v sedma nebesa. Društva veteranov so trije, v Ljubljani, v Domžalah in Idriji; tri pevska društva: v Ljubljani, Novem Mestu in Kameniku, jedno, deloma pevsko društvo, ustanovilo se je letos v Jesenicah, dve čebelarski društvi, jedno društvo za svilorejo v Metliki; tri telovadna društva: »Sokol" v Ljubljani, nemški „turnarji“ v Ljubljani in letos ustanovljeno društvo v Kočevji. V zadnjem času, posebno o priliki zasedanja Bosne in Ercegovine, nastala je neka nova vrsta društev: v podporo onemoglih in ranjenih vojakov in njih obitelji.
Ustanovilo se je do sedaj 16 tacih društev, deloma ustanovljenih od gospodov, deloma od gospej, in je jasen dokaz človekoljubja, požrtvovalnosti in lojalnosti Stanovnikov Kranjske, ki rado-voljno položč dar na oltar domovine iu pomorejo lajšati in celiti rane onih hrabrih sinov, ki so nam s svojimi prsi ščit, ki zastavijo življenje in krv za cesarja in dom. Naših domoljubov skrb bodi, da se kolikor možno pomnoži ta društva.
24. junija, katero skrivnost edino poznaš, hotel se je sam izročiti sodišču." — »In?" — „In jaz sem se temu ustavljal." — »Ah! To je bilo prav od vas, gospod Pierre!" — »Dejal sem si: pustiti moramo Jeanu Renaudu njegovo voljo." — »Nu, to se ve", reče ujetnik, Jaz sem se dal zatožiti, obsoditi, jaz sam sem tako hotel. Zagovarjati se, dokazati, da sem nedolžen, kako lehko bi mi to bilo! Naj bi bil gospodu instrukcijskemu sodniku le resnico povedal. Toda jaz sem bil prisegel ubogemu umirajočemu mladeniču. In potem tudi nisem hotel, da policija iztakne pravega krivca; ne, tega nisem hotel! Ah, jaz sem k temu potreboval res velikega poguma, železne volje. Ti sodniki so tako strašni, mrtveca bi pripravili k govoru!.. . . A zmislil sem se živo na to, kaj dolgujem svojemu dobrotniku gospodu Mellieru ter spomnil sem se tudi rane v mojem srci, ki še krvavi: Genevieve je dvomila nad mano; moja žena me ima za krivega! O Bog, ko sta prišla žandarja prijet mo, da jima je Genevieve zavpila: „Moj mož je nedolžen, prisezam vama, da Jean Renaud ni morilec!", potem ue vem, če bi bil imel še pogum, ravnati tako, kakor sem ravnal! Akopram se imam
I Pri sedanjih razmerah priporočati je, da se ustanavlja še neka druga vrsta društev: »Društva zmernosti". Do sedaj imamo le jedno tako društvo na Kranjskem: v Kranjski Gori, ki šteje 183 članov in kateremu predsednik je tamošnji župnik gosp. Blaž Artelj. Kdor bi ustanavljal ali pomagal ustanavljati taka društva pri nas, kjer nesrečni špirit, prevladuje od dnč do dnč, kjer so te strupene pijače popije, izvzemši Galicijo, razmeroma največ, ter nam uničuje naš tako krepki rod telesno in duševno, bil bi narodov | rijatelj in rešitelj v najblažem pomenu. Naj se le primerijo zadnja leta s prejšnjimi o času vojaških naborov. Dohajali so prej orjaki, a sedaj sem in tj& kravji pa-stirji, kakor jih ljudstvo samo dovtipno nazivlj&i tiste palčke, katerih hi štirje skoro pod jedniffl mernikom mlatili. Le Kranjska in Galicija dajeta štiri naborne razrede. In ni čudo! Delavec ali kmetovalec nese tedenski zaslužek, skupiček tržnega dnč v žganjarijo; ne okrepča si od truda onemoglih udov s kozarcem čvrstega vina, omami se s strupom, iu v tej zdivjanosti pričenja dostikrat prepir iu poboj. Koliko se pojavlja žalostnih prizorov, in ne bil bi človek, da se ti v srce ne usmili, ko vidiš tu nezavednega ležati v jarku ob cesti, tam zopet tavati nesrečnika s povešeno glavo, kojemu se šibč noge in izpuščajoč živinske glasove iz sebe. Žalostne slike — žalibog, da t.oli pogoste!
Gospod deželni predsednik, spoznavši in resno uvaživši veliko pretečo nevarnost, razposlal je sani okrožnico do dotičnih oblastov po deželi, v kateri toplo priporoča ubogo ljudstvo njim v skrb, iu tudi deželni zbor sklenil je postavo Samčevo z namenom, da hi se ljudstvo obvarovalo pogube. Tem blagim namenom dajte življenje, gospodje po deželi, vi, gospodje župnijski in občinski predstojniki, v vas ima ljudstvo zaupanje. Snujte taka društva, člani naj plačujejo male doneske, s temi naj se na primeren način dele darila poboljšavcem, ali kakorkoli si bodi naj se primerno porabljajo, člani naj so materijalno in duševno spodbujajo. P° Angleškem in v Ameriki imajo dokaj tacih društev, ki delajo, kakor spričujejo njih poročila, pravu čuda. Se ve da vsega se no bo dalo doseči z društvi, ki so le vender idejalne vrednosti, iu treba si bo stvar ogledati, tudi od materijalne strani, skrbeti bo, da se preskrbi cene, zdrave pijače. Kako iu kaj je to mogoče, ali bi bi bile tu na mestu zadruge, ki bi v množinah skupljevale in po najniži ceni prodajale domača vina, pivo, prepustimo v razsodek in razpravo strokovnjakom; razveselil je nas v tej zadevi razgovor z gosp. potovalnim učiteljem, ki je izrekel, da se bo lotil javno razpravljati to vprašanje. Vsakdo pa naj stori svojo dolžnost, naj se uže namen doseže po tej ali onej poti, in ako se reši le jeduo samo življenje, jedna sama duša.
(I)aljo prihodnjič.)
zahvaliti, gospodu Mellieru, za živenje in mi je dobrotnik, ne dal bi se vender potem zatožiti in obsoditi, potem ne bi mogel molčati!.... Pa Ge-nenieve sama me je obdolžila! Kaj mi je potem bilo na drugem? Naj me imajo za roparja, za morilca, za hudobnika! Ujetnik sem tudi uže postal. Kaj mi je mari, ko mo moja žena ima za z|PQžnoga zlobnih činov? Ona zna pisati. In mislite li, da sem le vrstico dobil	od	nje? Ona	me je uže	pozabila. ..." — „Vi	se	motite, Jean Renaud;	Ge-
nevieve misli zmerom na vas ter joka neprenehom."
Oči se ujetniku zasvetlijo in na obrazi se mi' pokaže izraz neskončno miline. „Vi ste jo videli?" povpraša s tresočim glasom. »Kako se li kaj ima? — „Ona trpi, brezupna je...." — „Uboga Ge' neviove! Da jo sama, izvestno bi lažej prenaš»,fl’ pa kmalu bode otročiček tu, iu potem .... kivHl hoče potem začeti?"
„To naj te pa	nič	ne skrbi",	odg0'"'"
venat,. »Tvoja žena	in	tvoj otrok	n*11 l,oh 'a	a
pomanjkanja. Zato sem jaz tukaj
Ujetnik prime roke Rouvenatove ter jih krčevito stisne med svojimi-
Politični pregled.
Avstrijsko-ogorska država.
Lienbacherjevo nepotrebno hrepenenje po ustanovitvi posebnega katoliškega kluba v državnem zboru se se vedno ni ohladilo. Omenjeni gospod čuti večkrat, še potrebo, poslali v svojem glasilu med svet nekaj ..prijaznih" nasvetov. Privoščili bi sicer gospodu Lienbacberju veselje, da razpravlja o novem klubu, da bi le to ne vzbujalo drugodi zopet jednakih nesrečnih „potreb“ 1'0 novih klubih.
Vročekrvniki, kateri so si želeli jugoslovanski klub, so sicer umolknili, in mislimo, da za vselej uvidevši nepotrebo in nekorist. takega kluba, a zdaj oglasili so se zopet »Narodni Listy“ ter ape-1 uje j o na Čehe, naj bi si tudi ti po Lienbacher-jevem receptu osnovali poseben česk klub, kateri bi se od slučaja do slučaja pogajal z desnico, češ, da bi se tako pokazalo, kaj zmorejo zastopniki »češkega kraljestva". Nu, mi sicer ne verujemo v resnost tega nasveta, a obžalovati vender moramo, da se hoče s tem vsaj v javnem mnenji kazati nejedinost desnice. Mi smo po polnem uverjeni, da poslanci niso z novinami glede tega vprašanja istega mnenja, da bodo marveč zopet složno zje-dinili se v jedno desničarsko skupino ter podpisi vlado pri težavnem poslu glede izvedbe ravno-
P>'avnosti.
Pri ministru baronu Pino-tu bila je te dni Reputacija sestoječa iz 10 članov, njegovih volilcev iz Koroške. Predložila mu je znano Haderlapovo knjižico ter ga prosila, naj bi izvolil ozirati se na v oni knjižici izražene želje koroških Slovencev. Gospod minister sprejel je zelo prijazno deputacijo.
Tuje dežele.
Francoski konservativni volilni odbor v Pa r'zu izdal je volilni oklic, v katerem poudarja, naj se dela na to, da se zopet napravi mir v verskih zadevali, naj se pustijo neplodonosna naselbinska Podjetja, naj se v državnem gospodarstvu upelje Žtedenje. — Revolucijska delavska stranka imela j« minolo soboto shod, pri katerem se je govorilo več zel6 ognjevitih govorov proti radikalcem. Je-den govornik je dejal: »Če je oportunizem trenot.no je radikalizem najnevarnejše zlo bodočnosti: Proti obema se moramo braniti.“
Španska vlada ni še odgovorila na slednje diplomatsko pisanje od strani Nemčije gledč Karolinških otokov. Nemška vlada je baje predlagala, naj se vsa ta zadeva izroči prijateljski avstrijski vlasti v presojo.
Angleški izredni poslanik Drummond Wolft dospel je v Carigrad. Turki sprejeli so ga sicer zelo prijazno, vender no kažejo vladni krogi po-H(*ne volje, ugoditi njegovim predlogom. Turčija pw' neče z zdanjim kabinetom se preveč zvezati,
ker se jej zdi, da ta Salisburjjev kabinet po bo-ločih volitvah angleških ne bode več dolgo vladal.
Iz Abesinije se poroča, da se je pri abesinskem vladarji, kralji Janezu, pokazala zmeša-uost duha. Vsled tega bode potreba, da se na njegovo mesto na kraljevi stol postavi kmalu drug vladar. To bolezen nakopal si je baje po prevelikem duševnem in telesnem delovanji. Kot njegov namestnik se imenuje načelnik abesinske vojne, Ras Allula.
Dopisi.
V Višnji Gori, 25. avgusta. Po dolgem, leto dni trajajočem razmotrivanji smo tudi pri nas sklenili ustanoviti društvo „požarna hramba." Osno-valni odbor sestavljen jo *z sledečih gospodov: Janko Škerbinec, nadučitelj, kot predsednik; P. Gil!y st.., c. kr. poštar, kot tajnik in namestnik, Mihael Omahen, trgovec in posestnik, kot blagajnik, in iz zaupnikov: P. Gilly ml., poštni in brzojavni odpravnik, A. Kralj, posestnik in II. mestni svetovalec, Fr. Štarcer, posestnik in 1. mestni svetovalec, J. Bartol, posestnik.
Osnovalni odborniki, vsi za blagor in napredek mesta vneti možje, bodo pa uže znali težavno nalogo v občno korist, in blagor izpeljati in društvu na trdne noge pomagati tudi brez nasvetov jako modroslovnega dopisnika »Slovenčevega" (štev. 189). Ošabnost, zapravljivost in kolikor je še takih lepih lastnosti, pa naj bode orne njenemu dopisniku povedano, da nikdar in nikoli ne bodo imele prostora v društvu, pomagalo bode vsacemu v sili, naj si bode potem „dohtar" ali zadnji duševni revček Zapravljati pa ni niti mogoče, ko ni celo najpotrebnejega — denarja!
Le pomirite svoje živce v tej zadevi; slavnemu osnovalnemu odboru bi pa svetoval: le naprej, naprej brez ozira na desno, na levo, kakoi veleva razum in splošna korist! Na posamezne kričače, kateri le iz sebičnih namenov in podlega strankarstva to ali ono svetujejo v »lepi" nadi, da bi se društvo celo ne ustanovilo, pa naj bo tiho preziranje.
Dopisnik v „Slovencu“ besediči tudi nekaj o „nemčurst.vu“ tukaj! Pozivljem vas tedaj g. dopisnik, dokažite vaš besede, ako ne, ste navadni --obrekovalec. Šukljo je Slovenec, veliko bolj iskren Slovenec kakor vaše stranke svečenik. To naj za^ dostuje za sedaj! Gospodine dopisnik »Slovenca" Si tacuisses ...	—n
Domače stvari.
Iz seje mestnega odbora ljubljanskega.
V Ljubljani, 25. avgusta. Danes zvečer ob 6. uri imel jo mestni odbor redno javno sojo. Predsedoval jo župan Grasselli; navzoč niti j0 bilo 17 mestnih odbornikov. Overovateljema za-
„Ah!“ reče, »vi ne veste, kako dobro mi (1ejo vaše besede. Zdi se mi skoro, kakor da nisem več omilovanja vreden. In pomislite, da sem °če, da bodem imel otroka!... Težko je vender to prenašati, gospod Pierre. Uboga stvarica! Nikdar je ne bodem videl, pa kako bodem vedno mislil nA-njo, in kako jo bodem, ne da bi slutila, ljubil! Ko doraste in bo razumela stvar, potem ubogi stvarici vender porek6: ,Jean Renaud, tvoj oče, je v bagno-u!1 Kako jo bode to bolelo! — Pa ne-li res, gospod Pierre,' potem pojdete k mojemu otroku in mu porečete, „u, poveste mu resnico!"
»Jean Renaud, ko hitro doraste tvoj otrok in ^de mogel ohraniti skrivnost, hočem to storiti — PHsezam ti!"
»Takrat bodem pač težko še živel; pa vsaj fie bode moj otrok proklinjal spomina svojega očeta! — Pa zdaj še eno, gospod Pierre; kako se kaj ima gospodičina Lucila po vsem tem, kar Ke je prigodilo?"
Rouvenat, naenkrat zadrežen, povesi oči. — »Prodno me odvedo na moje kuznilišče, rud
bi videl gospodičino Lucilo, kei imam jej neka, povedati", nadaljuje Jean Renaud.
„Gospodičine Lucile še zmerom ni domov«, odvrne Rouvenat. »Stvar se tiče pisem, katere si vzel v Saint-Irunu v sobi mladega moža, ne-li ?“
»Da. So-li bila pisma? Tega ne vem. Saj ne znam Citati; in da prav znam, ne bi jih pogledal."
»Si-li jih sežgal?"
Jean Renaud se obotavlja nekaj časa ter potem reče: „Da."
»Ali mi ne moreš zaupati, kaj imaš povedati gospodieini Lucili?" povpraša Rouvenat.
»Ne. Jaz imam največe zaupanje v vas, gospod Pierre, pa tega ne smem; prisegel sem!"
Oas, ki je bil dovoljen obiskovalcu v ječi, potekel je. Ključ zaškriplje v ključavnici, vrata se odprti in zapiralec se molčeč prikaže na pragu.
Oba moža se jokajoč objameta.
„Ne zapustite mi žene in otroka", zavpije Jean Renaud, „in ne pozabljajte, kar ste mi ob ljubili!"
»Računaj na-me!“ odgovori Pierre Rouvenat ter oslavi celico.
(Dalje prihodnjič.)
pisnika bila sta imenovana mestna odbornika Klein in dr. D o 1 e n c.
Župan naznanja, da je dne 18. t m. povodom Najvišjega rojstvenega dneva (zbor se dvigne s svojih sedežov) naprosil gospoda deželnega predsednika, naj izvoli Nj. veličanstvu izraziti najudanejšo čestitko mestne občine ljubljanske.
Na to čestitko prišel je od nj. ekscelence gospoda fcm. in generalnega pobočnika Nj. c. in kr. veličanstva barona Mondela gospodu deželnemu predsedniku telegram, v katerem se je Nj. veličanstvo izvolilo zahvaliti za čestitko. (Živahni „živio“-klici.)
Istotako naprosil je župan gospoda deželnega predsednika, da je izvolil izraziti čestitko ljubljanske mestne občine povodom godovnega dueva Nj. c. kr. visokosti presvitle gospe cesaričine Štefanije (dne 20. avgusta) in povodom rojstvenega dneva Nj. c. kr. visokosti presvitlega cesarjeviča nadvojvode ltudolfa (dne 21. t. m ), za kar sta se visokosti zahvaliti blagovolili. (Živahni „živio“-klici.)
Nadalje poroča župan, da je povodom Najvišjega odlikovanja ljubljanskega častnega meščana, gospoda dvornega svetovalca profesorja viteza Miklošiča ob njegovem prestopu v pokoj z redom železne krone druge vrste čestital mu v imenu ljubljanske mestne občine, za kar ?o je v prijaznem pismu zahvalil gosp. Miklošič. (Odobravanje)
Mostni župan praški je v spomin obiska Slovencev v Pragi podaril ljubljanski občini veliko podobo Prage v 1. 1C0G.
Mest odb. Potočnik predlaga, naj se za ta dragocen dar izreče praškemu mestnemu zastopu zahvala mestnega odbora ljubljanskega.
Predlog se sprejme.
Mest. odb Potočnik poroča v imenu stavbin-skega odseka o kranjskega deželnega odbora prošnji gledč izpeljave vode iz Rudolfina pod Tržaško in Pran Josipovo cesto v mestni kanal v Slonovih ulicah. Poročevalec predlaga, naj se prošnji kranjskega deželnega odbora ugodi pod tem pogojem, da se kranjski deželni odbor zaveže, slučajno po odpeljavi vode provzročeno škodo mestni občini, kakor tudi privatnim osebam poravnati, za kar se je deželni odbor uže v prvem dopisu pripravljenega naznanil.
Predlog se sprejme.
Mest., odb. Murnik poroča v imenu stavbinskega odseka o popravi cesto na Grad pri sv. Florijanu. Poročevalec predlaga, naj se	za popravo	potrebni stroški
v	znesku	17G1 gold. 78	kr. dovolijo	ter se naroči
mestnemu magistratu, da še letos ko hitro možno razpiše natečaj za to delo.
Predlog se sprejme.
Mest.	odb. Potočnik	poroča v	imenu stavbin-
skoga odseka o napravi ograj in korit na živinskem trgu poleg klavnico. Stroški znašajo 993 gold 93 kr.
Most.	odb. P o toč n i k	poroča o	uspehu pismene
dražbe za gradenje kanala v Kolodvorskih in Parnih ulicah. Poročovalec priporoča, naj se sprejme ponudba baron Pittlove tovarne na Dnnaji, katera hoče napraviti kanal od cementa za 27G3 gold 56 kr.
Mest. odb. Klein meni, naj se to delo odda tukajšnjemu stavbinskemu mojstru Filipu Zupančiču za 3094 gold. 44 kr., kateri ima napraviti kanal od kamenenih plošč.
Za Kleinov predlog govorili so mestni odborniki Pakič, vitez Bleivveis Trsteniški in Ničraan. Konečno sprejel so je Kleinov predlog.
Mest. odb. Žagar poroča v imenu finančnega odseka o pritožbi hišnega gospodarja Kolnika zoper naloženi pasji davek in globo. Na poročevalčev predlog so sklene, da mora ta posestnik plačati pasji davek, kazen pa se mu odpusti.
Mest. odb. dr. Papež poroča v imenu s finančnim odsokom združenoga odseka za olepšanje mosta o prošnji Janoza Ederja za dovoljenje glode gradenja ledenice po amerikanskem sistemu pri Švicariji pod Tivolijem. Poročevalec predlaga, naj se prosilcu dovoli gradenje pod pogojem, da no poškoduje v okolici dreves tor da postane ledenica tukaj lastnina mestne občine, zgradi-telj da jo smo samo brezplačno rabiti kot najemnik. Razen tega določi so še, da mora zgraditi nekatere odvodne kanale.
Vsi predlogi se sprejmo. Na to se zaključi javna seja.	____________________
— (Prestolnica Štefanija) je, kakor poroča ,,Edinost“, v ponedeljek zvečer ob 9. uri in 45 minut prišla v grad Miramar. K sprejemu so došli na kolodvor: C. kr. deželni namestnik baron Pretiš, vojaški poveljuik baron Kober, okrajni raornarični poveljnik baron Wiplinger, poveljnik oddelka vojnih brodov, ki so na službo visoki gospi, baron Spaun, poveljnik broda „Krka“ baron Pelechy, major gereralnega štaba pl. Pe-rini, grajski glavar pl. Orel in načelnik tržaške železniške postaje, g. Pirovano. — Ko jo deželn i namestnik pozdravil visoko gospo, odgovorila je ona, da jo veseli, da bo mogla delj časa prebivati v Mirainaru in upa, da se bo tu prav dobro in po domače čutila. Potem so jej bili predstavljeni drugi gospodje, s katerimi vsemi je prav uljudno govorila in jim roko podala. Pod predorom se je poslovila z besedami: na svidenje, gospodje! ter v odprti kočiji odpeljala v grad Miramar. Vse je občudovalo lepoto in neprisiljeno a čisto naravno uljudnost visoke gospe. Včeraj dopoludne se je uže sprehajala po parku. V Miramaru jo zdaj pravo dvorno živenje; vse polno dostojanstvenikov, kakor so grof Bombelles, in dvorno dame grofice Tarouca, Palfy, Chotek in druge dame, mnogo častnikov c. kr. mornarice, ker nasproti Miramara so zakotvene vojne la-dije: jahta Pantasie, fregata Radetzky in topničarka Krka, in vse polno dvorne služinčadi. Lepo demonstracijo so jej napravili vrli Kraševci v Nabrežini; od vseh bližnjih krajev je došlo ljudstvo ter našo cesarjevno s živioklici pozdravljalo; cesarjevna pa je jako prijazno odzdravljala. Ljudstvo je bilo kar očarano zaradi tako naravne prijaznosti in ponižnosti preljubljeue cesarjevim. Tržaški vrli okoličani so uže vse te dni popraševali, ako se kaka ovacija napravi ua čast visoki gospi, kateri žel6 dokazati svojo iskrenost za cesarsko hišo.
— (K Tschinkelnovemu konkurzu.)Tschin-kelnovo cukrarno v Lovosicah, cenjeno na 451000gld, kupila je pri tretji eksekutivni dražbi v Pragi „Anglo-Bank“ za 100000 gld.
— (Umrl) je včeraj v Novem Mestu frančiškan o. Matej Pi bernik.
— (Odvetnik dr. Stanič) je odprl svojo odvetniško pisarno v Gorici.
Statistični podatki.
O stavbah na Kranjskem v letu 1884.
Na Kranjskem zgradilo se je v letu 1884 do konca decembra 970 različnih stavb, in sicer se je zgradilo 793 novih stavb, 83 stavb se je prezidalo, pri 49 se je prizidalo, 15 poslopij se je vzdignilo in 30 se jih je preustrojilo v različne namene in potrebe (adaptiralo). Po političnih okrajih raz-dele se te stavbe tako-le:
Kraj	Nove stavbe	Pre- zidanja	Pri- zidanja	Nad- zidanja	Adaptir. stavbe	Vkup
Mesto Ljubljana ....	17	12	15			19	63
Postojina		58	10	1			—	69
Kočevje		94	3	—			—	97
	123	3	—			—	126
Kranj		77	19	14			—	110
Ljubljanska okolica . . .	54	9	2	—	—	65
Litija		70	4	l			—	75
Logatec		50	12	4	12	11	89
Novo Mesto		137	—	2	l	—	140
Kamnik		43	—	10	—	—	b3
Črnomelj		44	7	—	—	—	bi
Radovljica		26	4	—	2	—	32
Vkup . . .	793	83	49	115	30 j 970	
V 1. 1883 zgradilo se je vseh stavb 1039, tedaj je palo Število v 1. 1884 za 69.	—c.
Yelečestitim gg. volilcem mesta Idrija!
Ne morem govoriti niti o borbi, niti o zmagi, ko mi je prijetna dolžnost, v skromuih besedah izraziti svojo najglobokejšo, prisrčno zahvalo na častni izvolitvi deželnim poslancem.
S to izvolitvijo ste, velečestiti gg. meščani, sijajno dokazali svojo dobrosrčnost, iskreno hvaležnost, domoljubje in složnost.
Preprijazno sodeč moje malostne zaslugo za Idrijo v dobi mojega devetletnega ondotnega službovanja in laskavo priznavajoč mojo dobro voljo, koristiti mili naši domovini, ste z uzorno dostojnostjo, mirno in soglasno,
pa •— kar je najlepše — po polnem prosto zjedinili se, izročiti meni častno in prevažno nalogo, zastopati Vaše in deželne koristi v visoki deželni zbornici.
Kolikor bode v mojih močeh, bodom vestno trudil se, hvaležnim biti za izročeno mi dostojanstvo ter ska-zati se vrednim za veliko zaupanje; nikdar pa ne bodem zgrešil vodila, da vspešno delovanje deželnih poslancev zavisi največ od ujihove vzajemnosti in dobrohotne podpore vis. c kr, vlade! Slava torej č. gg. idrijskim volilcem!
V Ljubljani dne 27. avgusta 1885.
Feliks Stegnar.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/'
Zbirog, 27. avgusta. Cesar dospel je sini. Vsprejeli ho ga nadvojvodi, generali, namestnik, oblastva, duhovenstvo, dalje rudarji in pevsko društvo. Zbrana množica klicala mu je navdušeno: Slava! Burno nazdravljali odjezdil jn na manevrišče.
Dunaj, 2G. avgusta. Ruski gostje vrnili so se ob 10. uri domov. Na kolodvoru poslovili so se oboji spremljevalci; v železniškem salonskem vozu poljubila sta se oba vladarja trikrat. Jednako ljubeznivo poslovili so se tudi drugi. Pri odhodu zaklical je car:	„Na	svidenje!", na lo odgovoril
mu je cesar: „Na svidenje!"
Kromeriž, 2G. avgusta. Cesar, car, cesarjevič Rudolf in veliki knez Vladimir peljali so se v lovski opravi v »Knežji gozd". Med lovom peljali so se drugi gostje skozi grajski park; v prvem vozi sedeli sta cesarici. Pri gozdarski hišici zapustila je družba vozove in razvila se je živabua zabava. Lovci prišli so k gozdarski hišici; cesar in car pozdravila sta živahno carevno in cesarico. Družba ogledala si je potem ustreljeno divjačino. Ob polu 7. uri bil je dvorni obed za 69 oseb. Cesar napil je caru in carevni in car zopet cesarju in cesarici.
Pariz, 2G. avgusta. General Courcy porofa, da kolera v Tonkingu pojema. — Courcy se v kratkem poda v Hue.
M a dri d, 26. avgusta. Včeraj obolelo je v vsej Španiji 5088 oseb na kolero, umrlo pa 1561.
Telegrafično borzno poročilo
z dn& 27. avgusta.
gld.
Jednotni dr?., dolg	v	bankovcih...........................82-80
»	»	»	»	srebru.........................83'35
Zlata renta.................................................108-70
5°/o avstr, renta............................................99-75
Delnice nirodne banke.................................... 868' —
Kreditne delnice........................................... 288-70
London 10 lir sterling.....................................124	(50
20 frankovec............................................... 9-88r'
Cekini c. kr................................................. 5-89
100 drž. mark...............................................61	• 15
Tržne ceno.
V Ljubljani, 26. avgusta.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 3 kr., domače 6 gld. 34 kr.; rež 5 gld.	20 kr.;	ječmen 4 gld. 23	kr.;	oves
2 gld. 92 kr.; ajda 4 gld.	71 kr.;	proso 5 gld. 36	kr.;	lur-
šica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 85’kr.; leča liektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po	90 kr.,	salo po 82 kr.,	Speli po
54 kr., prekajen pa 66	kr., maslo (sirovo) 84	kr.,	jajce
2% kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 54 kr., svinjsko 66 kr., drobniško po 34. ki-, — Piske po 40 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 60 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdili drv 7 gld. 40 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
rJTii j(‘i.
D n 6 25. avgusta.
Pri Maliči:	Dauzinger,	trgovec,	in	Mokej,	potov., z Du-
naja. — Schriitter, c. kr. lin. nadkomisar, iz Brna. — Herr-mann, c. kr. lajtenant, iz Radovljice. — Fuchs, zasebnik, iz Kokre.
Pri Slonu: Sc.hlesinger s soprogo iz Pariza. — Grosser, potov., z Dunaja. — Baumgartner, trgovec, iz Salcburga. — Grimm, župnik, iz Kiklingna. — Bruckner iz Szege-dina. — Lilek, duhovnik, iz Linča. — Masič, umir. (in. komisar, iz Gradca. — Namics in Rakanovič iz Banjaluke.
Pri Južnem kolodvoru: Caracasi iz Trsta. — Rndres z rodbino iz Gradca.
Pri Avstr, carji: Perko, dijak, iz Poljan.
Pri Virantu: Staricha, kramar, iz Semiča. — Pehani, posestnik, iz Žužemperka.
Umrli so:
Dn6 25. avgusta. Angela Pirc, hči želez. urad. sluge, 10 dnij, Kolodvorske ulice št. 30, ustni krč. — Frančiška Juvan, firkoslavčeva hči, 1 ines., Krakovske ulice št. 29, griža.
V civilni bolnici:
D n 6 24. avgusta. Marija Povše, goslinja, 691., starostno opešanje.
Dn6 25. avgusta. Aleš Burja, delavec, 551., nadiha.
Meteorologiono poročilo.
j Stanju Caa i baro-opaznvaiija motni I v mm
Tempe-
ratura
Vetrovi ; Nobo
Mo-krina v »nm
I
7. zjutraj	737-08 j	10-6	bzv.
2. pop.	{	734-98 |	23-4	j	jzpd. sl.
9. zvečer	j	736-28	16-4	bzv.
I I I
megla ! obl. d. js
o-ooi
Listnica uredništva.
Gosp. Zlatorodov: Kmalu Vam zadevo pojasnimo pismeno. — Gosp. k. v Višnji Gori: Da, pride v kratkem-llvalo za ono in to! — (iosp. dopisniku iz Trsta: dostno sprejmemo Vašo ponudbo. Takoj ugodimo jedrn Vaši želji, drugi pozneje. Več pismeno. Izvolile se kmalu zopet oglasiti. Vaše pero jo izborno. Gosp. .1. L. v Lokvi: Doln-o!
Poddružnicn c. kr, priv.
avstr.
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci ua obreetovanje
v bankovcih
za 4 dni odpovedbe .	,	.	3'/4 od sto
»	8 »	>	...	3'/„ »	>
* 30 »	»	...	JI3/, » »
v Napoleomlorih HOdnevna odpoved ....	3 od sto
3mesečna >	....	3'/, »	»
6	»	►	....	3	»	»
Oddelek za g-iro
v bankovcih 2'/a proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obreslij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, Ardd, Gradec, Sibinj, luO-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov.
Kupovanje iu prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po '/8proc. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila (vvarrants), pogoji po dogovoru;
proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu '/aproc. provizije za 3 mesece! na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na lelo do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora.	(69) 36—19
"V Trstvu dn6 1. oktobra 1883.
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
Odgovorni urednik j. Naglič.
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
8 Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
^ knjlgotržnioa v Ljubljani.
XXXXXXXXXIXXXXXXXg
x Oziumihi & x
X X X
__________________xxxxxxxx*
Tiskata in zalagata Ig. v, Kloinmayr 4 Fed- (!»*’•'l,srK v Ljutdjaui,
in reklame za vse časopise, strokov«* novine in koledarje domačih in tujih preskrbava reellno in najceneje užo £“,0 «7 let obstoieča mi	lirnin
calil'
27 let obstoječa najstarejša 'lirm* du Ogerske v tej stroki: A. Opp®11 najl (Stadt, Stubenbastei N1'-