PoiStnlna plačana T gotovim. ^ Leto Xm„ štev. 101 LJubljana, nedelja 1. maja 1932 7. Din L/pravoištv©: L . oijana, K-nailjeva olict 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratai oddelek: LJubljana, Selea-burgova oL 3 — TeL 3492 a 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon it 2455. Podružnica Celje: K.ocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Račtmi pri pošt ček. zarodih: LJulv Ijana št 11.842, Praha čisio 78.1*0, Jf 1f>S?41 N ar odn Uja 6 as^ JjOCCIK. £>— Din. ta mozfm«f»r 40 — Da. Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124 3125 te 3126. Maribor. Aleksandrova cest« 13. Telefon št 2-MO (ponoči 2582). Celie Knopnovs 0I S T>tet £t 1°0. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasa po fflrifu Koristi In opore v socialnem in gospodarskem pogledu nudijo „Jutrovi" tnali oglasi. Danes 460 ponudb in povpraševanj. Razorožitve Tehnične komisije nadaljujejo razprave — Ponovni sestanek voditeljev delegacij feo šele po feinkoštih Ženeva, 30. aprila, č. Včeraj se je vršil sestanek voditeljev nemške, ameriške, francoske in italijanske delegacije. Razpravljali so o razorožitveni konferenci. Razgovor je bil zelo živahen. Američani so zahtevali, naj se takoj spet prično pogajanja, čim se zaključijo volitve v Franciji. Macdonald je spočetka predlagal, naj se pogajanja nadaljujejo šele 10. junija ali v Ženevi ali v Lausanni, kasneje pa se je priključil ameriškemu predlogu, ker so Američani vztrajali pri svojem mnenju, Paul Boncour je izraz.il mnenje, da bo treba počakati, da se zaključijo tudi ožje volitve v Franciji, ki se vršijo 8. maja. Treba ie vsekakor vedeti, ali «e bo stabilizira! režim sedanje francoske vlade. Urejen francoski notran je-politični položaj je predpogoj za nadaljnja pogajanja. Spričo tega kaže, da se bodo podajanja nadaljeval". 12. maia, aH. kar je še bolj verjetno, po binkoštr.ih praznikih 18. maja. Po poročil;h iz francoskih krogov obsega Srim.sor>ov program tri osnovne točke. Ker še ni znano, kdaj se spet sestane splošni odbor konference, so bili na včerajšnjem sestanku mnenja, naj bi tudi tehnični odbori prekinili svoja posvetovanja. Macdonald odpotuje nocoj iz Ženeve. Stimson pa namerava v nedeljo zvečer odpotovati v Cannes. ženeva, 30. aprila d. Po včerajšnjih razgovorih v Stimsonovi vili, ki so se jih udeležili poleg Stimsona, predsednik angleške vlade Macdonald, francoski delegat Paul Boncour, italijanski delegat Rosso in nemški delegat poslanik Nadolny, je bil izdan naslednji skupni komunike: V vili Des Bessinges, sedanjem bivali- * u Ameriškega državnega tainika Stim-gf.aa. se je danes popoldue vrši! pod predsedstvom Macdonalda razgovor med glavnimi delegati Nemčije, Amerike, Velike Britanije, Francije in Italije, ki se trenutno mude v ženevi. Vsi so naglašall potrebo, da bi se dosedanja pogajanja, ki so se zelo ugodno razvijala in so bila zaradi Tar-dieujeve bolezni prekinjena, čim prej zopet obnovila. Obstoja namera, da se razgovori obnove v prihodnjih štirinajstih dn«fi. vendar bo natančen rok še določen. Ženeva, 30. aprila, d. Tehnične komisije razorožitvene konference si prizadevajo, da bi ugotovila praktično razliko med napadalnim in obrambnim orožjem. Dočim se komisija za oboroževanja v zraku in na kopnem bavi še z vprašanji procedure, je komisija za pomorska oboroževanja mnogo bolj napredovala ter je včeraj razpravljala o vprašanju linijskih ladij. Pri tej priliki je ponovil nemški delegat Rheinbaben zahtevo nemške države, naj se razširijo vojaške določbe versailleske pogodbe na vse države. Obenem je skušal zavračati kritiko, ki jo je izrekel prejšnjega dne francoski delegat o novih nemških* križarkah. Poudarjal je, da je ta nova vrsta lahkih križark po določbah mirovne pogodbe edino mogoče obrambno sredstvo Nemčije proti mnogo močnejšim brodovjem. V ostalem bi bila Nemčija pripravljena žrtvovati te križarke razorožitvi. če bi tudi druge pomorske države storile isto z minonosci. Proal uvrstitvi linijskih ladij med napadalno orožje so zlasti ogorčeno ugovarjali zastopniki velikih pomorskih držav. Japonski delegat in ameriški senator S-wan-son sta zastopala isto mnenje ter je zlasti slednji! poudarjal, da predstavljajo velike •bojne ladje za Zedi,njene države, ki inora v miru kakor v vojni bra.nit/l Panamski prekop, izrecno obrambno orožje. Z edin jene država so žrtvovale na konferencah v Wa?hingtonu in Londonu premoč svojega brodovja po svetovni vojn! iLn je zato neo-snovan očitek, da streme po gospodstvu na morju Pariz, SO. aprila, d. O razgovoru Paula Boncouria z Macdonaldom poroča »Echo de Pariš«, da je angleški ministrski predsednik izjavil, da razorožitvena podajanja tako dolgo ne b do napredovala, dok'er ne bo dosežena primerna rešitev nemško-franco-skega vprašanja v pogajanjih med ministrskimi predsedniki Francije, Anglije, Italije in Nemčije. Zato je potreben nov sestanek omenjenih ministrskih predsednikov pr-3 pričetkom nadaljnjega dela razorožitvene konference. List pristavlja, da se more na podlagi tega računati z odgo-ditvijo razorožitvene konference do konca, maja ali začetka junija. Pogoji dr. Brustlfiga za koalicijo z narodnimi socialisti na Pruskem — Pred splošnim razpustom vseh strankarskih vojaških formacij Berlin, 30. aprila d. Državni kance'ar dr. Briining se je davi vrnil iz ženeve v Berlin. Takoj po svojem prihodu je poročal državnemu predsedniku o ženevskih pogajanjih, nakar se je udeležil seje vodstva centruma, kateremu je obrazložil svoje mnenje o bodočem političnem razvoju v Nemčiji in zlasti v Prusiji Od dr. Bruni nga je tudi v glavnem odvisno, na kak način se bo centrum pogajal z narodnimi socialisti o sestavi vlade v Prusiji. Skoro gotovo pa je že sedaj, da bo centrum postavil kot pogoj vladne koalicije z narodnimi socialisti v Prusiji opustitev njihovega agresivnega stališča proti dr, Briinin-govi vladi. V času BrOningove odsotnosti so pripravili v nekaterih državnih ministrstvih več zakonskih predlogov, ki bodo predloženi ministrskemu svetu v odobritev prihodnji ponedeljek. Predvsem se namerava odrediti splošen razpust vseh organizacij vojaškega značaja. Na ta način bi se prepoved narodno socialističnih napadalnih oddelkov naknadno uvrstila v ukrepe splošnega značaja, tako da bi se ne zdela naperjena proti eni sami stranki. Na drugi strani naj bi se rešilo s to splošno odredbo tu- j cd vprašanje razpusta Reichsbannerja, ki ' sicer ni vojaškega značaja in je že sam razpustil brambne formacije, osnovane v zaščito republike. Drugi načrt, ki je bil pripravljen v času odsotnosti državnega kancelarja, se tiče zasilne odredbe za oja-čenje naseljevalne delavnosti, ki naj bi se financirala s premijskimi posojili. Končno gre za predlog državnega proračuna za leto 1932-33, ki bo državnemu zboru predložen 9. maja. Berlin. 30. aprfla č. Današnji >Voir-wSrts< je objavil članek pruskega notrar njega minstra Severinga, kil nravi: če bodo naTodni socialisti v Prusiji skušali pogasiti ustavo In vzpostaviti svojo strahovlado, bodo nastale posledice, za katere bodo sam! odgovorni. Centrum bo moral strogo pazit!, da prepreči prestopke narodnih socialistov če bodo sodelovali v novj vladi. Miinchen, SO. aprila d. Narodnal silno japonsko reakcijo in vplival tudi na razmerje med Japonsko in Sovjetsko unijo, ki je v zadnjih dneh že samo po sebi precej napeto. O dogodku samem navajajo šanghajsfci listi razne podrobnosti. Neki časnikar, ki je bil poleg tribune, na kateri so bili zbrani zastopniki oblasti in je ostal k sreči nepoškodovan, pripoveduje v svojem poročilu, kako so si oddelk- Rdečega križa s težavo krčili pot sko-zi zbegano množico, ki je štela okrog 20.000 ljudi. Poslanec Šige-micu ima zlomljeno nogo m je hudo ranjem na trebuhu. Zračni pritisk eksplozije ga je vrgel v zrak. Ko je padel na tla, si je zlomil nogo. Generalni konzul Murav je hudo ranjen na obrazu. Lice mu je docela raztrgano. Tudi general Ujeda je ranjen na obrazu in na levi nogi. Admiralu Noirruri je drobec bombe izdrl levo oko, desno nogo pa ima docela r:amesarjeno. Zdravniki men:jo. da mu bodo morali nogo amputirati. Njegove rane so smrtno nevarne. Če bo zdravnikom uspelo, da ga rešijo, bo moral ostati več mesecev v bolnišnici. Docela obupno pa je s-tanje predsednika Zveze japonskih naseljencev v Š.-iinghaju. Ka-vavate. Izmed vojnih atašejev tujih sil. ki so bTi zbrani pri paradi, k sreči ni bil nihče težko ranjen. General Širok a va ima 30 ran. vendar njegovo stanje ni obupno. Med tem prihajajo iz Tokija noročila, da je zavladalo po vsej državi silno razburjenje. Podpis ki tajsko-japonskega premirja je bil odgoden. Japonski mornarji »o aretirali v Samg-haju ameriškega uradnika Hibbarda, ki je imel nalogo vzdrževati hengkenški park. Pozneje so ga spet izpustili. Vstop je vsakomur prepovedan. V parku so našlf v velikem za.vojx» bombo, ki je bila napolnjena z nitroglicerinom. V japonskih krrrih pričakujejo, da bosta poveljnik konz' arne pol:cije Murav in komandant orof-ni . ; podala demisijo in se prijavila vojnemu sodišču. Are tirane e so večinoma že vse izpustili, le nekatere so pridržali. Na novo pa so aretirali tri sum- ljive elemente. Japonski listi so dobili nalog, da ne smejo objaviti nikakega indi-skretnega poročila o aretacijah in preiskavi. Iz dobro poučenih krogov se širijo vesti, da bo poslaniški svetnik Moriva prevzel funkcije ranjenega poslanika Sigem!-ca. Vodil bo japonsko delegacijo pri mirovnih pogajanjih, ki se bodo prihodnji teden znova pričela. Na japonskem ozemlju šanghajske mednarodne cone je bilo proglašeno strogo obsedno stanje. Prva smrtna žrtev Sanghaj. 30. aprila, č. V pretekli noči je podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri atentatu v hongkevskem parkn. predsednik Zveze japonskih naseljencev v šanghajn. dr. Kavavata. Imel j© vef ran in je preminul v jproznih mukah. Stanje ostalih močno ranjenih oseb se ni poslabšalo. L© poslaniku Ši-gemicu. ki je dobil 32 ran. gre slabo. Zdravniki ne verujejo, da bi ga mogli rešiti. Admiral Nomnra ho no mišljenju zdravnikov docela izgubil vid. Japonski krogi so mnenja, da je atentat sicer izvršil Korejec, toda pod vplivom kitajskih odličnih krogov, ki so sodelovali pri pripravi atentata. Danes bi se morala podpisati pogodba o premirju med Kitajsko in Japonsko, a je bil podpis za nekaj dni odgoden. Nadaljevanje pogajanj s Kitajsko Tokio. 30. aprila, n. Vesti o krvavem atentatu v Šanghaju ?>o izzvale na Japonskem silno senzacijo in Ogorčenje. Sovražno razpoloženje napram Kitajski je doseglo vrhunec in se je bati, da bi moglo vplivati na vodilne osebnosti. List >Asic zahteva v svojem članku, naj se takoj prekinejo mirovna pogajanja in izvrše ostre represalije. Večina članov vlade pa ne deli tega mnenja vojnih krogov ter vztraja pri tem, naj se pogajanja zaključijo. Ranjeni japonski generali in admirali za »edaj ne bodo m-menjani ter bodo njihove dolžnosti vršili po činu najstarejši oficirji. Sanghaj. 30. aprila, č. Hudo ranjeni Japonski poslanik pri kitajski vladi, Šigemi-cu. je sporočil japonski vladi svoje obžalovanje. da mora odstopiti kot vodja japonske delegacije pri pogajanjih 8 Kitajci, ter je obenem priporočil, naj se pogajanja čim bolj pospešijo. Japonska vlada zaradi atentata ne bo protestirala pri kitajski vladi, ker se je atentat sam izvršil na ozemlju, ki je provizorno pod japonsko upravo in po VoEia nedelja v Franciji Čeprav je bila volilna borba zelo ostra, ni bilo nikjer večjih izgredov - Glavna odločitev bo danes teden Pariz, 30. aprila s. Okoli 11 in pol milijona volilcev, torej manj kakor tretjina francoskega prebivalstva, bo 'jutri oddalo svoj glas pri volitvah v francoski parlament. Računajo, da bo pr! prvih volitvah od 650 mandatov defiinitivno zasedenih največ 200 do 250 mandatov. Volilna borba je bila sicer povsod zelo ostra, vendar pa ni prišlo nikjer do izgredov, razen v volilnem okrožju Bordeaux, kjer ima dosedanji poslanec Mandel zelo težavno stališče. Tukaj ne mine nobeno zborovanje, da ne bi prišlo do pretepov. Volilni rezultati bodo jutri man! razmeroma zHo pozno, ker se delni rezultati ne bodo sporočili prefektura.m no telefonu, temveč po kurirjih, kolesarjih !n avtomo-bilistih. Ker pade jutrišnj-i volilni dan sku- paj % majskimi priredtv&ml eoefcaltotor, so oblasti ukrenile vse potrebno za vzdrževanje reda in miru. Zbrane so bile zlasti v Parizu in ▼ predmestjih mnoge policijske čete. Volilni iokali bodo zastraženi po posebnih policijslah oddelkih. Druga volitev, ikl bo 8. maja, zaradi velikega števiila ožjih volitev, politično večje važnosti nego Jutrišnji dan, ker bo okrog 400 mandatov oddanih šele pri ožjih volitvah. Pariz. 30. aprila g. Zdravstveno stanje ministrskega predsednika Tardtleuja se je nekoliko Izboljšalo. Katar sapnika popušča in tudi mrzlica je padila. Tardien bo moral ostati še nekaj dni v ®obl, zaradi česar ne bo mogel jutni odpotovati v Belfour, da bi zadostil svoji volilni dolžnosti. Zaključitev mednarodne konference za Helo Zahteva po javnih delih za pobijanje gospodarske krize, ureditvi reparacij in uvedbi mednarodne valute valutna in kreditna vpra?an|a ln naj se položi teineli za uvedbo mednarodne valute, ki bi zagotovila potrebno stabilnost. Pred- Zeneva, 30. aprila, a. XVI. mednarodna konferenca za delo je danes zaključila svoje delo. S 73 glasovi proti 7 je sprejela po delavski skupini predloženo resolucijo, v kateri se mednarodni urad za delo in vlade pozivajo, naj določijo velikopotezen program javnih del za pobijanje gospodarske krize in brezposelnosti. Nadalje zahteva, naj se Društvo narodov in mednarodni uraJ za delo udeležita lausannske konference, ki naj doseže konfnoveljavno ureditev repara-cijskega vprašanja in vojnih dolgov. Z med-državrimi pogajanji naj se uredijo pereča lagajo se tudi meddržavne pogodbe za zvišanje konzumne zmožnosti širokih plasti prebivalstva in vzpostavitev mednarodnih trgovinskih odnoŠajev. Politično je važno, da je zborovanje faktifno in uradno kljub odporu druge internacijonale priznalo fašistične strokovne organizacije v Italiji. Ob lej priliki se je prvič opustila doktrinama razprava o vprašanju fašističnih strokovnih organizacij. Posredovalna vloga Poljske Varšava, 30. aprila, g. Maršal Pilsud-ski je imel danes daljši razgovor z moskovskim poslanikom Tasekom, ki se jutri vrne v Moskvo. Nato je zunanji minister Zaleski poročal maršalu o ženevskih pogajanjih. V političnih krogih smatrajo, da sta ti dve konferenci v zvez; z vlogo posredovalca, ki bi jo Poljska prevzela pri pogajanjih o sklenitvi poljsko-rumunsko-so-vjetskega pakta o nenapadanju. Zaleski bo po svojem povratku v ženevi nadaljeval v tem smislu razgovore, kakor bo to storil poslanik Tasek v Moskvi. Preosnova ruirmnske vlade Bukarešta. 30. aprila, p. V zvezi z vestmi, da bo po pravoslavnih vel'ko"očnib prazr>'kih prišlo do rekonstnf-~'ie vlade, javlja »Universul«, da M na mesto sedanjega zunanjega ministra kneza Ghike imenovan Mitilineu, bivši zunanji minister v vladi Avaresca. Na mesto ministra ra narodno zdravje Cantacuzene bo imenovan profesor Hatiegan iz Kološa in za novega trgovinskega ministra državni podtajnik v notranjem ministrstvu Atescu. Fašistična propaganda v Italiji Rim, 30. aprila ž. Fašistična propaganda zavzema vedno večji obseg. Generalnč fašistični tajnik Starace je Imenoval včeraj novo vrsto propagandnih skupin in je določil, da bodo vse dosedanje propagandne edlnice priredile dne 8. maja v raznih pokrajinah nova manifestacijska zborovanja. Fašistična stranka si na moč prizadeva, da bi prodrla med širše sloje naroda. Spričo tega se je po InlcijathM fašističnega generalnega tajnika razvila velika pro pagandna akcija, ki se je pričela teden dni pred zadnjiim fašističnim praznikom 'n bo trajala, kakor se kaže, še ves mesec maj. L»ist5 poročajo obširno o dosedan.1'h propagandnih zborovanjih v raznih pokra jinah, ki so se vršila tudi že v nekaterih krajih Julijske Krajine. atentatorju, ki Je japonski državljan. Tokio, 30. aprila, s. Na konferenci med zunanjim, vojnim in mornariškim ministrom je bilo sklenjeno, da se bosta kitajsko - japonsko premirje in atentat v parku Hon-kev smatrala kot dve popolnoma različni vprašanji. Stališče Japonske pri oogajanjih o premirju se ne bo izpremenilo, temveč se bo skušal pospešiti zaključek pogajanj o premirju. Pogoji za premirje odobreni Ženeva, 30. aprila, L Izredno plenarno zasedanje Društva narodov, ki je bilo sk lica no zaradi kitajsko-japonskega spora, se je pričelo danes dopoldne. Pred prehodom na dnevni red je predsednik Hy-mar.s izrazil japonski delegaciji sožalje vseh prisotnih zaradi predvčerajšnjega atentata v Šanghaju. V imenu japonske delegacije se mu je zahvalil diplomat Ma-gaoko. Skupščina je nato sprejela da znanje poročilo o kitajsko-japonskem odnosu, katero je predložil odbor 19-orice. Po dodatnem poročilu o sedanjih pogajanjih je soglasno izglasovala resolucijo, v kateri je med drugim izražena rada. da se bodo japonske čete čim prej umaknile iz Šanghaja. Ženeva, 30. aprila, g. Plenarna seja Drušiva narodov je danes odobrila pogoje za premirje, ki so bile sporazumno določeni v Šanghjau ter je sklenila, da bo komisija Društva narodov še dalje na licu mesta, da bo pazila na izvedbo premirja. Ta sklep je bil sprejet soglasno, le japonski delegat se je vzdržal glasovanja ter je na ta nafin izrazil protest Japonske proti temu, da se Društvo narodov sklicuje na člen 15. statuta Društva narodov. S tem je likvidacija lokalne sanghajske vojne zagotovljena ter so ustvarjeni pogoji za vzpostavitev normalnih odnošajev med Japonsko in Kitajsko. MandžuTsko vprašanje seveda s tem še ni rešeno. Sovjetsko vohnnstvo v Mandžuriji Tokio, SO. aprila d. Kakor poročajo la Harbina, je bilo včeraj aretiranih več Rusov, ki so obdolženi, da so zasnovali zaroto proti novi mandžurski vladi. Policija je baje prišla na sled obsežnemu vohunstvu sovjetskih agentov, ki ni bilo razpredeno samo preko Mandžurije, temveč tudi preko Kitajske in Japonske, ter se je zlasti posluževalo brezžične telefonije. Napredovanje sodnikov Revgrad, 30. aprila, p. ».Shrabonc Novt-ne« objavljajo večji ukaz o napredovamj« sodnikov. Med drugimi so napredovali: starešina sreskega. sodiiča v Dolnji Lendavi dr. Friderik Fabjam, starešina sreskega sodišča v Mareni>ergu Janko Čerček, sodnik sreskega sodišča v Ptu.jru dr. Fran Muhič, sodnik sreskega sodišča v Kočevju dT. Fran Cešarek, sodnik sreskega sodišča v Sevnici Fran Orožen, starešina sreskega sodišča v Rogatcu Karol Ivan. starešina sreskega sodišča v Kranjski gori dr. Stanko Bre-gar, sodn:k sreskega sodišča v Višnji gori Josip Rus in sodniki okrožnega sodišča Bogomil Kobal, dr. Bogdan Petelin, Josi^. Ba-ričevič, Vladimir Velušček, dr. Maks Ju-van in Rajko Lederhas v Ljubljani, dr. Ivan Maks in Anton Radej v Celju, Avgust Ha-bermuth v Mariboru in dr. Franc Farkaš X Murski Soboti Rovarj jenje komunistov v Bolgariji 8of>Ja, M. aprila č. Kakor poročajo b«T*» carski listi, je nastalo po vsej državi veliko vznemirjenje zarad! uradnega naznanila, da je policija odkrila obsežno akcija komunistov, k! so hoteli pripraviti za jn-tniSnji dan velike nemire. V Plovdivu so policijski oreani te s ledi M dve ilegaln! tiskarni, v katerih so ekst.remni elementi tiskali na tisoče prvomajskih komunističnih letakov. Toložaj v Sofiji je Izredno r«»-sen. Policija vrši' preiskave na vse strani in je aretirala že velii.ko število dijakov in delavcev. Policijski oddelki so blokiral! tudi Čustendil. Ob vsej meji so postavljene ojačene straže. Zastražene so železniške proge in Izdani obsežni varnostni ukrepi. Kljub temu se po v3ej Bolgariji 6e nadalje šiirl prepovedali komunistični tisk. Oblasti so dale policiji na razpolago tudi močne oddelke vojaštva. Tragična~smrt celjskega obrtnika Celje, 30. aprila. Že preteklo sredo, dno 27. t m. je izginil neznano kam od doma 40 let stari, obče znani celjski uglaševalec klavirjev g. Davorin Ropaš. Zapustil je več pisem svojim domačim in nekaterim prijateljem, v katerih ie napovedal, da bo šel prostovoljno v smrt zaradi zlobnih Hudi. ^opoldne so našli njegovo truplo v Savinji pri Levškem mostu nad Celjem. Bržkone si ie pokojnik pognal najprej kroglo r glavo in nato padel v vodo. Smrt simpatičnega obrtnika le zbudila po vsem mestu veliko razburjenje in globoko sočustvovanje z njegovo rodbino, predvsem z njegovim bratom, ki ima znano avtomobilsko mehanično delavnico ob Ljubljanski cesti. Truplo tragično preminilega obrtnika so položili na mrtvaški odef v mrtvašnici na okoliškem pokopališču. Ob francoskih volitvah Vsa Evropa napeto pričakuje, kakšen bo izid volitev v Franciji. Še nedavno so bile volitve normalen poiav, kf ie V7buia! normalno zanimanje. Vsi smo približno vedeli, ali so mogoče kakšne znatnejše izpremembe ali ne; n;hče si ni od volilnega izida v tej ali otv državi obeta' daljnosežnih mednarodnih posledic Volitve so bUe notranja zadeva vsake države. V zadniih letih se ie pa svet vidno iz-premenil Kdo bo zdaj trd1"!, da so volitve v Nemčiji. Angliji ali Franciji le no-frania zadeva teh držav? Vprav paradoksno se s!:si. da smo danes dalie od Panevrone kakor kdaj prei. da pa se v Parizu ali R^rlimi ne odločuje usnda Francke ali Nemčije, marveč usoda Evrope. Naivečri del Evrope je tako rekoč v iziemnem stanju. Vodijo se boji za demokracijo in proti nji, boji z go-snodarsko krizo z brezposelnostjo in gladom. boii med agrarnim? in industrijskimi državami. Sedanja stalna napetost noTiHčnesra poln^aia ie posledica tega nenormalnega, lahko bi rekli voinega stanja. Tn ko so na dnevnem redi; velike politične bitke — volitve — kdo ne bo pozoren in cp-Io nestrpen? Gledamo pred sebr>i svet k' drvi npčemy neznanemu nanroti. Pnmirienm0 večjim katastrofam? Kdo ve! Zato smemo i vso oravioo vprašati: Ono vadiš. Euro-Ffi;ii nor**"'*" crctvcrr. k? ^a do-fvmo, pa so izidi parlamentarnih volitev. Nemč'ia le odgovorila r>red dtiev* tn rr'pn odgovor nam vsem še bm! v n?e-r^h Nič np vemo. kako bo vrivala očit-na in stalno nara^ča;oča rad;Valiza_ciia NemČiie na francoske volitve. Ostavimo ta trenutek nh strani vsa nrerokovania in čakaimo. Fno ie gotovo: eordii^ki voze' se zanleta in drturo: treba bo raznlesti. razniesti za vcako ceno. Prav to da se usoda N^nčiie še vedno ne <">d-Včuie samo v Berlinu trti usoda Tta-lije samo v Pimu. na nam vliva nado. da se Vn7»l prej ali slei nrav"no raznletel s sodelovanjem vse Fvrooe in da so sedanja ženevska no?aiania samo uver-+ura. ki mora preiti v trravo deianie ta-ko? ko se bo e-vronski noložai vsai ne-kniHco Francoske volitve uteg- nem nosnešifi ta prnoe* Frauciia ie danes brez dvoma nat-VT>l'vneiša država v Fvroni. Ona predstavna t*a naši celin' nrvovrstno (rosoo-darcVo ?Tlr» v mednarodni politiki rta paiofilnčnei^o m nai^deo^orneišo zacro-vornico stanja, kakor je bilo ustvarieno z miro-.mimi pogodbami. Današnja Nemčija, ki si je edina v odporu zoper mirovne pogodbe — edina v tistem smislu, kakor ga zmore samo nemški narod _ skuša rešiti v vojni izgubljali prestiž velesile s trdovratno borbo per Francijo. Proti nji vstajajo vsi. ki bi hoteli »popraviti« izid svetovne vo.ine. Dejstvo pa je, da je danes Francija edina velesila, ki vodi tako mednarodno politiko, da mali narodi in države niso ogroženi. Odveč bi bilo, če bi razčlenjevali kar do metafizičnega dna vzroke tega dejstva. Dokler se pretežna večina velikih narodov ne sramuje volčje vloge, zakaj bi se mali narodi sramovali — denimo — lisičje? Navadili smo se, da ne dajemo mnogo na čuvstvene poklone o preizkušenem zavezništvu, toda sam nagon samoohranitve bi nas moral v tem primeru klicati k pameti. Kaj imajo manjši in srednji narodi skupnega z današnjo Nemčijo, kjer se vedno močneje oglašajo struje. spričo katerih so stari viljemovski pangermani samo še neugodni začetniki? Kaj jim obeta italijanski fašizem, ki vidi svojo najsvetejšo dolžnost v uveljavljeniu italijanskih interesov in pri tem preklicano malo vprašanje, kdo mu je bil včeraišnji prijatelj in zaveznik? Kaj imajo skupnega z Rusijo, ki je vsa zamaknjena v svojo »komunistično misijo« in bi morebitni delitvi obstoječih narodov ali držav prisostvovala z enakovljudnim smehljajem kot Kitajec harakiriju svojega nasprotnika? Samo te države »vodijo kolo« na evroDski celini. Zares, danes ni težko uganiti, kje so v tragični in daljnosežni tekmi narodov naši interesi. V megli in ne,-asnosti Doložaia je vsai to iasno. 2e s stališča zdrave politične pameti igu ne bo zlepa povrnila. Zato pa mikadovo ljudstvo hiti in deli udarce na vse strani. Avstrijske uvozne prepovedi Glavni odbor avstrijskega parlamenta je v petek z večino glasov odobril uredbo o uvoznih prepovedih, ki je bila že pred tedni napovedana. Uredba je takoj stopila v veljavo Po avstrijskem earlnsv?m zakonu je za uveljavljeaje take uredbe potreben le pnlstanek glavnega odbora parlamenta. Uredba določa, da je odslej uvoz b'aga označenega v posebni listi, sa-radi izrednih gospodarskih razmer dovoljen samo na podlagi posebnega dovoljenja. Avstrijsko finančno ministrstvo bo po predhodnem zaslišanju Narodne banke, zospodarskilh kmetijskih in delavskih zboraic izdalo splošna navodila za Izdajanje uvoznih dovoljenj. Uvozniki bodo morali prošnje za uvozna dovoljenja vlagati pri pristojnih gospodarskih zbornicah, za kmetijske in gozdne proizvode na pristojnih giavnih korporacijah kmetijstva In šumarst/va, ki bodo prošnje s sodelovanjem delavskih zbornic proučile in odposlale pristojnemu oblastva. Brez dovoljenja bo v prehodni dobi dovoljen uvoz, če se dokaže, da je bilo blago 1z Inozemstva odposlano pred dnem, ko Je bila uredba objavljena in če se predloži v carinjenje vsaj 8 dol po uveljavljenju uredbe. Lista blaga, ki ga odslej ni mogoče uvoziti brez uvoznega dovoljenja vsebuje med drugim naslednje predmete: pomaranče, sladkor, suhe češplje v zabojih pod 50 kg, vložene kumarice, cvetoče rastline, klavna goveja živina, teleta, svinje, perutnina, sirovo maslo, svinjska mast, slanina, žganje, vino, šampanjec, meso (izvzemšj pre-komorsko zamrznjeno), klobase, sir, marmelada kompoti, sadne konzerve, rjavi premog, razne vrste tekstilnega ta modnega blaga, ovojni papir, pergamentni papir, pnevmatike, linolej, čevlji, oglje, pohištvo, apno, opeka, emajlirana posoda eevi, radijski aparati ta potrebščine avtomobili, motorna kolesa, predmet} 11 zlata in platine itd Kakor Je Is liste predmetov, vezanih na uvozno dovoljenje, razbitino Je z uredbo uvoznih prepovedi od-nosno uvoznih dovoljenj občutno prizadet tudi naš uvoz v Avstrija proa slabi prebavi želodca in črevesja Izborno deluj Planinka čaj Bahovec Dobiva se v vseh lekarnah, a zahtevajte izrecno PLANINKA ČAJ BAHOVEC v zaprtih in plombiranih paketih ter z napisom proizvajalca: Lekarna BAHOVEC, Ljubljana Kongresni trg. Naši poslanci med ljudstvom črna, 30. aprila Preteklo nedeljo se je vršil tu krasno obiskan shod narodnega poslanca g. inž. P a-h e r n i k a, ki je v poljudnih besedah raz-tolmačil zbranim posluša!cem dosedanje delo Narodne skupščine, ki je bilo v prvi vrsti posvečeno omilienju težavnega položaja lcnetskega stana. Zborovalci so s posebnim zadovoljstvom vzeli na znanje zasluge poslancev dravske banovine za odpravo žitnega monopola, kakor tudi obljubo g. poslanca, da bo pri sestavljanju novega rudarskega zakona z vso vnemo zagovarjal težnje rudarjev. Izrekli so mu tudi zahvalo, da se mu Je posrečilo dobiti vagon koruze za brezposelne. Po govoru g. poslanca, ki le posebno ostro ožigosal tudi širjenje nezaupanja v naS denar po raznih brezvestnih elementih. Je sledil prijateljski razgovor, v katerem so g. poslancu raztolmačili svoje posebne želje rudniški staroupokojencl, grofovski delavci ln kmetje. Rudniški delavci so izrazili željo, da naj bi se bratovska skladnica decentralizirala, grofovski delavci so prosili g. poslanca za posredovanje da ne bi prišli ob Izvedbi agrarne reforme s svojimi družinami ob zaslužek, kmetje pa so ga opozorili. kako težko je mež;ško-prevaljski okraj prizadet po lovskem zakonu, ker ima marsikdo oddan lov že v zakup. Slov. Bistrica, 80. aprila V petek se Je vrSil v Slov. Bistrici Izredno dobro obiskan shod poslanca gosp. Krejčlja. V dvorani hotela Beograda se Je zbralo nad 100 poslušalcev, večinoma obrtnikov ln delavcev. Zborovanje Je vodil mestni župan g. dr. Jagodič, poslanec Krejči pa Je v Izčrpnem govoru poročal o delu naših poslancev, razložil redukcije v državnem proračunu, izpremembe v vladi, že sprejete in projektirane zakone. Za njim Je poročal domačin g. V. Gornjak, član bancvinskega sy-;ta, o bivšem zasedanju banovinskega sveta in pojasnil sedanji proračun naše banovine. Zavzel se je zlasti za naše najpotrebnejše komunikacije, tako za oplotniško in pohorsko cesto do Sv. Areha in Ruš. Po raznih zanimivih interpelacijah se je osnoval nato pripravljalni odbor JRKD za Slov. Bistrico in okolico z g. dr. Pučnikom na čelu. Odbornl-ška mesta so sprejeli gg.: dr. Jagodič, Mal-ly, Mondini, F. Kac, Mlinar, Kac lz Zgor. Bistrice, Pcdhraški in Arzenšek, ki bodo izvedli organizacijo nove stranke v mestu in v bližnjih okoliških občinah. ProtTborjseviška zarota na Kavkaza Moskva, 30. aprila g. GPU ▼ Severni Kavkaziji je odkrila proti revolucionarno zaroto proti sovjetski vladi in proti izvedbi pjatiletke. 16 zarotnikov je bilo že aretiranih. Po obtožnici so umorili šefa okrajnega odbora komunistične stranke in dva druga komunista ter izvršili več drugih na-silstev. Sodne postopanje proti aretiran-cem se bo pričelo v Moskvi 5. maja. Vsem obtožencem preti smrtna kazen. Požar v DravljaL Ljubljana, 30. aprila. Pri nekdanjem vojnam kolodvoru ▼ Dravljah je še nekaj barak, v katerih prebivajo družine železničarjev. Danes popoldne ob 16. je nenadoma nastal požar v eni teh barak, ki je sedmim strankam služ la za sikladišce. Seveda je baraka z vsem. kar je bilo v njej, postala plen plamenov, zgorel je poleg znatnih zalog živeža tudi prašič in 20 zajcev. Velika je bila nevarnost za ostaJe barake, katere so hitro praOTiili. Streha na prvi srednji baraki je že gorela, toda neumornemu prizadevanju ljubljanskih in dravelj-sk:h gasilcev se je posrečilo ogenj omejiti. Škoda je za prizadete prav občutna, o nastanku pa pravijo, da je požar zanetila iskra iz lokomotive. Novi grobovi Včeraj dopoldne Je nenadno preminila za pljučnico v Leonišču priljubljena zagorska učiteljica gdč. Ada OlhoferJe-v a. Po svojem prvem mestu v Gabrju je prišla v zagorsko dolino leta 1925. najprej na zagorsko, leto kasneje pa na to-pliško šolo, kjer je ostala do konca, že takoj spočes«ni-cah v 70 letu starosti g Jožef Tavčar, upokojeni delovadja KJD. Pokojni Tavčar je bil tiha in blaga du#a ki Je vse svjjc-sile posvetil službi, katero je opravlja' nepretrgano skoro 40 let. Vzgojil Je reC otrok, ki so že vsi v dobrih življenjskih pozioljah. V javni bolnici t LJnbUani Je premln'1 g. Rudolf Jerše, nradnik pri deželnem sodišču, star 45 let. V Celju Je umrl g. Davorin Ropaš Pogreb bo danes ob 17. Iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v rodbinsko grobnico Pokojnikom blag spomin, žalujočem naše sežalje' Podpredsednik senata senator dr. Fran Novak: Nervoznost, ki se je glede bodočnosti dinar.ia v zadniih časih pojavljala med domačim svetom, je s;cer že zelo popustila. vendar se mi zdi potrebno, da v pespešenje pomirjenja pribijem nekatere stvari. Defetisti. ki tih sicer ni dostf. tn sploh nervozni ljudje iščejo neprestano orili-ke. da vznemirijo svojo okolico. Nekateri delajo to iz nekake bolestne naslade. nekateri pa bi morda tudi radi ribarili v kalni vodi. Kakor ostali svet. se imamo tudi mi boriti z gospodarskimi težkočami. Naša država ni otok sredi oceana: okolica, ki je vsa gospodarsko bolna, naravno vpliva tudi na naše razmere. Nesmiselno in naravnost greh ie zato početje onih. ki skušajo slikati našo gospodarsko situaciio kot posledico njim neljubega in neprijetnega .političnega razvoja v zadnjem času. Kakor da bi v drugih državah ne b;lo še buiše gosoo-darske krize! Razni politični nezado-voljneži to seveda tudi sami vedo. toda zdi se. kakor da so popolnoma izgub;li glavo, ko so izgubili moč in vpliv med ljudstvom. V kratkovidni zaslepljenosti, ki nam je prinesla že toliko škode, širiio ali vsaj pomagaio širiti vesti, da je dinar slab. da pride do inflacije, da ie vse gospodarstvo nezdravo itd Morda mislijo. da spravljajo vodo na svoi mVn, v resnici pa pljujejo v lastno skledo in žatrajo veio. na kateri sede. In to velia za vse: za one, ki širijo vznemirjajoče Izmišljotine, kakor za one. ki jim nasedajo. Znak brezumnosti je, omalovaževati svoje lastne gospodarske institucije. Objektivno inozemstvo zaupa našemu gospodarstvu in našemu dinarju; nezaupanje skušajo v inozemstvu širiti le tujci, ki so nam nenaklonjeni, škodoželjni. In mi naj jim še pomagamo s tem. da si sami ne zaupamo. da sami zametujemo svoj dinar? Pamet, ljudje božji! V srbskih delili naše države — tako sem ču iz merodaimh ust — niti naj-man.i ne dvomijo v dinar; čuvajo in cenijo kot gosoodarsko vrednoto, ne pride iim na misel, ga brez povoda zamenjavat: z drugimi, dostikrat slabšimi stvarnimi vrednotami. Sosedna Avstri-ia. ki je resmčno v slab:h gospodarskih razmerah, drži svoi šiling; njegova vrednost je v zadnjih tednih na zunanjem trgu celo poskočila. Tem boli zločinsko je početie omh. ki širijo nezaupanje v naš dinar: tja spadajo tudi vsi tisti, ki ga po nepotrebnem spravljajo na zunanji trg. V pomirjenje vseh d^bro mls^čih. r>a tudi v pomirjenje vseh zbeganih in hi-sterčnih na.i ponovim precizno in kategorično izjavo, ki sem io baš te dni po-novr>o d^b'1 na nnimerodajnejših in naj-odločilnejših mest:h: Država bo branila rfinar kot svo?o naivažnei=o gosro^arsko poc*olan-ko; ščitila ?n branila bo njegovo vrednost do zadniega, nafsi tudi na žalost in razočaranje Špekulantov ali naših zunanjih neprijate-ljev. Pooblaščen sem, da to avtoritativno iz;avo priobčim. Bolela bo marsikoga glava, ki Je ▼ svoji nepremišljenosti sledM lažnim vestem in zgledom in morda celo kupoval tuje. slabše vrednote. Nahajamo se na vrhuncu gospodarske krize. Nisem prerok, a trdno sem prepričan na podlagi dejstev, ki ne vara;o. da se bližamo izboljšanju razmer. Potrpeti moramo še nekaj časa. ne smemo pa izgubiti glave. Zaupati moramo v sebe in v svojo moč. Strašna nesreča pri psstavlf&Efii kozolca Tramovje Je nbfflo mladega delavca, hudo poškodovalo dva druga BoštanJ, 30. aprila. Popoldne ob 3.45 je pretresla ves Bo-štanj in Sevnico vest o nesreči, ki je zahtevala poleg dveh nevarno poškodovanih in dveh lažje poškodovanih tudi smrtno žrtev. Posestnik in kovač Alojzij Stopar je postavljal zunaj vasi na Gorenjem polju nov, velik kozolec. Ko so bili tesarji s pripravami gotovi je prišlo pomagat še okrog 25 mož in fantov. 2e , 30. aprila zl Danes Je gostovalo tu nogometno moštvo praške Viktorij« 2:žkov proti Gradjanskemu, Tekma Je z 1:1 (1:0) ostala neodločena. Dunaj, 30. aprila s. Rapid Je dane« a 5:2 (3:2) porazil berlinsko Minervo, tekma med kombiniranim moštvom WAC in med Hakoah pa je z 2:2 (2:1) ostala neodločena. Truplo utopljenega dijaka Ersteta našli Novo mesto, 30. aprila. Danes popoldne sta se namenila s čolnom po Krki g. Karel Suhi in g Ivo Lumpert. da poiščeta trupla tragično oreminilih dijakov. ki so bili 11. t. m. zanešeni v deroče in narastle vode s čolnom vred preko jeza in iih le v narastli Jn deroči Krki dohitela smrt Ko sta brodarila do Krki je g. Suhi okrog pol 7. zvečer potegnil na desnem brege izpod skalnatega obrežja z easilsk?m kavllem truplo 11-letnega dijaka Stanka ErSteta. sina progovnega delavca v Treh njem. Truplo Je bilo v vod* celih 11 dr.i Trupk) so očedili in prepeljali v mrtvašnico. O najdbi so bili ster§i telefonično obveščeni. Vremenski pregled Končno ee Je Tremenska situacija rea-darle preuredila v smislu prave pomladi in kaže že nekatera s;vojstva poletnega znašaja. Poglavitno je pri tem, da se je zračni tlak nad Sredozemskim morjem zvišal ter da prihajajo o-i tod vetrov; na evropsko celino, kjer kaže barometer nižje stanje Za^> je postalo povsod po kontinentalni Bvropi toplejše, in sicer Je nad srednjo ln južno Rusijo prav ta.ko gorko kot nad srednjo ln zapadno Evropo. Hlad je ostal omejen samo na ruski ter skandinavski! sever, prav zelo toplo pa je seveda nad Sredozemskim morjem posebno v za-padnem delu zato smo dobiLi v drugi polovici tedna toploto, ki nas spominja že na prehod iz pomlad! v poletje: južnoza-padni veter nam je puhal toplega zra.ka od Italije in špamlje. pa celo od Afrike sem, pa ga podij še dalje proti severu Ugodno zračno strujo pa je seveda sprožila zopet velika atlantska denresija. k' se je zapeljala s svojMm središčem v bližino Veliko-bn!tanskega otočja in ki se njen osrromni vetrovni vrtinec razteza že čez vso zapadno polovico Evrope Seveda v zapadnl Evropi že dežuje, široki predeli pa imajo tamkaj oblačno in zelo vetrovno -^-"Tvie. VrpfmercsVa nanoveč ZagrehSka vremenska napoved ca dane?: Oblačnost bo nolaeoma naraSFala. «r>rva bo bržkone ostalo vreme toplo in vetrovno s Mabeilim deževjem na zapadni strani države. — - Dnnafska vremenska napoved m nedeljo: V južnih Alpah večinoma oblačno, od Časa do časa deževno, hladno. NkJlepSft trm sveta — očarljiva T filmu ljubezni In Spijonaže kot avstrijska vchunka K»JnJ poti totedltt morilca. Kdor bi vedel o zadevi kake podattoo ali kdor M vedel najesti lastnika meda-Ijončka, naj piše žandarmerijskl postaji v Rogaški Slatini aH pa policijski upra«vl v Ljubljani. Kamnogoričani vabijo na slavje Galerija slovenskih glasbenikov LJubljana, 30. aprila. Lop okvir glasbenemu festivala bo od-fc^tje brom&stih kipov znamenitih 6k>vcm-»Nih glasbenikov v Vegovi ulici ob prenovljenem poslopju Glasbene Matice. Po regulaciji je postala Vegova ulica ena najlapš h v sfarejši Ljubljani Posebno hiše. ki stoje ob njej, so prišle do veljave in tvorijo z rimskim zidom, Napoleonovim spomenikom m s spodnjim, povsem v slogu zidanim kamer itim zaključkom zanimiv de! mesta. Po načrtih mojstra Plečnika so prenovili tudi nasad pred Giasbeno .Matico Direktor Nikola Bulajič Te dni je zapustil Ljubljano direktor podružnice Državne hipotekarne banke g. Nikola Bulajič, da prevzame novo službeno toča bo »talno oskrbovana — tudi pozimi zaradi pripravnih smučarskih terenov v okolici. Slovesna blagoslovitev bo 15. maja, ali v primeru slabeča vremena dan pozneje. Planince, ki morda še dvomijo o naravnih krasotah Ljubnika. vabimo ta dan na poset in gotovo bodo prijetno presenečeni Srečna dedinja Znana je že velikanska ®8pušč:na starega Antona Klemenčiča, po rodu Lesko-r-ca, ki je imel v Trstu m na Reki velika podjetja ter j« t visoki starosti lani 1. oktobra umrl v St. Petru na Krasu m zapusti! ogromno premoženje, ki je cenjeno m 5 in pol milijonov dolarjev ali na okroglih 3f>0 milijonov Din. Edina dediča sta njegov bratranec Franc m hči njegove nečakinje, Frančiška Tavčarjeva, ki je prejela nenadno vest o veliki dedščini v Chicagu. Ga. Tavčarjeva je po rodu iz Poljanske doline;, in sicer s ITiavčje njive, kamor ae je njena mati priženila na Justinovo posestvo. Ko ji je bilo 9 let ji j« mati umrla, oče pa jo je poslal, ko je bila stara komaj 13 let, k snricu v Ameriko. Tu se je po- PtI revroftflHira r glavi. JedfOi, plečih, Srčnih bolečinah v kolkih, useda (He-xenschuss) se uporablja naravna »Frans Josefova« voda s velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Fran« Josefova« voda posebno v srednjih ietih in starostni dobi, teborno stilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« gretičica se dobiva prri vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ki ga lepo opremili ter zasadi?! z novim drevjem, tako da tvori s poslopjem nekako s-rhitektonsko središče v^e Vegove ulite kljub tormi, da sta v blržini veliki pc-f^opji realke m smiv-erz«, ki pa ne motita tega učinka. Kipe, ki jih bodo odkrili, je j pravil Lojze Dolmar. V bros so jih pa v Z^grebn na umetnostni akadesniji. V-eh kipov bo otsern in bodo lepa galerija naSh glasbenikov od GaBusor—-Petelina pa do Kubads in Sattneri«, katerih kipe prinašamo t današnjih reprodukcijah. mesto v istem svojstvo v Skop!ju. G. NV kola Bulajič je vršil v Ljubljani službo 7 let ter v tem času mnofo storil aa naše narodno gospodarstvo. S svojim koncili-jantnim in taktnim nastopom si je pridobil mnogo simpatij. Ko je prišel v Ljubljano je bila Državna hipotekama banka šele ustanovljena in se je ta podružnica v prvi vrsti po njegovih velikih zaslugah in odličnih sposobnostih tako lepo razvila. Direktor g. Bulajič se je vneto udejstvova! tudi v raznih narodnih organi-zacijah m si je s svojim blagim in skromnim značajem pridobil mnogo prijateljev. Kot rezervni oficir, kakor ga vidimo na sliki, si jo pridobil tudi mnogo prijateljev iz širših krogov, ki mu vsi želijo v&o srečo na novem službenem mestu. Not planinski dem na Ljobniku BlajoslorlteT koče bo na binkeStno nedeljo. Skofja Loka. 30. aprila. Ko je gradbeni odsek škofjeloške podružnice Spi' pričel lani z akcijo za zgraditev novega planinskega doma na prijazno senčnatem, 1027 m visokem Ljubniku. pač nt nihče pričakoval, da se bo ta srčna želja škofjeloških ljubiteljev planin tako hitro izpolnila. In vendar ie res: kofia vrh očan-ra je zgrajena, postavljena je na trden temelj, dovolj udobno opremljena in bo na binkoštno nedeljo po blagoslovitvi in službi božji izročena svojemu lepemu namenu. Le iz prepričanja, da so planine najlep?l ©kra3 domovine, je šel gradbeni odsek pod predsedstvom s. Janka Potočnika na trn]e-vo pot graditve. Ločani in Ločanke so prispevali z denarjem, ugledna obitelj Balan-tovih z odstopom potrebnega zemljišča, vojaško poveljstvo s svojim moštvom, obrtniki % brezplačno izvršitvijo mnogih del, vozniki s prevažanjem, pridne roke z donašanjem materi i ala na strmi vrh — vsi pa z zavest jo, da je novi planinski hram posrečen zami-slek, ki bo k pritegnitvi izletniškega sveta v škofjeloško gorovje dokaj pripomogel. Liti bn i k že v preteklih letih nikoli ni bil zapuščen. Njegov izvanredno prostrani razgled je bila tista privlačna sila, ki je vedno vabila izletnike. Podružnica SPD je prepričana, da bo odslej poset te škofjeloške gore« še lepši. počila a Francetom Tavčarjem iz Se£Ške doline, ki je znan prosvetni delavec med našimi rojaki. Srečna dedinja je aedaj v svojih domačih krajih in še ne vn, kaj bo počela s svojim premoženjem. OfoširnejSe poročilo o njerrl dediščini je objavil včerajšnji »Slovenski Narod*. Tiha osemdesetletnica Celj« 26- aprila. 19a prflaarem grGStn v malt hišici poleg mogočnega poslopja daleč nao&rog rnasie-ga veleposestnik a dn tovarnarja & Franca Sortfcaa na Teharjn je rine 2«. t. hl t!bo pra-anovisila svoj 80. rotjstot dan ga. Alojzija iFViedlova, rotfena Dobnikar. Po rodn Je iz Zgornje Ponikve pri Žalcu. Oče jI je umri že t rani mladosti Svoja mlada leta je Koča, k! stane okrop 50.000 Din, hna voa, kar današnji čas zahteva. Polet* kuhinje Je v pritličju jedilnica, zgoraj pa so spalntoj. Precej preglavic je delalo vprašanje vode, ki je sedaj teeti arečno rešeno. Ljtrbniška preživela pni svoji materi, pozneje pa Je ahižiila pri raznib posestnikih v ?alcu. kjer »e J« leta 1881 turtl omožila. T^eta 1S34 »ta ae x možem preselila na Teharje, kjer živi vdova % najmlajšo hčerko. Rodilo se j>t je T otrok, od katenuh živijo raz mi te hčerke camo črva. sna in ena hčerka. Leta 1926. jI je tjimrl mož za pljučnico. Vse rojeno življenje je b!lo samo trpJJo-a^e, ko st je pri kmečkem delu. katerega Se danes fclčuii visoki staroeti s veseljem opravka, borila za vsakdanji kruh, -deno naravnim razmeram (legi. zemlji, podnebju) kakor čista setev posameznih krmilnih rastlin. Zlasti pridelovanje metuljnic, ki zbirajo na svojih koreninah po posebnih bakterijah dušik iz zraka in ga oddajajo potem sosednjim rastlinam, je v današnjih razmerah še mnogo bolj upoštevanja vredno. S tem pa ni rečeno, da ne smemo pri setvi mešanic gnojiti s hlevskim gnojem, odnosno s primerno količino umetnih gnojil v obliki polnega gnojenja. Na 1 ha površine je vsekakor vzeti najmanj 100 do 150 kg apnenega dušika, 150 kg 50-odstotne kalijeve soli in 200 kg superfosfata ali 400 do 500 kg mešanega gnojila nitrofoskala. Krmilne mešanice so namreč posebno v prvem času razvoja jako navezane na primerno količino raztopijivih hranil, da se morajo pravilno vkoreniniti. S tem je tudi povedano, da se morajo umetna gnojila vsaj nekaj dni pred setvijo mešanic plitvo podora-ti in čim bolje zmešati z zemljo. Te mešanice ne zahtevajo pri poznejšem razvoju nt-kakega oskrbovanja. Kot najpripravnejše mešanice za naše razmere priporočamo naslednje (na površino 1 hektara vzeto): 80 kg ovsa, 40 kg metuljnio( poletne grašice) in 40 kg ječmena; ali 60 kg ovsa. 40 kg metuljnic (grašice ali krmilnega graha) in 60 kg ječmena; ali 40 kg ovsa in 160 kg grašice: ali 30 kg ječmena, 30 kg ovsa in 120 kg grašice. Da pridelujemo zeleno krmo, ki ]o seje-mo po strnišču in jo pokladamo v teku poletja, smo že prej omenili. V ta namen nam služi najbolje koruza: konjski zob; na površino 1 hektara je potrebno 150 do 220 kg litrov tega semena. Dobro je, če sejemo med to zeleno koruzo tudi ajdo in oves. namere dopuSčale, bo občina f e letos topila 7000 kv. metrov veKk Prašnikarjev travnik, kjer bo SK Kamnik nredil moderno športno igrišče za nogomet in lahko atletiko. Tako bo na lepem prostoru ob Nevljki koncentriran ves kamniški šport. Na kopališče se bodo 23. in 24. julija vršile podsa-vezne prvenstvene plavalne tekme, 29. junija pa bo v Kamniku gostovala znana plavalna ekipa dunajskega WAC-a. Občina bo te dni oddala dela za zgradbo otroškega bazena in razpisala oddajo kopališča v podna-jem. V Kamniku se je vršil banovlnskl kuharski tečaj, ki je trajal šest mesecev. Udeležba je bila prav častna in x doseženimi uspehi so vsi zadovoljni. Tečaj je bil v ponedeljek zaključen s prisrčnim banketom, na katerega so bili povabljeni tudi častni gostje. Se pred pričetkom tujske sezone bo tz-vTŠena elektrifikacija Perovega in nove stanovanjske kolonije med domžalsko in mengeško cesto. Betonski podstavki in drogovi so že postavljeni in tudi transformator, ki ga grade 100 metrov pred Rodetovo restavracijo ob domžalski cesti, je že pod streha V tem pogledu Imamo mnogo najrazu*- vretnejših domačih mešanic, ki ustrezajo «a posamezne lege in zemlje najbolje. Glavno pri tem je, da sejemo mešanice in pridelamo čim več krme, in to ne samo za poletje, temveč tudi za ansila^o in za suho krmo. Mešanic pa ne smemo pustiti dozoreti, temveč iih moramo pokositi tedaj, ko še cveto. Fr. K. 0 pretoka vina Prvič pretočimo mkdo vino navadno okoli božiča, včasd prej, včasi pa tudi precej Txyzneje. Šibka, malo kisla vina, katerih dro-ži so morda celo nečedne, gnile, bolne, pretakamo raneje in jih lahko precej, toda prav previdno žveplamo z nekaplja-jočim žveplora na azbe&tu. Neprijetno kisla in moča vina, katerih droži so zdra-ve, pretakamo kasneje, januarja, februarja ali morcki še nekoliko pozneje, žveplamo pa jih voh če prav lahno. Pri tem odloča tudi čas. kdaj smo brali. Vino poznih trgatev je vobfe pozneje godno za pretok kakor vino ranih trgatev, kar je tudi naravno. Zdravi jagodni izbor (naravno sladko deserpno vino) pretakamo prvič šele proti pomladi, da ne motimo vrenja 'n dobrega rasrvoja takih posebnosti (speci a lite t), ki pa so pri nas prav redke in ki povzročajo kletarju navadno mnogo skrbi. Pred pretokom je treba mx>štev?rffe Ali so rnošti dobro p»vreii. Kipenje moramo kar mogoče pospešiti: primerna tenv peratura, zdrave, jake droži (čiste kvasrri-ce), mešanje mladega vina v sodu. Ostanki nepovretaga sladkorja so pri običajnih vinih vselej škodljivi. Bakterije, ki povzročajo razpad jabolčne kisline, ne prizanaša>-jo niti eifldkorj-u, pri čemer ee tvori neka druga kislina, ki je zoprna in kvari vinu okus. Ali ostane vino na zraka starostno? Motnost, ki )o povzročajo beljakovine ▼ mladem vinu, je naraven pojav. Neprijetno pa je, če »ino na zraku v nepokritih čašah v enem ali dveh dneh porjavi ali počmi. V prvem primeru pri običajni motnosti pretakamo teko, da vino dobro prezračimo. V časi na zraku porjavelo vino prečroaroo s sesaljko neposredno rz eoda v sod, tedaj br&7. pristopa zraka v kak sre inje do precej močno žveplan sod skoz>i Tazpnšilnik, da tako uničimo povzročitelja porjavenja (oksi-daaso). Ako nimamo sesaljke in primernih priprav, poizkus'mo pretakati z običajno cevjo v nižje ležeči sod kar pa ne gre vselej. V takem primeru si pomagamo s čistim kalijem metabisulfitom, torej z žvepla-njem brez pretakanja. Za vsakršno žvepla-nje velja, da z nj'm kar mogoče štedimo. v prvem sodu porjavelo vino pretočimo v močno žveplan sod ali pa ga, kar je bolje, najprej žveplamo brez pretakanja, torej s kalijevim metabisulfitom. m ga pozneje čistimo, na primer z želatino. Z žveplan jem zatremo povzročitelja por javen m, s primernim čistilom pa že nastalo rjavino izločimo. Porjavenje včasi jaKo nagaja, ker se rado ponavlja, ako nismo bili dovolj previdni. Vino, ki na zraka počrni, pretočimo ob običajnem prezračenju, da docela počmi v drugem sodu, nakar ga čistimo. Počmenje se često pojavlja zaradi pomanjkanja kisline: v tem primeru ga odpravimo, ako tako vino mešamo z bolj kisl;m vinom ali pa da mu dodamo čiste citronove ali vinske kisline, kar je po vinskem zakonu (največ do 50 gTamov na 100 litrov) dovoljeno. Upoštevati je tudi ali je vino že dovolj čisto, sicer pretok še odložimo. Pred pretočenjem osnažimo še vso posodo. orodje, klet, katero temeljito prezračimo, po potrebi pa jo še žveplamo in spet pre7rač:mo. Pri dobro negovanem vi mi ni ne kana ne cika. sicer je treba ob pretoku in ravnanju s takim vinom še večje previdnosti. Zaradi preranih trgatev, slabih trsnih vrat in leg imajo ponekod navzlic sicer morda ugodni vinski letini neprijetno kisla vina Preki6lo vino izgubi več kisline, ako skrbimo za nekoliko višjo temperaturo v kleti (15° C); eko vino. čim pojema kipe-nje, vsak teden skoro nekaj tednov s primerno letvo (meoalnico) do dna preme ša-vamo (pogoj: zdrave droži); ako ostane dalje časa nepretočenb, na (zdravih) drožeh zaradi bakterij, ki nosnešujejo razpad oso-bito isbolčne kisline, kakor smo že povedali. Ta proces razpadanja kisline se vrši lažje tudi še po pretočenju. ako smo viio kvečjemu le prav malo žveplali. Nepreto-čena ali ob nepravem času pretočena vina se r»Tej ali slej skvarijo. Drugi? pretakamo kakih 6 tednov po prvem pretoku proti pomladi, preden začne temperatura v kleti spet naraščati (črnino sedaj navadno šele'prvič), tretjič pa pred prihodnjo trgatvijo aH takoj zanjo. V drugem In poznejših letih pretakamo enkrat do dvakrat, tudi noben krat po kle-tflTski potrebi, kaT je odvisno ne le od kvalitete proizvoda, marveč tudi od kakovosti kleti m drwrfh okolnosti. Prehudo in prepogosto prezračevanje vina pTeveč pospešuje njega staranje in starikavo vino osobito v novejšem časti v splošnem ni več priljubljeno. A. 2. Razmlffl+ujoči o avtomobilu tn važnosti šoferja pri avtomobilu, smo zvedeli od me-rodajne strani sledeče: avto je danes brez dvoma potrebno prometno sredstvo in nikak luksus, a šofer je oni, ki krmari in upravlja to vozilo. Isto, kar je kapetan na ladji, pilot v avionu, to je šofer v avtomobilu. In mi, ki se vozimo z avtomobilom, moramo imeti zaupanje v šoferja, moramo ga spoštovati in ceniti, seveda, saj je naše življenje v njegovih rokah. A tudi šoferji morajo biti napram svojim potnikom uljudni, postrež-Ijivi in dostojni. Na ta način bodo ugajali potnikom in ti ostanejo njihovi stalni naročniki. V letih pred vojno je Trst zelo napredoval ne le v pogledu svojega gospodarstva, industrije !n trgovine, marveč tudi po številu svojega prebivalstva. Slovenski in deloma trdi hrvatski element, ki se je naseljeval v mestn, je predstavljal tedaj prav normalen pritok in prirastek prebivalstva v tržaški občini. S prevratom pa so se razmere ne le v gospodarskem in finančnem, marveč ttefi v demografskem pogledu nenadoma »premenile. Učinki prevrata m odrešitve Trsta po Italiji so se pokazali sicer najprej pri občutljivem gospodarstvu v padanju prometa, pomorskega in železniškega, v zastoju industrije in vedno večji brezposelnosti, v padanju finančnih zavodov (medtem ko sta konkurenčni mesti Benetke In Gencva ba5 r tem pogledu naglo vavrt-dovall),vendar tndl v demografskem pogledu niso mogli izostatL Predvsem je izostal pritok slovenskega hi hrvatskega elementa, Dela je bilo vedno manj tako v pristanišča ta topilnicah železa, kjer je našel slovenski delavec s Krasa in Notranjske, pa tudi \z ostale Kranjske in celo Štajerske še največ zaslužka. Pa tudi pri železnici, na sodnUi, pri policij in drugih državnih ta občinskih ustanovah In podjetjih sta bila Slovenec ta Hrvat zapostavljena. Hamesto da bi se priseljevali, so se deloma iz političnih, deloma iz povsem gospodarskih razlogov celo še Izseljevali. Spočetka se je zdelo, da bo umetno priseljevanje ItaTijonov fz predvojnih pokr ijta (tako zvanih »regnlcolov«), ki so J m v Trstn dajali vse mogoče prednosti pred domačim prebivalstvom, odpo-moglo demografski krizi, ki je bf!a radi Italijanske gospodarske m protislovanske politike v Trstu pred mestnimi vrati Mnogo upanja so stavili tudi na znano prollflkacf}-sko politiko fašističnega režima, ki je Sla za tem, da bi se italijansko prebivalstvo pomnožilo čim bolj z naravnim prirastkom rojstev ta nazadovanjem smrtnih primerov. TržaSci Hsfi so delaH velfko propagando, nekaj časa so celo objavljali vsak porod posebej. Fašistična stranka je delfla novorojenčkom perilo ta druga darila. Novoporo- Dogedki za mejo Italijanske šole na Goriškem SoIsfeJ skrbnik ▼ Julijski Krajin«, prot Mondlno je bil pred kratkim na taspekcU-skem potovanju ▼ goriški pokrajini. Ogledal si je vse šole, pa tudi azile znane poitali-jančovalne družbe »Jtalia Redentac, ki deluje pod pokroviteljstvom same vojvodinje Aostske. Nadziral je tudi pouk slovenske de-ce In je učiteljskim zborom izrekel pohvalo za njihovo šovinistično prizadevanje, da bi slovensko deco čim prej poitalijančili ta čim bolj pofašistilL Po mnenja italijanskega tiska )e goriško šolsko okrožje zelo važno že zaradi svojega zemljepisnega položaja. Goriška okolica gravitira v mesto, odkoder se odpira pot v sr>sedno Furlanijo in profi morju. Znani so predvojni boji med italijanskim in slovenskim elementom, ki se Je moral boriti toliko bolj zaradi te okoliščine. Sedaj pa Je položaj za poltalljančevanje slovenske dece le še toliko lažji. Italijanska šola na vso moč asimilira »tujerodce< ta v bodoče bo ljudski dotok iz okoliških dolin m brd služil le še utrjevanju italijanstva v Gorici Zanimivi so podatki, ki so jih ob tej priliki objavili laški listi: Goriško šolsko okrožje se deli na 10 didaktičnih okrajev s središči ▼ Ajdovščini, Komnu, Krminn, Gorici, Gradiški, Mirna, Sempasu, Smartnem, Koj-skein ta ▼ Vipavi ta obsega 28 občin s 150 šolskimi središči. V 812 razredih je okrog 22.0)0 šolskih otrok, ki Jih vzgaja okrog 500 učiteljev ta učiteljic Na ozemlju goriškega šolskega okrožja Je obenem 48 azilov družbe »Italia Redenta« s 3000 otroki. Dražba Izsiljevalcev pod ključem Posestnik Josip Bajt fz Volčje Drage Je pred dnevi prijavil goriški policiji, da je prejel pismo, ▼ katerem mu neznanec s podpisom »črna roka« preti, da ga bo umoril, če mu takoj ne izroči 2000 lir. Denar bi moral položiti 23. t m. t rumenem ovoju k nekemu zaznamenovanemu brzojavnemu drogu ob cesti Volčja Draga - Dornberg. Znani goriški kvestor Modepti je Bajtn naročil, naj izvrši zahtevo izsiljevalca točno po naročilu. Istočasno pa je organiziral četo policijskih organov, ki so se poskrili ob cesti. Določenega dne zvečer je prihitel neznanec s kolesom do droga in ravno hotel pobrati denar, ko so ga presenetili agentje. Vendar jhn je nbežai. Poslali so za njim dva policijska psa, ki sta mn sledila do Dornberga. KmaJn so prispeli agentje ta res našli izsiljevalca ▼ družbi treh Italijanov v neki hiši, ko so mirno sedeli pri mizi. Policijski organi so aretirali vso družbo, to je Štefana 2ižmonda in brate Josipa Dominika in Ivana Arciona in jih odvedli v goriške zapore. Zanimivo pri vsem tem pa je, da je bilo grozilno pismo spisano v slovenščini, ki jo Je znal k Zižmonda. 2t- No, pa to niso vse dolžnosti šoferja. Treba mu je vedeti, da je avto zabava in zaslužek, zdravje in odgoja, reprezentacija in pridobitek. Zato je treba, da pazi na svoj voz. Njegov voz mora biti ne samo znotraj, temveč tudi zunaj čist, ker sta ravno čistost in smisel za red izraz njega samega. Pa je še neka važna stvar, ki mora nanjo misliti šofer. On mora potnikom napraviti vožnjo lahko in prijetno. A to je mogoče samo z DUNLOP gumami. DUN-LOP-grume so zato kakor ustvarjene. Ne tresejo, in ne vozite na njih kakor da bi plavali, a v s" iaju, da bi se kam morali zaleteti, zamore šofea avto takoj ustaviti radi njihove hrapave površine in eq tako izogniti nesreči. čencem so poskrbeli znižane vozne listke za poročna potovanja itd. Končno so iz uprav-no-političnih ozirov priključili celo vrsto okoliških občin (Bazovica, Prosek itdJ k mestni občini. A na zadnje je bilo vse zaman. Do leta 1S31. }e števSo prebivalstva v Trstu sicer še naraščalo, toda že zdaleka ne več v oni meri kakor pred vojno. V poslednjem času (od lanskega ljudskega štetja) pa je že občutno padlo. V tržaškem tisku so ta pojav zaznamovali z obžalovanjem in skrbjo. Listi objavljajo od časa do časa razne predloge, kako naj se reši demografsko vprašanje, na dno problema, ki je predvsem gospodarskega in političnega značaja, pa se ne una nihče, ker je to v nasprotju z gospodarskimi interesi Itaffle. to je Benetk in Genove, ta s tako zvano fašistično obmejno politiko. Listi z zavistjo navajajo, da je Trst, ki je M prva leta po prevratu na sedmt-tn mestu med italijanskimi mesti, nazadoval na 10. ta da so ga v tem pogled« prekosile tudi že Benetke. V naslednjem navajamo statistične podatke o številu tržaškega prebivalstva v teku poslednjih 112 let Številke v prvi rubriki pomenijo letnico, v drugi število prebivalstva, v tretji pa število sorazmernega let- nega prirastka aH padca: 1520. 43.457 — 1860. 101.917 1900. 178.127 1914. 244.655 +4752 192L 238.023 — 9f7 1931. aprfia 250.723 +1270 1932. marca 245.186 —5990 Leta 1 £21, Je število prebivalcev napram številu v L 1914 padlo zaradi svetovne vojne tn tfenfh neposrednih učinkov. Nato Jo do leta 1931 zaradi trmetnega priseljevanja ta povečanje trOiške občine sicer rpet naraščalo, a žc zdale-ka ne več tako, kakor n. pr. v razdobj« 1914 do 1931, končno pa j« pričela nekako z lanskim letom rapidno padati. Razvoj številk v zadnjih letih se docela sklada s propadanjem tržaškega gospodarstva in zatiranjem »tujerodnegac eVe» menta. fanonda pa Je b!!, kakor Je dognala potfcfta, ls orodje v rokah treh laških zITkovcev, Nepojasnjaa n&pad na Istrskega Krnet Ivas Blokcrrifi bc Elokovičev pri Paztau es je pred nekaj dnevi vrača! a sejma domov. Ni bil več daleč od doma, ko ga je nenadoma napadel neznanec, ki je oddal nanj strel iz puške in ga težko ranil v hrbet. Slokovič ee je zgrudil na tla, kjer so ga kmalu potem našli njegovi soe^dj-eu. Odnesli so ga domov, naslednjega, dne pa so ga na zdravnikov ukaz odpeljali v poljsko pokrajinsko bolnišnico. Zdravniki romajo upanja, da bi okreval. ^ Neznani napadalec, ki je streljal na Klo-fcoviča, skrit za grmičevjem o*b pota, ja Izginil in ga doslej Se niso naSIL Vzroki napada niso znani, zanimivo pa je. da napadalec Slotkoviču ni odvzel denarja, ki ga je imel pri seb4. Murskopoljske konjske dirke Ljutomer, 2St cptnh Kolo Jahačev to vozačev se je kljub gospodarski krizi odločilo, da priredi na bm-koštni ponedeljek 16. maja na cvenskem dirkališču običajno pomladno dirko. Nagrad Je za 8350 DLa. Vršilo se bodo žisrl vožnje, ta sicer: L Enovprežna dirka za 3-letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Dolžina proge 160© ttv Popusti: konjem kmetske reje 39 m. Dokla-da žrebcem 15 m. Vloga 20 Din. Nagrade 1950 Din (700, 4rX), 300, 250, 200 ta 100 Din). 2. Dirka dravske banovine. Eno^prežna dirka za 4 do 12-!etne konje, vzgojen« v Jugoslaviji. Dolžina proge 2TX)0 m. Popusti? prvič tekmujočim 20 m, konjem kmetske reje 30 m. Dodatki: za vsakih pridirkanfh 600 do 1300 Din 30 m, za nadaljnjih 1500 D^n 30 m; maksimum 250 m. Mitingski dodatek za vsakih 400 Din 30 m. Vloga 20 Din. Nagrade 2200 Dm (1000, 500, 350, 250 ta 100 dinarjev). 3. Dirka steza Ljutomer. Enovprežna vožnja za 3 do 12-letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Dolžina proge 2000 m. Popusti: prvič tekmujočim 20 m, konjem kmetske reje 30 m. Dodatki: 4-letnim in starejšim konjem 80 m, za vsakih pridirkanih 400 Din 30 m. Mit:ngski dodatek za vsakih 350 Din 20 m. Vloga 20 Din. Nagrade 1800 Din (800, 400, 300, 200 m 100 Din). 4. Dirka dr. Rossmanik. Dvovprežna vožnja za 3 do 12-letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Dolžina proge 2400 m. Popusti 3-letnrm 40 m, konjem kmetske reje 20 m. Dodatki: za vsakih 2000 Din 30 m, maksimum 200 m. Mitingski dodatek za 1^00 Din 30 m; za gumijaste obroče 30 m. Vloga 10, za start 20 Din. Nagrade 2400 Din (1200, 600, 400 m 200 Din). Prijave sprejema blagajnik g. Franc Ži-tek v Ljutomera do 9. maja do 12. nre. Pričete* dirke točno ob 15. ari Nazadovanj tržaškega prebivalstva v okvira gospodarske in polltlčns krize »JUTRO« K. W Nedelja, I. V. 1932 Juri] Gregorc devetdesetletnice Jubilant s svojimi tremi sinovi N mesto, 30. aprila. IPra-r redSd so dandanes taki možje. Pri našem trti j i vem starčku, ki je delal kot ©fertmk od rane mladosti i« dela kljub svoji visoki starosti že danes pri svoji milici, te res uveljavlja zlato pravilo, da delo krepi duh in telo. Jurij Gregorc se je sodil 1843 v Šenčurju pri Kranju. 2e z 12 leti m je napotil kot šibak deček v Ljubljano, učit se dežnikanske obrti k znani trrdki Mfletrževi. Ostal je tu celih 19 let Nnimen po osamosvojitvi ga je 187.3 dovede? v Novo mesto, kjer je odprl svojo de-trrnico, ki je napredovala od leta do leta Po osamosvojitvi se je kmalu poročil z Vrhničanko Marijo Slivestrovo, ki mu je ▼ srečnem zakonu rodila deset otrok Pri življenju »o danes še štirje otroci: najstarejši sin Jurij je sodni evetnik v Kranju, Drago }e dolgoletni šo*skl upravitelj v Toplicah, a najmlajši A!b!n je sre-ski sanitetni referent v Murski Soboti. Hčerka Alojzija pa je pred leti vdovela po sodniku g. Celestinu. Ti njegovi ljubljenci sedaj na stara leta pogosto obiskujejo svojega častitljivega očeta. V skupno preživelih dnevih mu oživljajo z vnuki sicer samotno domačijo nad zeleno Krko, katero vestno upravlja njegova dolgoletna gospodinja Micka, ki mu marljivo gospodinji od leta 1913, ko mu je umrla zvesta življenjska družica. Slavljencu je še dobro v spominu tlačanstvo. Kif?a, ki je pokončala obilne rake pa tudi ribe v Krki ki še mnogi drugi prezanimivi dogodki, o katerih rad pripoveduje. Na i mu sije zlata jesen življenja do skrajnih let! Knjižni da t Vodnikove družbe LJubljana, 30. aprila, OtTbor Vodnikove družbe Je definitivno fltJoMl naslednji književni program za leto 1932, 1. VotiaOarm pratfks. ne. leto 1933: bogato Sustrirana s članki pestre vsebine: vesakOTrra nekaj ln nekaj za vse. 2, D. Ravljen: >TuIipan«, povest !z živ-*>mja naših izseljencev v Nemčiji. Blizu 5Ci 000 naših rojakov tone na nemškem za-p«dSi v morje tujstva, dandanes tudi nJim rx< prizanaša bridka usoda. Avtor, ki je sam prepotoval te kraje in podrobno spo-raal način življenja slovenskih družin v We«tfaHjl ta Porenju, nam plastično podaja, sliko vsega nehanja naših rojakov, ki ni v sajastem črnem revirju služijo vsakdanji krah. Knjigo prepleta pretresljiva ftiba-ma. zgodba mladega slovenskega ru-As-rja. Krepko je orisana podoba velike tesdtastrije. S. France Bevfe: žerjavic Knjiga bo viSbadfia med člani Vodnikove družbe ve-lito senzacijo, ker obravnava prvič v slo-visiMki literaturi problem naših Aleksand-rlrik. To so ona nesrečna dekleta ln žene, ki odhajajo iz naše solnčne Primorske v Aleksandri jo kot dojilje, a jih zadene večinama »sreča« Belo dvomljive vrednosti. I,epe, Francka, ki Jo pregovori teta, tudi b!!v8a AlefcsandrLnka, zapusti po porodu svojega otroka m moža, nesrečnega vojnega pohabljenca ter gre v Egipt iskat sreče. Tam se ji vzbudi hrepenenje po otrokn ln ljubečem možu. Hoče se vrniti; nedovoljena ljubezen in dejstvo, da si ni ničesar prihranila, jo zadržujeta. Otrok ji Trmre, mož se vrže pod vlak, a ona potuje p svojim ljubčkom v Južno Afriko. Pisatelj nam je podal v tej knjigi že tolikokrat opisani motiv Lepe Vide v novi obliki. 4. Pupin: i>Od pastirja do izumitelja«, TI. del. Pisatelj nam popisuje konec svojega studijskega življenja v Angliji, svoje doživljaje med počitnicami v slikoviti Škotski, svoje dijaško življenje v Berlinu, kjer se je seznanil z lepo mlado Američanko, sestro enega svojih visokošolskih tovarišev, s katero se poroči v ruski cerkvi v Londonu. Pupin se vrne s svojo mlado ženo v New York, kjer dobi mesto pomožnega profesorja na novem oddelku za elektrotehniko na univerzi Columbija. Nadalje nam pripoveduje Jako živo in pestro o svojih znanstvenih raziskavanjih in o svojih izumih, o svojih veselih in žalostnih dneh iz svojega pestrega življenja. O smrti svoje žene, o svojih prijateljih in znancih ter o svojem glavnem izumu takczvarri »Pupinovi tuljavi«, ki nam omogoča telefoniranje na velike razdalje. Pi.iatelj nam pripoveduje vse to tako zanimivo in napeto, da čitatelj ne odloži knjige prej, dokler Je ni prečital. Knjigo bo krasilo mnogo izvirnih slik, ki jih je poslal profesor Pupin Vodnikovi družbi za slovensko izdajo svoje knjige. Ta lep književni dar Vodnikove družbe bo gotovo vzbudi! veliko zanimanje med Jugoslovenskim narodom. Huda je gospodarska kriza, Id polagoma zajema vse sloje našega naroda. Dobra in lepa knjiga nas bo gotovo osvobodila za nekaj časa vsakdanjih skrbi in pozabili bomo vse svoje križe in težave. Za Din 20,— dobiš 4 lepe knjige na jesen od Vodnikove družbe. Priglasi se takoj pri poverjeniku tvojega kraja za člana Vodnikove družbe, ali pa sporoči po dopisnici centralni pisarni v Ljubljani, da želiš pristopiti k Vodnikovi družbL Tehtno predavanje aniv. Ljubljana. 30. aprila. V prosiva o 50 letnice smrti najvplivnejšega biologa 19. Poletja Charlesa Darwina je priredila Prirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva v petek ob 18. uri v predavalnici Mineraloškega instituta predavanje docenta ar. Pavla Grošlja o Darvrin-u in njegovih naukih v luči sodobne biologije. Redka so znanstvena predavanja, ki bi našla tolik odziv v občinstvu. Predavalnica Mineraloškega instituta je bik popolnoma zasedena: posebno je presenečalo za takšen tema izredno število ženskih poslušalk. Predavanje je otvoril za Pri rod ©znanstveno sekcijo univ. prof. dr. Hadži in spo-ročil, da je predavatelj obilno snov, ki jo združuje predmet njegovega razglabljanja, razdelil v dva predavalna večera, šele v drugem bo orisal odnos današnje biologije do Darvvinovih naukov. Prvo predavanje bo samo uvod v lažje razumevanje drugega. Ob splošni pozornosti je docent doktor Grošelj pričel svoja izvajanja, ki so zaradi dovršene govorniške oblike očitno povečala vzprejemljivost poslušalcev m ustvarila, skoraj bi lahko rekli, neko napetost, ki je pri takšnih predajanjih kaj izreden pojav. Z bleščečo, a nič manj teltno besedo je d,r. Grošelj orisal Darvvinovo mesto v zgodovini razvojnih teorij. Priroda je nudila človeškemu pogledu videz absolutne stalnosti rn neizpremenijivosti. Ista ozvezdja, ki jih je občudoval Odisej na svojih blodnjah po svetu, žarijo tudi nam; v svetu živih bitij se takisto kaže slika neizpremenljivosti živalskih in rastlinskih vrst. Videz stalnosti ivrst je voliva! tudi na teoretske pojme o priredi. Botanik Linee je nekako pred 300 Jeti napravil podroben inventar rastlinstva m njegova razvrstitev v vrste in zvrsti se je videla tako rekoč večna. A že genijalni renesančni slikar Leon a r-do da Vinci je opozoril na to, da so v zemeljski skorji fosilni ostanki b tij, ki se razlikujejo od današnjih. Sloveči francoski naravoslovec 18. stoletja Cuvier je pričel raziskovati jame na Montmartru, — takrat še v okolici Pariza — in je dognal na veliko presenečenje takratnih znanstvenikov, da med fosiljami ni niti ene danes živeče vrste. Potemtakem vrste v prirodi vendarle niso stalne? Cuvier je imel za ta pojav samo eno razlago: v teku vekov so se doga-gajale katastrofe, ki so nekatere vrste živ- docenta dr. Pavla Grošljia stva uničile. Tedaj pa se je pojavil njegov rojak J. B. Lamarck in je v svoji »Philoso-phie zoologique« postavil določeno razvojno teorijo. Vrste živstva so izpTemenljive; potomci podedujejo pridobljene lastnosti prednikov raba ali neraba organov odločuje njih nadaljnjo obliko in tako se polagoma izpreminjajo karakteristike njihove vrste. Te izpremembe je torej Lamarck tolmačil organično, t. j. da jih povzročajo organizmi sami. Tudi Goethe je v svojem razglabljanju o prirodnih silah prišel do razvojne misli. V angleški znanosti pa je bil predhodnik Darwina geolog Ch. Lvell, ki je z geološkega vidika zavrgel podmeno o katastrofah, ki naj bi sodelovale pri preobrazbi živstva na zemlji. Mladi Darwin je na svojem potovanju okrog sveta na 2-elv-j h otokih z njih značilno favno in floro doživel v sebi vso veličino razvojne misli, ki ji je posvetil vsa poznejša raziskovanja. To doživetje je bilo tako živo. da se ga je spominjal tudi po 22 letih v uvodu svojega poglavitnega spisa »O postanku vrst«. Ko se je mladi prirodoslovec vrn:l v Anglijo in se naselil na svojem gradu Downu blizu Londona, je začel neumorno raziskava ti življenjeslovne probleme. Za izhodišče so mu služile domače živali, ki jih je človek domesticiral in jih v teku svoje ne dolge zgodovine znatno preobrazb. Posebno prepričevalno se kaže to na golobih. V nasprotju z Lamarckom je Darvrtn prišel do spoznanja, da pri iznremembah vrst odlo-čaio vnanji vplivi, okolje ali os vetje, ne pa organizmi kot taki. Malfchusove teorije o razmnoževanju človeštva so mu vzbudile misel, da plodovitost živali in rastlin takisto omejuje neka sila, ki za življenje sposobnejše poedince odbira, manj sposobne in nesposobne pa prepušča poginu. To silo je D>ar\vin imenoval boj za obstanek in ji pridružil še spolno izbiro. Z Danvinovimi spisi je razvojna misel dobila povsem nove formulacije in iz biolo gije je kmalu skoraj izginila ideja o neizpremenljivosti vrst. Vrste so izpremenljive in življenje na zemlji se je razvijalo od manj popolnih obl;k k popolnejšim. Kakšno stališče zavzema današnja biologija nasproti temu osnovnemu p-roblemu življenjeslovja? O tem najzanimivejšem predmetu bo predavatelj razpravljal prihodnjič. Docent dr. Grošelj je zaključil svoja Tajanja z mično anekdoto iz Darwinovcga Srrijenje in je bil kajpak deležen navdušenega ploskanja. Vprav veselimo se prihodnjega predavateljskega nastopa g. dr. Grošlja in le obžalujemo, da se tako redko pojavlja v javnih predavalnicah. Častni večer Ivana Hribarja in Jana Strakatega Vse Jugosiovensko-češkoslovaške lige v dravski banovini so na svojih občnih zborih izvolile za častna člana senatorja Ivana Hribarja in urednika 7>Narodnyh Listov« v Pragi Jana Strakatega. to pa v priznanje njunega velikega dela in uspehov pri poglabljanju prijateljstva med obema narodoma. Jč lige dravske banovine so sklenile, da bodo priredile obema slav-Ijencema častni večer, na katerem se jima bosta izročili častni diplomi. Večer bo 7. maja 1932 ob 20. uri v restavraciji Zvezdi. Oba slavljenca bosta osebno navzoča. Večer se bo vršil s sodelovanjem nekaterih naših priznanih umetnikov. Vsa lige iz dravske banovine bodo zastopane t>o svojih delegacijah in tudi od drugih pomembnih društev pričakujemo udeležbe. Takisto upamo, da se bo ljubljansko občinstvo udeležilo slavnonti v čim večjem številu, tako da bo večer spontan izraz spoštovanja do obeh slavljencev in prijateljstva med obema narodoma. TočnejšI program bomo priobčili kmalu K i. Zadnji vnuk Andreja Smoleta Zadnji vnuk moža, ki (je prod sto l«tt t ljubljanski družbi dn v Prešernovem življenju igral tako značilno vlogo je Vitjem Rudolf, ki je včeraj v Šiški praznoval 65 Jetniloo rojstva Nje.gov oče Andrej je bH nezakonski sla Andreja Smoleta in Ma.rije Rudoifove in se je rodil na Kongresnem trgu št. 14 (stara). Kot Smoletov naiboijšd Zobni kamen pod povečalom TrJutru< 30. maja 1926. Andrej Rudolf Je vzgoji,! svoje otrok« ▼ najstrožjem narodnem duhu, da b! «e s Zrahljana zoDncga kamna. Ra^pnd znanega kamna. Odstranite zobni kamen — povzročitelja mnogih hudih obolenj zob — z rednim negovanjem s Sargovim Kalodontorrt Samo Sargov Kalodont vsebuje proti zobnemu kamnu učinkoviti sulforicinoleat po Dr. BrSunlichu. Polagoma razkroji organske substance, ki tvorijo zobni kamen, njegova sestava 6e zrahlja, or\ začne razpadati, izgubi svoje oporišče, se zdrobi in se povsem lahko odstrani 8 trdo gčetko za zobe. Uporabljajte redno Sargov Kalodont! Tudi Vaš zobozdravnik Vam bo dal ta »vet ker on dobro ve, kako nevaren j«, zobni kamen za zobe. VC&U3 5 Proti zobnemu kamnu h*«^*1 hvaležnega Predemo nt nje-eoT« dobrota. Dva aunova sta službovala dolgo vrsto let t državni tiskarni na Du-naf)o, a sta bila vneta rodoljuba in do smrti člana slovenske kolonije. Posebno AJojasij Je bil navdušen če&tčlec Prešerno-v* muza, kar ie praiktično .poJtazal s tem, d« Js prevsdel veliko število Prešernovih pesmi v nemšlri jealk. O njegovih prevodih govori pohvalno Prešernov jubilejni album Ed-inii še žiivečl sin An-dreča Rudolfa, sedanji 65 letnik (Je kot prometni uradnik opravljal naporno ta odgovorno službo ce-25 let Služboval J« daljSo dobo roa Grosupljem Cn ▼ Kočevju. Naposled je prišel v Ljubljano na gorenjski kolodvor kot načelnilk brzotfavnesga ln telefonskega urada, kjer j« bil tudd u/pokotfon po nesrečnem starem statutu življenjsko družico. si je tebral i* ugledne kamniške družim® Adar mičeve ta je • njo vagojil tri sinove ta hčerko, ki so »daj že vsi v državnih stavbah. Kakor oče, so vsi naprednega duha .in sinova sta navdušena prednjaka infrih-ijanskega Sokola. _ ^^ Dasi Viljema RuxVAfla nrt btla ttvtfleiKjrtia pot nlkoK posejana * rožami. g% vendar nI niikold sanustil prirojeni humor. Koderkoli je služboval, povsod »a dmajo ljudje še danes T spominu. Smoletov veseljaSk* duh j« še vedno živ v njegovem ladmjem vnuku, ki Je mož orjaške postave in vedno bodrega duha. Se na mnoga leta! iVomlad pospešuje v zaščito vaše * zimskimi oblačili omehko- žene kože skrbno nego z NIVEA-CHEME Nivea-krema pronikne zaradi teg-a, ker vsebuje Eucerit, globoko v kožo, hrani in krepi tkivo in pospešuje delovanje staničja. Povzroča torej oni poživljajoči impulz, po Katerem pridobi koža zopet svojo naravno gladkost in napetost in s tem zopet dragocen, nežen, mladostno svež izgled. Nivea-krema: Din 5 — 22. JngosL P. Beiersdorf & Co. d. z o. s. Maribor. 64 Ples mlade umetnice Moderni čas je smeri vseh umetnosti pretresel in zradikaliziral do temelja. V tem času, ki mu je stvarnost, preprosta resničnost najvišji imperativ; v času, ki si je nadel za najnujnejšo devizo osvobojenje, sproščenje človeka in ki je človeka iz vseh izgubljenih samot polagoma pripeljal nazaj k kolektivu — v tem času je tudi umetni ples polagoma odvrgel svečeniški plašč, ki ga je zavijal v onostranstvo in v nič, in se je vrnil h človeku, iz katerega je izšel. In kakor vsaka druga umetnost, tako je dandanes tudi ples suveren izraz človekove volje po življenju, izraz njegovega napora po neutrudnem odkrivanju zadnjega smisla in zadnjega dna vseh stvari; kakor vsaka druga umetnost, tako je tudi ples razodevanje najvišje radosti in poslednjega obupa v človeku in tako je kakor vsaka umetnost tudi ples manifestacija najvišjih življenjskih potenc: takšen je bil moj vtis, ko sem se o priliki preproste, poročevalcem namenjene prireditve seznanil z umetnostjo ge. Katje Delakove. ki priredi prihodnji ponedeljek svoj prvi večer (z g. M. Lipov-škom pri klavirju). Katja Delakova je hči uglednega dunajskega časnikarja, v čigar hiši je bilo zmerom mnogo glasbe in mnogo glasbenikov, in tako je že kot čisto majhno dete sama od sebe prišla do tega, da je ob vsaki priliki pričela poskakovati in poplesavati po ritmu godbe. Ko je baletni mojster državne opere na Dunaju videl te njene prisrčne, otročje improvizacije, je začel prigovarjati staršem, da jo puste v njegovo šolo. toda oče ji je že bil določil karijero: da bo študirala za profesorico. Ko je hodila v ljudsko šolo, je začela obiskovati gimnastične tečaje, kakršnih je na Dunaiu mnogo, potem pa je prišla k znani italijanski baletni plesalki Ceciliji Cerri, ki ji je že po dveh mesecih dovolila, da na njenem večeru nastopi z majhnim solo. Kritika se je o tem njenem debiju izrazila zelo pohvalno in tedaj se je dala njena mati preprositl, da jo je dala v šolo profesorice Bodenwie- serjeve na dunajski akademiji za umetni ples. Profesorica je bila kar navdušena zanjo; takrat je Katja hodila v prvo gimnazijo ter je s svojo profesorico nastopila tudi pri dunajskih Festspiele pred rotov-žem. Ko je Bodenwieserjeva prenehala poučevati, je Katja vstopila v šolo profesorice Hele Neumann, kjer je študirala italijanski klasični balet. Odtod je prešla v šolo slovite Gertrude Kraus, ki je pred kratkim na plesnem kongresu v Essenu v tekmi z vsemi nastopajočimi plesalkami svetovnega slovesa in njihovimi šolami odnesla prvenstvo in h kateri se prihajajo učit mlade plesalke s vsega sveta. Z njo je nastopala pri vseh njenih javnih prireditvah ter je bila ena njenih najboljših učenk. Ob odhodu iz šole, ki jo je obiskovala v letih 1929.—1931., ji je Kraus o va zapisala v izpričevalo: j-Zavoljo njenega velikega talenta ln tehnike sem jo z velikim uspehom uporabljala v svoji skupini. Pogosto sem ji med svojo odsotnostjo prepuščala pouk ter se je tudi na pedagoškem polju izkazala v mojo največjo za-dovoljnost. — Ga. Katja Delakova je torej v najvišji meri izobražena (aufs besi te ausgehildet) na V3eh poljih te umetnostne panoge.« In 19. septembra lani je v Rafanundthe-atru pred javnostjo in pred komisijo, ki so jo tvorili najodiičnejši predstavniki dr>-najskih umetniških krogov (direktor I ____^ brida. komponist Kraus, komorni peve« Piccaver itd.), napravila umetniški izpit ter prejela umetniško diplomo. ★ I!zmed pestrega sporeda, ki ga ga. Delakova pripravlja za svoj prvi samostojni nastop v Ljubljani — doslej je že dvakrat z izrednim uspehom nastopila na kulturnih večerih v Delavski zbornici ter j« kritika že takrat izrazila željo, naj umetnica priredi večer v večjem stilu — sem videl 4 stvari: žalna koračnica (Beethoven), Vihar (Blatt), Groteska (odlomek iz Petyrekovega »Cirkusa«), židovski ženin (VVolfsohn). Vtis, ki ga ti plesi napravijo na človeka, je, da je ga. Delakova v resnici umetnica nenavadne sile in redkega daru. žalna koračnica je kakor ena sama silna, tiha tožba in obtožba obenem ki kriči do neba: človek se ob njt spominja tistih v bolesti izgubljenih, v protest zagrizenih obrazov na slikah KSth« Kollwitzeve, izmed katerih je vsak za tisoč, za milijon obrazov ponižanih in po-gaženih: tako človek za podobo te ene žalne koračnice sluti tisoč, milijon žalosti, milijon bijočih korakov, ki prihajajo. Ia takšna je Katja Delakova, kakršna je podoba človekova od začetka do konca: žalost in zadnji obup je v njej, vihar in neurje razigranega, razposajenega življenja (Vihar), smeh in nagajiva radost in veselje nad tem kar človek je (Groteska, ženin). Njeni plesi so stvaritve resničnega umetnika. Njen večer zasluži, da noben kulturni človek ne pojde brezbrižno mimo ni^ga. L. M. Skrb za lepšanje Šoštanja Šoštanj, 30. aprila. Naše olepševalno in tujskoprometno društvo je imelo nedavno v Mravljakovam salonu svoj redni občni zbnr. Društvo so ustanovili Šoštanjčani /e jeseni 1902. Ko so ga vodili pokojni notar Kolšek. hotelir Fran Rajšter in sedanji župan dr. Maver, se jc z vnemo udejstvovalo, prenehalo pa je s svetovno vojno. Sele v aprilu 1<>3S je bilo na pobudo takratnega gerenta Franca Vrečka z nova oživljeno in mu je prvo leto načelo-val dr. Maver, od 1929 dalje ga pa uspešno vodi sodni starešina g. Anton Potočnik. Šteje okoli 70 članov in v teh par letih beleži precejšnje uspehe. Po posfbnih oglasih, v časopisju in v raznih vlogah na lokalne činitelje je dajalo pobudo za olepšavo mesta in odpravo raznih nedostatkov. Zasipanje velikega jarka med kolodvorom in Cankarjevo cesto naglo napreduje in bo lahko tu nastil ličen park. športno vežbališče, letno telovadišče ali kaj podobnega. Prostor, kjer so prej bila skladišča lesa, je danes lepo ograjen Društvo se je letos lotilo lip v drevoredu na Cankarjevi cesti in jih dalo obrezati. Založilo je 18 serij razglednic Šoštanja, ki so ponesle njegovo lepoto v razne kraje. Prodanih je že 9800 komadov. Za letos nameravajo naši olepševalci nabaviti kakih 10 klopi in jih namestiti na razne primerne točke po mestu in v bližnji okolici. Stalno je društvu na srcu zgradite* prepotrebnega letnega kopališča, ki bi so moglo postaviti seve le s sodelovanjem mestne občine, ker društvene f nance same tega zaenkrat ne dopuščajo. Leto za letom se oglašuje Šoštanj kot letovišče v velikem inozemskem priročniku letovišč in kopališč, pri vsaki priliki se naglasa važnost tujskega prometa. Po seznamu tujskih sob. ki ga 'ma stavljenega občina, moremo nastaniti v poletju 59 letoviščarjev. Število onih. ki nus že posečajo, je še seve daleč pod onim pred vojno. naraš"i pa vendar razveseljivo. Šoštanj ima vse pogoje, da se v njem zopet nastajajo letoviščarji, kakor so se pred vojno, saj smo z novim vodovodom, modernizacijo hotelov rn podobnim od tedaj vendar le precej napredovali- Da se tujski promet tudi indirektno podpre, je bilo na letošnjem občnem zboru sklenjeno posoditi Šaleški podružn;ci SPD precejšnjo vsoto, potrebno pri dograditvi nove koče na Smrekovcu. Od te koč" se obeta posebno v zimskih mesecih večji promet tujcev-smučarjev. VSLED VELIKEGA NAVALA -ažim brezplačnim praktič. fototečajem smo preuredili naš program L s.: za začetnike: Vsak ponedeljek ob 7. uri. Za bolj izvežbane: Vsak torek ob 7. in y29. url zvečer. V torek tema: Razvijanje z novim razvijalcem »Fotonalom«. Prosimo za točnost. PRVI FOTOTECAJ PRI KANCU ŽIDOVSKA ULICA 1-L 6708 Vesele velikonočne praznike želi »Jutro« vsem svojim naročnikom, čitateljem in prijateljem, ki so pravoslavne vere. Hristos voskrese! * Današnji številki »o priložene položnice za orne cenjene naročnike, k,i jim je ioaec aprila potekla naročnina. Prosimo jih. da jo blagovolijo splačati vsaj za me-foc dni naprej ta to prve dni maja zavo-ijo delovnega reda v upravi in ekspediciji lieta. S tekočo naročnino blagovolite poravnati tudi! morebitne zaostanke. Vsak naročnik >Jntra< je za primer nezgode, ki bi irneia za posled.ico smrt, zavarovan za 10.000 Din. To zavarovanje pa ne velja za naročnike, ki so z naročnino delj kakor 14 dni v zaostanku. Zato je točno plačevanj« naročnine tudi v interesu naročnikov zajcih. _ Uprava >Jutra<. * lz$>»-em«mba v vojaški službi. Kape-tan L klase Albin Fleš je imenovan za upravitelja skladišča. 15. polita v Somboru. ♦ Profesorski ispit »o napravili pred stalno izpraševalno komisijo za srednješolske profesorske izpite na zagrebški univerzi čopič Vencesiav. Jeglič Milko in Mesojedec Mirko. Čestitamo! • Advokatski Izpit Je napravil pri vlS-jera deželnem sodiSču v Ljubljani g. dr. Ferči Ludvik, sin postajnega načelnika S-^udvika v Ljubljani. Čestitamo! • Diplomiral je na juridični fakulteti univerze v Zagrebu 27. aprila Stanko Vran-Žič, referent SUZOR v Zagrebu. Čestitamo! » »Službeni list dravske banovine« objavlja v 34 letošnji številki med drugim: uredbo o opravljanju pomočniških izpitov, uredbo o monopolskih taksah, uredbo o draginjskih dokladah graaičarjev; pravilnik o pobiranju šolnine; pravilnik o zdravniškem pregledan ju otrok za vpis v šolo, pravilnik o disciplinskih predpisih za učence in učenke strokovnih šol za pomožno osobje v socialni in zdravstveni službi, pravilnik o opravljanju pomočniških izpitov, rasidelitev tanovinske imovine glede na teritorialne izpremembe banovin in objave barske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. " Zvl&anje voznih cen avtobusnih podjetij preklicano. Banska uprava dravske banovine razglasa: Ker so se po prsstanku riro« z izboljšanjem prometnih prilik KASINO BLEB vabi i. maja k čajanki s ple- som. 5149 Radi svetovne krize znižane cene. Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE Ozdravi sigurno revmatizem, išias, ženske bolezni itd. Sezona od 1. maia do 30. septembra. Hrana, kopel in stanovanje v kopališkem domu Din 50 dnevno. Postaja: Straža-Toplice. Zahtevajte brezplačno prospekte. 186 POMLAD v Grand hotela Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Krasen park, tenis, kopališče, ribji lov, poŠta, telegraf, telefon. Avtobusna zveza s postajo. — Izvrstno meblovane sobe. — Dunajska in domača kuhinja. Nizke cene. Zahtevajte prospekte. Telefon št. 3. — Predsezonsko bivanje je v tej krasni naravi najbolj priporočljivo in prav ugodno. 181 Obalni eta&lissement pri Maierniggu, na Vrbskem jezera, Koroška. Dopust in počitnice pri Maierniggu. Krasna, prahu prosta lega v mirnem zalivu jezera. Velika sončna obala, gozd, gaji, razgledni stolp, motorni čolni in čolni na vesla, lastno ribtštvo, bar, koncert, ples in družabnost, garaže, igrišča in sprehajališča, plitvi bazeni za otroke. Zdravniška kontrola. — Posebna otroška garderoba za vse jezero, pri šolanem nadzorstvu Polna hotelska penzija (3 obedi pred in po sezoni 7 do 950 šilingov, v sezoni (julij - avgust) 9 do 12 šilingov. — Obrežna kopel in okrep če\'ališče Maiernigg na Vrbskem jezeru, Koroška, Avstrija. 70 Vremensko poročilo Meteorološkeaa zavoda v Ljubljani 30. aprila 1932 8te»-illre za tAiincm nraja pomenijo: L Čas opazovanja. 2. stanje barometra S. »mer In Brzina vetra 6 obiačnogt 1_10 8. temperatura 4. relativna vlaga ▼ 7. rrsta padavin, 8. padavine v mm — Temperatura: prve Številke pomenijo na^ riMU> im-re na^niž^o 'cmfprflfinvi Ljubljana: 7, 760.4, 13.0, 60, WSW4, 0.9. _, Ljubljana: 14, 759.4, 19.0, 38, W7, 0.3, _ —; Maribor: 7, 763.5, 12.0, 70, mirno, jasno. —, —; Zagreb: 7, 759.7, 13.0, 60, WNW5, 0.3, —, Beograd: 7, 760.6. 14.0, 6.0, W2, 10, _ —; Sarajevo: 7, 763.0, 11.0, 60, mirno, Jasno, —, —; Split: 7, 763.3, 12.0, 90, E2, jasno, —, _ Temperature: V Ljubljani —, 10.4, t Mariboru 16.0. 10.0, v Zagrebu 22.0, 11.0, v Beogradu 21.0, 12.0, t Sarajevu ZLO, 6.0, t Splitu 19.0, 11.0. zmanjšali obratni stroški In Je pričakovati tudi porast frekvence, je odpadel pogoj za dopustnost povišanja voznih cen avtobusnih podjetij iz naslova izrednega cestnega prispevka. Zato se omenjeni razglas razveljavlja in je kakršenkoli pribitek k vozni ceni iz oblastveno ugotovljenega cenika nedopusten. • Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, bo Imelo letos redni občw zbor 5. junija ob pol 11. ▼ prostorih okrožnega sodišča v Novem mestu z običajnim dnevnim redom. K obilni ude ležbi vabi odbor! • Jugoslovenska pomladna razstava slik v Beogradu. Pod .pokroviteljstvom kn.Jza Pavla bo 8. L m. v paviljonu Cvjete Zuzo-riča v Beogradu otvorjena jugoslovenska pomladna razstava sKk. Otvoritvi bo prisostvoval tudi minister prosvete dr. Kojlč. Za razstavo so v teku velike priprave. — Razstavljenih bo 220 del naših slikarjev in kinarjev. * Približuje se dan matere. Četudi Je kruta vsakdanjost in težka življenjska borba človeška srca utrdila ln odvrnila od mnogih plemenitih občutkov, ima še vendar vsak človek v notranjosti svojega srca ohranjen spoštljiv in dober spomin na svojo živo ali mrtvo mater. Mati je sveto ime, kajti mati je središče rodbine in ona še vedno druži člane rodbine, katero je življenje razločilo. To je zaradi tega, ker je v materi prava nesebična Hubezen. Ljubezen matere je globoko pojmovana kot najčistejša in najpožrtvovalnejša pri vseh narodih, že več let slavimo to materino ljubezen na dan, ki je materam posvečen pod imenom »materin dan«. Na ta dan skuša vsak svoji materi pripraviti kako veselje, da ji vrne vsaj malo od one ljubezni, s katero je bogato obsipala svolo deco. Imeti mater, je božji blasroslov, in če mater in otroke ločijo tudi razni nazori, se na materni praznik vse to pozabi in vse združi zopet ljubezen. Na praznik matere naj vsak po svojih močeh skuša olal-šati svoji materi vse brlee in težave, da bo mati srečna, kajti njena sreča je pravi blagoslov za otroke. Naj nihče ne pozabi na materin dan 8. t. m. ♦ Polovično železniško voinjo Je dovolilo mlrretrstvo za promet delegatom, ki se udeleže občnega zbora Sadjarskega ln vrtnarskega društva danes r Celju. Udeleženci naj kupijo cele voane listke do Celja in naj Jih tam ne oddajo. S temi vodnimi Lltski in potrdili, ki jih bodo dobili na občnem zboru, se bodo lahko breaplačrao peljali domor. • »Gruda« Je priobčila ▼ pravkar tzigll številki: Bajtarjeva hči (Vinko Bitenc); Spomini iz ujetništva (Jože Lavrič); Top-ličani na Ljubnu (Stanko); Kmetski mladini; Pokojnemu prof. Jožetu Kovaču v spomin (A. M.); Kmetski upori (A. M.). Kotiček za dekleta; Organizacija; Dopisi in drugo. ♦ Izlet z ladjo po morju s Sušaka na otok Krk priredi ob priliki vsakoletnega romanja na Trsat tudi letos »Sveta voj-ska< zadnjo nedeljo maja. Posebni vlak bo vozil iz Ljubljane in iz Maribora. Z 'Izkaznico (stane 40 Din) za polovično vožnjo po železnici, je vožnja po morju brezplačna. Natančna pojasnila v listu »Preporod« pošljemo brezplačno. Naslov: Sveta vojska, izletn'1 odsek, Ljubljana, Dunajska cesta št. 17. ♦ Zbor bivših mornarjev vojne In trgovinske mornarice bo i. t m. ob 20. t gornj-Ih prostorih gostilne pri »Sokolu« v Ljubljani. Vabijo ln pričakujejo se vsi bivši mornarji, ki se zavedajo pomena in dolžnosti do na-šega morja * Po likofu nož. Nedavno »o ptl Kolma-niču na Grabonošu kopali v vinogradu Med delavci sta bila zaposlena tudi 34-letni Jože Ferlan iz Grabonoškega vrha Ln 20-letni Jakob Vogrin iz Stavešincev pri Gornji Radgoni. Po končanem delu je gospodar svoje delavce pogostil. Ko se je Jože nasrkal vinske kapljice, se je brez vzroka začel prepirati z Jakobom Vogri-nom in ga izzivati Da se mu Jakob izogne, je odšel proti domu, Jože pa je šel takoj za njim; ko ga je dohitel, je Jože segel po nožu in začel nusmiljeno obdelovat} po Jakobu, ki mu je povzročil hujše poškodbe na glavi, tilniku in vratu ln le za las je manjkalo, da mu nI prereza! odvodnice. Seveda se si.rovež, ki Je bil že večkrat kaznovan zaradi tepeža, izgovarja na vinjenost. Noževskega junaka čaka primerno plačilo pred sodiščem. • Afera skopskega odvetnika. Odvetilk Jusuf Smajlagič v Skoplju je bil te dni aretiran, ker je osumljen falzifikacije zem-ljeknjižmh dokumentov. Nekaj dni za tem je bil aretiran in izročen sodišč« tncl. soudeleženec Ibrahim Fillpo^ič. Sodišče je obe aretaciji odobrilo. ♦ Hude poškodbe z ročicam*. Roškar Prane, kočarjev sin, ln Lupša Martin, posestniški sin iz Sovjaka sta bila 2S. t. m. napadena od fanitov Vajsmana Franca lz Sovjaka, Treska Franca in Roškarja Alojza, posestniških sinov iz Trbagovcev. S'I-roveži so oba fanta hudo poškodovali z ročicami. Roškar ju so prebili lobanjo. Oba poškodovanca so prepeljali t ptujsko bolnico. Ozadje napada je staro sovraštvo zaradi nekega dekleta in je bil napad naj-brže namenjen nekemu Kolblu Alojzu, ki pa je pravočasno ušel. • Ovomaltina na južnem polu. Slavni angleški brod »Dyscovery«, s katerim so angleške ekspedicije že večkrat potovale na južni pol, je imel med svojim provi-jantom tudi ovomaltlno in vodja angleške ekspedicije sir Douglas Nawson Je izjavil: »O ovomaltini sem slišal vse najboljše in prepričan sem, da bo zelo koristna za tako ekspedicijo, kakršna je naša, ko bomo morali računati z največjim mrazom. Vsaka polarna ekspedidja Je v poslednjem Ako Vam je PRIJETNO Imeti lepo elegantno obleko — dobro in poceni nabavljajte blago za vse vrste oblačil v špecijalni trgovini NOVAK, LJubljana, KONGRESNI TRG 15 nasproti nunski cerkvi času jemala s seboj ovomaltino, ker predstavlja ta najboljše koncentrirano hrano iz jajc, mleka, kakaoa in slada v obliki, ki jo telo lahko takoj izkor.sti, ker takoj preide v kri ter daje novo energijo in življenjsko moč. ♦ Stekla mačka ©grizla šest oseb. V Splitu so ugotovili te dni steklino neke mačke. En primer mačje stekline se je pojavil tudi v Sučurcu, kjer je stekla ma&ka ost iz 1 a šest oseb in enega psa Mačka je biia ustreljena, njeno glavo pa so poslali Higijenskemu zavodu v Zagrebu. Ogri-zene osebe se zdravijo v Splitu. * Kopališče Krapin»ke Toplice otvarja z današnjim dnem svojo sezono, dasi je, kakor druga leta, otvorjeno in obiskano že od 16. aprila. V pred- in posezoni so cene za stanovanje in kopeli znatno znižane in to posebno za državue uradnike, upokojence, novinarje, zdra.Tiike, duhovnike itd. Poceni in ugodne so 20-dnevne pavšalne kure za 1.300 Din. (Stanovanje, prehrana, takse, termalne kopeli ln postrežba.) Dnevno je stalna avtobusna zveza z Zagrebom, od 12. t. m. pa tudi s postajama Zabok in Rogaška Slatina. Priporoča se pravočasna prijava prihoda. železniškp ugodnosti, dobro oskrbo in vse drugo nudi s prospekti vred kopališka uprava. Vidiš ga: veliki dlan majnik stopil Je na plan. Gora je ozelenela, njiva žitje je spočela drevje v svatovski opravi trosi cvetje po naravi. Vsepovsod je mladoletje, vsepovsod je vonj in cvetje. Kdo bo dneve te prespal, ne da bi se ves jim dal! Srca svoja odklenimo mlaje z venci okrasimo! Zdaj nam sije zlati čas, zdaj nam poje velik glas! Da popolno bo veselje, izpolnjene slednje želje, mizo s prtom pogmimo, nanj »Jajnine« postavimo. Ko bo v skledah jed duhtela, vsa družina bo vesela 4966 • Ali vas boli glava? Od želodca? Pomagajo vam kroglice Feller - Eisa — 6 škatlic za 30 Din — in Eisa švedske kat>-ljice — dve steklenici za 50 Din, 8 poštnino in zavojem vred od lekarnarja Evgen V. Feller, Stubica Dolnja, Elsatrg 24* (savska banovina). * Ena skrb m^nj. V vseh hudih časih, ko Je visoko vreden vsak novčič, so popravila čevljev znatno cenejša zaradi Pal-ma-Okma podplatov iz gumija, ki trajajo dva- do trikrat dalje od najboljših kožna-tih podplatov ter so elastični in dajejo ugodno in mirno hojo. Zahtevajte od svojega čevljarja Paima-Okma podplate iz gumija, pa boste gotovo zadovoljni. Stara simpatija spremlja enako in povsod že od nekdaj odlično sredstvo »SIDOL«, ker je vprav idealno čist in štedljiv v uporabi ter daje brez truda vsem kovinam najlepši sijaj. ♦ Kdor mnogo sedi. mora želodec in črevesje pobud-Iti na praviaio delovanje, ker pride sicer do motenj v cirkulaciji krvi. ■———BBM RIO- SLADOLED Izbranih arom v že znani najboljši izdelavi Iz borno zagrebško PIVO! Priznano najboljši izbrani zendvlči in zajamčeno pristno sortirano vino! Najfinejša ANANAS-BOVLA! Avtomatiki baJiet „BfO" Selenburgova ulica 4, telefon 28.GS 5144 Prvovrstno angleško blago fs dssss rsSkost Lepo izbiro ima K. PUČNIK, Tavčarjeva nI. 3 ki Vam izvrši iz iste elegantne obleke, površnike, treneheoute itd. 159 ■»iaMBmBMBBBBi dr. Jasi p Furlan specijalist za ušesa, vrat in nos ordinira od 1. maja dalje od 9. — 11. tesr cd 3. — 4* 51is tare VRAZOVA ULICA STEV. 2. Stavbesiki za zgradbe Mizarji za pohištvo Tesarji za strešne konstrukcije Kolarji za vozove, kolesa Vsi, ^ si gradijo ali popravljajo Svoj dom za Strehe, pode, ograje itd. dobijo Potreben les P° najnižjih cenah pri lesni industriji Srečko Kobi, Ižanska cesta 22 Bukova drva cela» Žagana, cepljena DOSTAVA NA DOM 5112 Globoko znižane cene! Garantirano prvovrstna kolesa, gramofoni, tenis raketi, nogometne žoge, itd. v veliki izbiri. Pred nakupom informirajte se pri nas o kakovosti in ceni. Brezplačen pouk v igranju tenisa. 5145 „TEHNIK" Josip Banfal LJUBLJaNA Miklošičeva c. 20. Piltne kure s »PlanAnka-čajem Bahovec< eo v to svrho vedno dobre. • Svojim blagopokojnim boste postavili nagrobni spomenik, oglejte 8t zato trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, dalje skice in album izvršenih ap^meni-kov pri znani najcenejši Ln najsolidnejšl dobaviteljici spomenikov kamnoseško-ki-parski tvrdk-I Fran Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana, telefon 2787. • Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2-1II. • Obledele oDleke barva v različnih bar-vah in olisira tovarna Joa Reich. • >Hipec. hipijenska posoda za krni ln pecivo v gost-Iinah Ln javnih lokalih, se naroča pri Dergajicu, Gerbičeva ulica 7, Ljubljana. Iz Linblfanc a— Komandant dmrije divizijski general gosp. Bogoljub Ilič se je včerai vrnil s službenega potovanja zopel v Ljubljano in prevzel svoje posle. u— Kdeči križ za prihodnjo zimo. AH ste na svojem -domu že pre>gi*?dali, katero »IimsJvo .potrebSčino bi mogli oddati Rdečemu križu, da mu bo mogoče prihodnjo zimo siromaSne in brezposelne ljudi v Ljubljani vsaj nekoliko obvarovati trpljenja od mraza? če niste, storite to, prosimo, še dames ln javite po doplesnlci še danes krajevnemu odboru Rdočega križa v Ljubljani, Wolfova ulica 12., da sto pove-zek z odloženimi zknskimi potrebščinami zanj že pripravil«! in da naj v ponedeljek 9. t m., ko bo pobiral po vseh ljubljanskih okrajih, pride tudi k vam! Javiti je treba takoj, da bo Rdeči križ, fci Je po Ljubljani ra-zposlal petnajst tilsoč na sebe naslovljenih poštnih dopisnic, mo?el obvestila, h komu naj .pride v ponedeljek 9. t m., čim pc-ej urediti po ulicah ln pobiranje s tovornOm! avtomobili opraviti po vseh mestnh okrajih Isti dan mod 9. ln 15. uro, ko so gospodinje gotovo doma. K>lor take dopisnice ni dobil, pa je za Rdeč! križ kaj .pripravil, bod/I tako dober ln mu pošlji obvestilo po poštni dopisnici, opremljeni z znamko za 75 par. u_ Materinski dan. V proslavo materinskega dne bo naše najbolj popularno žensko društvo Kolo jngoslovensK h sester v Ljubljani organiziralo kakor vsako leto nabiralno akcijo v prid potrebnim materam in počitnii&kim kolo-ujam. Priredilo pa bo tudi slavnostno akademijo v veliki dvorani hotela »U-nlonac Glede na dobrodelni namen in proslavo materinstva so obljubili sodelovanje rade volje ln brezplačno naslednje umetaice in umetnLk'1: Oton Zupančič bo imel slav n-isti eo^or, {aričeva (re^il?-i .0), glasbena točke bodo izvajali: Brandlo* trlo, Pavli ii '.»vše Marčec, Žagar, mošikl oktet ljubljanskega Zvona« pod vod stvoru Matula ln Prosvitio iruStvo >riibor« pod vodstvom VenturnIJa. Aka-den.';a bo zaradi nep--e HM a v. h tehničtih ovir namestu na preiveč^' m.iterijskega dne kakor doslej, že v petek 6. t. m. ob 20. Opozarjamo na to že danes občinstvo in prosimo ostala društva, da ne nastavijo svojih prireditev na isti večer. U— Danes opereta >Dvoje sre ▼ lU taktu«. Vse prijaielje tepi lepega filma opozarjamo, da na predvaja ZKD v Elitnem kinu Matici, in sicer danes ob 11. dopoldne. Glavno ulogo igra Wil-ly Forst, ostale vloge so pa v rokah Oskarja Karlweisa. Paul Morgana, Szoke SiakaIla in Paula Horbigerja 2en9ki vlogi igrata in pojeta Irene Eismger ter Greli Theiiner Cene vstopnicam najnižje. Priporočamo vsem prijateljem lepih filmov ogled te operete Ker je kopija filmov nova, je ton brezhiben in ravnotako petie in dialog Muziko »n ♦šlagerjet je komponira; sloviti komponist Robert Slolz. režijo vodi Geza Bolvary. Film se preiivaia nepreklicno zadnjikrat v Ljubljani. Zadnja predstava v ponedeljek ob u— Zagrebški učiteljski pevski zbor »Ivan Filipovid« nastopi jutri prvič v Ljubljani. Njegovi člani so po veliki večini nastavljeni v Zagrebu in v bližnji okolici. Vadijo se že več let v poslednjem času pod vodstvom dirigenta in skladatelja Borisa Papandopula. Koncertni program je smiselno sestavljen, obsega bisere naše zborovske literature slovenske, hrvatske in srbske od časov Lisinskega do današnjih dni. Zbor je prvič reprezentativno nastopil letos 12. marca v Zagrebu ter je imel fzredno lepe in laskave ocene v vseh zagrebških dnevnikih. Od koncerta pričakujemo upravičeno velik umetniški užitek, zato obisk najtopleje priporočamo. Pred-prodaja vstopnic v ponedeljek ves dan v Matični knjigarni. Koncert bo v veliki uni-onski dvorani, začetek točno ob 20. u_ Vojaške zadeve. Vsa pojasnila vojaškim obvezancem (relrrutom. rezervistom, družinam itd.) daje in vse potrebne prošnje sestavlja: Informativna pisarna za vojaške zadeve v Ljubljani. Dunpjska cesta 17-KI (Medjatova hiša). Uradne ure od 9. do 13. u— Ga. Atanackovl6eva, načelnlca odseka za zaSčito dece in matere se ustavi v Ljubljani na povratku H Ženeve, kjer se Je udeležila kot delegatka ministrstva za socijalno politiko In nar«<1no zdravje konference Mednarodnega urada dela O tej konferenci bo poročala v torek ob 18. v Delavsici zbornici. Ker je ea. Atanackovl-četva podpredsednica Jugoslovenske ženske zveze, pozivamo predvsem članice tensfcLh društev, da se te prireditve sigurno udeleže. Vabimo pa tudi alušateljstvo univerze, (ki študira aH pa se zaailma ta soeljaA-na vprašanja, o katerih 8e je razpravljalo na konferenci. _ Fran j a Tavčarjeva, podpredsednica J2.Z. a_ Kandidatska ftet« ra rcrfttve c«r- kveno-občinskega sveta srbske pravoslavna cerkvene občine. Začasna kojnielja V srbek1! pravoslavni cerkveni! občini ljubljanska razglaša, da je seranajn rolllcev m volitve cerkveno-občlnsjtega »veta pravilno zaključen tn da je postal pr*Torao-čen, tako da se na njegovi podlag! Uthie vrše volitve cerkveno-občinskega »veta Svet se voli za dobo šestih let Zbor to-iilcev voli- samo cerJrveno-občinake svetovalce, predse« ur »k a In druge funkoijoiiarj« sveta, upravni od.bor volijo oerkveno-ob-ftinskl svetovalci sami lz evoje srede. Volitve se Trše ca podlagi kandiidatakih list. Število Ust ni omejeno. Kandidatsko listo pa lahko predloži vsak volilec, ki Ima volilno pravico. V kandidatsko fiato se lahko postavijo le čianl, kh &e na-bajejo v pravomočnem seznamu volilcev, ta sicer le oni, ki so dovršiK 30. leto etaroeti» ki so državljani kraljevine Jugoslavije ln kh stanujejo najmanj eno leto v podroSJ« ljubljanske pravoslavne parohije. V eer-k-veuo-občinski svet se voU 30 dlanov le L5 namestnikov. Vsaka kandidatna i!»t* mora imeti toliko kandMaJtov, kolikor je število članov tel nameatnOkov sveta. Listo inora podpisati 15 volilcev, ki »e nahajajo v pravomočnem seznamu volilcev s volilno pravico. Listo Je predložiti komisiji v treh originalnih izvodih, ta sieer počenšl od L do vštetega 8. mačja Komisija posluje ▼ pisarni srbskega parohij-akega urada, kjer ee nahaja na razpolago pravomočnl seznam volilcev. Tn ee dobe tu3 Ignacij Narobe, tapetnik in dekorater Ljubljana, Gos posvet« ka cesta 6t. 16. GAGELOVA SEMENA hvalijo najbolj 4755 Od 1. ma|a naprej prodaja manufakturna ln modna trgovina FRANC KOLBEZEN CELJE, Prešernova ulica štev. S vso zalogo po globoko znifta.nl h cenah! 5115 OBLEKE trenčkote tn spomladanske plafiče kupit« najceneje pri 5001 TOMŠIČ, Sv. Petra cesta 38 Birmanska darila po znižanih cenah pri L. Vilhar urar Ljubljana, Sv. Petra cesta 36 Tvrdka A. Persche se je preselila na Marijin trg št. 8 (poleg novega tromostovja) | 4998 > JUTRO« K. 101 7 Neflelja, 1 V. 1932 Dano «b S, 5, 7. ta I. ari r ponedeljek zadnjikrat ob 4., 7. In 9. Veseli manevri Najsi jajnejša vojaška komedija in opereta. — Humor, petje, smeh in zabava! PAUL H5KBIGER — FEITZ ivAMPEKS — LLCJIE ENGLISCH Ob najnižjih ljubkih cenah! Zvočni kino Ideal n— Francoski institut v Ljubljani opo-»arja, da bo predaval t petek 6. t. m. ob 21 profesor M are Vey o snovi >T>a Tch&-cos'ovaquie artJstique et pittoresaue«. Predavanje, ki pa boMatica< od 9. do 11, in od 15. do 17 ure. 6703 u— I^jitfjIJansk« te ofcoiSške pev«foe rf»o- re vabimo, da se poinoStervilno udeleže zanimivega koncerta, ki ga priredi Jutri ob 20. v Unionu učiteljski moški pevski zbor ti Zagreba. u— jadra«««! V torek bo predaval na članskem sestanku r društveni čitalnici g. dr. Stanko Jug o sodobnem političnem človeku. Začetek točno ob 20. m l i! ■ ■ Z leno Marto EGGEET noc v C?i u— Razstavo »Kakteje in steklo^ pripravlja Atena z vso vnema. Posrečilo se Ji je pridobiti nad 40 posameznikov, ki bodo razstavili razne zanimive komade iz svo-j h bogatih starinskih in modernih zbirk. Vršila se bo v Kazini samo tri dni, to je 4.. 5. in 6. t. m. Cenjeno občinstvo opozarjamo, naj ne zamudi te izredne prilike. u— SoC-ani, udeležite se poLnoštevilno plesnega večera v ljubljanski operi, ki ga pri redi jutri po znižanih opernih cenah ga, Katja Delakova, soproga našega člana in režiserja mladinskega odseka »Soče«. Spored je zelo zanimiv, na kar naše zavedne Sočane opozarjamo ter kličemo: v ponedeljek vsi v opero! u— Sokol v Stepanji rasi priredi i t m. članski zlet v Iški Vintear. Odhod z glavne postaje ob 7.35 z vlakom do postaje Preser-ia. nato na Rakilno čez Iški Vintgar v Tško I>oko in od tam ob 19. z avtobusi v Ljubljano. Vabljeni k udeležbi tudi prijatelji društva! u— Jurjevanje na Ljubljanskem gradu bo v četrtek 5. t. m. u— 5. maja. Veliko tomibolo na Kon-£--e-cnem trgu priredi društvo za zgradbo Sokolskega "doma v šiški. Začetek ob 15. u— Pripravljalni odbor zadruge »Moj dom«, r. z. z o. z. v Ljubljani, obvešča vse, ki si želijo lasten dom, in one, ki želijo razbremeniti svoja posestva, da bo ustanovni občni zbor zadruge 8. t. m. ob pol 9. dopoldne v dvorani restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti. Vabljeni! u— Ključavničarstvo Breskvarja Ivana, Sv. Petra nasio 25, se priporoča za naročila. Telefon št. 2044. u— Tenis prostor! Atene »o otvorjeni. Novi člani se sprejemajo. Sezijska članarina 270 Din. Dijaštvo 110 Din. Posamezne ure 5 Din. u— Za mestne uboge *o darovali gg. občinski svetniki ljubljanski »nesek 1970 dinarjev namestu venca na krsto svojega tovariša v občinskem svetu g. Ivana M> helčiča. u— Dva gozdna požara. Predvčerajšnjim kmalu popoldne je nastal požar v sozdu ob Večni peti na parceli posestnika Valentina Babnika iz Zgornje Šiške. Požar so prvi opazili neki prebivalci z Brda, ki so odhiteli v gozd in pogasili osen i. Zgorelo je okrog 4000 m= gozda, v glavnem nizkega grmičevja, «mrečja fat Btelja. Kal© pomet« je nastal ogenj tudi ▼ gozda na draveljski gmajni, ki je last posestnika Andreja Per- ka iz Zgornje Šiške. Gorela sta smrečje in stelja. Ogenj je nastal v obeh primerih najbrž zaradi neprevidnosti sprehajalcev, k! mečejo proč še tleče cigaretne ogorke.^ u— Neroden karambol. Predvčerajšnjim dopoldne se je pripeljal s Potnikovega dvorišča v Metelkovi ulici na kolesu g. Luka Strajher tik pred avto, ki ga je šofirala posestnica Malvina G. z Lesnega brda. Po-sestnica se je z vozilom zaletela naravnost v kolesarja, ki pa je le pravočasno odsko-čil, dočim je kolo odletelo zaradi sunka ▼ plot ter se razbilo. Strajher sam je odnesel le nekaj manjših prask. u— Požar v Dravljah. Včeraj popoldne Je nastal na draveljski predpostaji v delno že zapuščenih starih delavskih barakah večji požar. Ogenj je bil v početku prav silen »n je nekaj časa gro7.il preiti na vagone, ki stoje tamkaj na stranskih progah. Na pomoč so najprej prihiteli gasilci iz DravelJ, nato pa ljubljanski gasilci z motorno br!z-galno in gasilci iz Št Vida. Združenim gasilcem se je posrečilo ogenj okrog 17. pogasiti. , u_ Izgubila «« Je r četrtek dopoldne na Miklošičevi cesti od tvrdke Kharn do frančiškanske cerkve kuverta s tremi, za lastnika važnimi dokumenti ter se prosi najditelj, da jih. ker so zanj brez pomena, vrne proti nagradi v oglasnem oddelku >Jutra<. Jan Strakaty bo obiskal Maribor. V ereio 4. t. m. se bo pripeljal v Maribor s praškim brzovlakom ob 14. Slovencem dobro znani češki novinar g. Jan Strakaty Dragega gosta 'bodo sprejeli na kolodvoru odborniki JoL. Zvečer ob 20. pa bo v lovski sobi pri »Orlu« prijateljski večer na čast Strakatega. Vabljeni so vsi člani Jču, češkega kluba in prijatelji čehoslo-vakov. V četrtek p-', bodo pohiteli odborniki JGL skupno z g. Strakatim k Sv. Urbanu. a— Velika HaydnOva proslav«, ki bo t korist poplavljencesn 8, fa 4. t m. y dvorani »Uniona«, bo zanimiva tudi zato, ker bodo izpolnili spored prvega, instrumentalnega. večera 3. t. m. v celoti gojenci mariborske Glasbene Matice sami. V godalnem kvartetu G-mol bodo igrali: Peter škofje I. violino, Alfred Bibianko IX violino, Josip Keuc violo in Alojzij Repovž vio-loncello. V klavirskem koncertu D-dur, op. 21., s spremljevanjem orkestra gojencev, bo igrala Anica Pečnikova, klavirski solo. XI. simfonijo G-dur, imenovano »Vojaško simfonijo«, ki je polna življenjske moči in ljubkosti in je vsakemu lajiku lahko razumljiva, pa bo izvajal orkester, katerega zasedba samo v godalih šteje 38 gojencev. Pihalni instrumenti pa bodo zasedeni po gg. muzikih tukajšnje vojaške godbe. Isti kompleks, pomnožen v godalih še s pro-minentnimi muziki našega mesta, skupno s pevskim zborom »Mariborom« bo izvajal na drugem proslavnem večeru 4. t. m. Havdnov nesmrtni oratorij »Stvarjenje«, v katerem bo nastopila izven ge. Pavle Lov-šetove, gg. živka in Neraliča tudi že znana hčerka ge. Pavle Lovšetove Majda, ki bo nekatere partije oela namestu svoje mamice Glede na dobrodelni namen tega glasbenega dogodka se je nadejati, da bosta oba ta proslavna večera lepo obiskana Tudi je naša dolžnost, da z obiskom vzpodbudimo našo marljivo mladino. Prodaja vstopnic v naprej je pri Brišniku, v knjigarni sv. Cirila in pri Hoferju. a— Ljudska univerza. O poljskem državniku Pilsudskem bo predaval jutri, ▼ ponedeljek, ob 20. naš odlični slavist — nni-verzni profesor g. dr. Fran Ilešič lz Zagreba. Ker bo predavanje na predvečer poljskega narodnega praznil«, bo govoril g. predavatelj tudi o poanemi tega praznika. V petek 6. t. m. bo predaval g. dr. Holzapfel, meteorolog a Dunaja, o ekspe-diciji dr. Wegenerja na Groenland. Dr. Holzapfel se Je udeležil ekspedlcije kot meteorolog. a— Proslava materinskega dne. Mariborsko slovensko žensko društvo se pridno pripravlja na čim slovesneilo proslavo. Prihodnjo nedeljo 8. t. m. bo uprizorila H. dekliška meščanska šola v gledališču igro Gro-šljeve >Dve Maričkic a— Haydnova proslava. Prodaja vstopnic za 8. t. m.: desna stran dvorane Briinlk; leva stran Hgfer. Za 4. t m.: desna stran knjigarna sv. Cirila; leva stran Hofer. a— Telovadno akademijo priredi krčevin-ski Sokol v sredo 4. t m. ob 20. na prostem za krče vinsko šolo. Vabljeni! a— Mestni avtobusni promet pomno&l vožnje ob nedeljah (In praznikih na progi Maribor - Ruše. Prvi avtobus bo odhajal izpred glavne postaje ob 15., x Glavnega trga ob 15.10, iz Ruš pa bo odhajal ob 16.30. Dragi avtobus bo odhajal le ob lepem vremenu z Glavnega trga ob 17.45 ln bo vozil do Bistrice. Odhod iz Bistrice bo ob 18.15, iz Liimbuša pa ob 13.30. a— Poceni meso. V torek 3. t m. bodo od 7. ure naprej prodajali na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 182 kg govejega mesa po 4 Din, in sicer na osebo do 2' kg. a— Tatvina obleke. Na* podstrešje «rta- aovanja dr. Adamiča v Gospojni ulici se je splazil neznan tat iln odnesel iz nezaklenjenega kovčega več moške obleke t skupni vrednosti 7900 Din. a_ Sanatorij v Mariboru, Gosposka »lica 49, telefon 23-58, lastnik ln vodja kirurg dr. černič. Najmoderneje urejen za operacije, zdravilni aparati, višinsko soln-ce, diatermija, tonizator, žarnica >Hala<, Enterocleaner zdravljenje z radijem (pijača in kopeli). Cene zmerne! Iz Celja e__Zborovanje naših sadjarjev. Dane« ob 9. dopoldne bo imelo Sadjarsko in vrtnarsko društvo za dravsko banovino v tukajšnjem Celjskem domu letošnji občni zbor. Društvo šteje okrog 200 podružnic z nad 8000 člani, kar je nedvomno zelo visoko število za društveni 11-letni obstoj. e_ člana mariborskega gledališča, so- pranistka Pavla Udovičeva in tenorist Be-lizar Sancin sta se lz prijaznosti odzvala vabilu za sodelovanje na dobrodelnem koncertu, ki bo v torek 3. t. m. ob pol 21. v dvorani Celjskega doma. Zapela bosta nekaj samospevov naših domačih skladateljev. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek. e_ Prispevke za gasilsko tomboto gasilnega in reševalnega društva bodo pričele nabirat'! celjske dame te dni. Občinstvo, zlasti trgovski krogi, naj ne odklanjajo nabiralk. e_ Iz celjskega mestnega avtobusnega podjetja. Na Dobrno i>n v Rimske Toplice bo pričel voziti celjski mestni avtobus da- __po nmriftem voznem raki Ha IV brao bo vozil t splošnem tako kakor lani v predsezoni; na novo bo uvedena samo vožnja ob nedeljah in praznikih ob 4. iz Celja do Vojnika in s povratkom v Celje ob 18. V Rimske Toplice bo vozil samo ob nedeljah, praznikih, sobotah ln dnevih pred prazniki z odhodom iz Celja ob 13.35, iz Rimskih Toplic pa se bo vračal ob 18.25. Vstopnice za vse kopeli v Rimskih Toplicah se dobivajo pri šoferju z znatnim popustom. Natančnejši vozni red je nabit na vseh .postajah. e— Najdba utopljene«. Včeratf se )• v Celjn raznesla vest, da Je bilo na Zidanem mostu iz Savinje potegnjeno na kopno truplo nekega moškega. Ker zaenkrat manjkajo še podrobni podatki o utopljencu, še ni točno ugotovljeno, ali gre za truplo pred 14 dnevi izginulega bivšega mlinarja Ivana Goriška iz čreta pri Celju ali pa je utopljenec 28 letni posestnik Matija š tir a jh ar iz Lise, ki Je utonil v narasli Savinji 5. aprila, ko j« planil v vodo za svojo pobeglo kravo. 5. junija 193* GASILSKI DAN 5694 Prostovoljnega gasilnega društva Celje. e— Tatvina kolesa. V petek xve>čer }e bilo ukradeno posestniku Franon čaterju •i« Šmarjete pri Celju izpred Cankorve trgovine v škofji vasi črno pleskano ko'.0 znamke >Brenaborc. e_ Pred velikim senatom tukajšnjega cfarožnega sodišča je bil obsojen na 5 let robi-je in na izgubo državljanskih pravic 26-letni posestnik 1n lesni trgovec Anton Mlakar iz Sp. Laž pri Poljčanah. k! je 1. marca zvečer, o čemer smo tedaj obširneje poročali, zaradi neprestanih prepirov sedemkrat zabodel svojo mater, ki je v nekaj minutah Izkrvavela in umrla. Mlakar se je zagovarjal, da je dejanje izvršil v veliki razburjenosti in nerazsodnosti. Senat, kateremu je predsedoval ap. s. Devičnik, dočim eo bili vovanti s. o. s. dr. Dolničar, Božič, dr. Mak in Brečko, Je obsodil Miakarja na gotnnjo kazen z utemeljitvijo. da Je Storil grozno dejanje v ajfeik-tu. Državno tožilstvo 3« zastopal dr. Ju-hart Mlakarja pa Je zagovarjal dr. Ogrizek. e— Dr. Brane Sadnlfe zopet ©nflntra. e— Mestni kino bo predvajal dane« ob pol IT., pol in pol 21. izvrstno zvočno kriminalno veseloigro »Skrivnost rLjubavna pesem«. Iz škaSfe Loke D ep ji dan fa pogoadovanje. M hna namen vzbuditi pri kmetski mladini rant-manje za gozdarstvo, je imela deška sola v sredo dopoldne. Oboroženi z rovnicami, jno-tikami in košarami so šli dečki na sečino Franceta Groharia v Vincarjita fn »o pod vodstvom gozdarja g. Franceta Kalana tn učiteljstva posadili 1500 smrekovih sadik. Iz Kamnika Cestna dela Na Duplici Je cestni odbor že jeseni pričel s kulukom izvrševati važna dela. Na razpotju mengeške in domžalske ceste, pri Okornevem mlinu, je razširil ozki in nepregledni del mengeške ceste za 3 metre in odstranil nepotrebno drevje in grmovje. Nekoliko višje je odrezal ovinek in bo izpeljal cesto za 10 metrov bolj proti desni, pri 5emer bo moral prestaviti kozolec. V&o cesto proti MengSu je deloma že razširil na 7 metrov širine. Na domžalski cesti, 100 metrov nižje od Okor-novega mlina, bodo obšli velik ovinek ln izpeljali cesto v ravni smeri po Snabljevem travniku. G. Sna bi je dal cestnemu odboru svet brezplačno na razpolaga Z Jesenic »— Me&anskoSotskl ačitetj g. Klmnra Fran to vodt ramo začasno rmmatetjsk* posle, dokler ne bo mesto defhnittvno zasedeno. Kina »Radio« predvaja senzacijo vseh senzacij »Ljudje za omrežjem« aH »Termrea«, ki je največji rvočni vrlefihn svoje vrste. Predstave danes ob 15. in 20. Iz Krania r— Odkritje spominske ploBCe Mtulku. Na praznik 5. t. rn. bo odkrila kranjska podružnica SPD na Valvazorjevi koči na Stolu spominsko ploSčo svojemu dolgoletnemu načelniku mr. ph. Franu šavolku. Ob 11. bo maša in nato slovesno odkritje spominske plošče. Vabljeni vsi! Iz Radeč rs Za Tyrševo proslav* prtpmrDa tukajšnji Sokol a/kademijo. Program bo obširen ln pester. Akademija bo v nedeljo 8. maja ob 20. v sokolski dvorani — Dramski odsek pripravlja komedijo »Zadeva Kaiser«. Režijo vodi priljubljena igralka sestra Pavčičeva Danica ra— Poroka. Prejšnjo nedeljo ee je poročil dentist-zobotehnik g. Sabo Ivan % gdč. Milko Roglovo, hčerko hotelirke tukajšnjega hotela »Jadrana«. ZenLn je ob tej priliki daroval mestni ubožnici 500 Din, a 500 Din za ostale občinske siromake. Nevesta pa je poslala ubožcem v mestno ubotV nico obilno kosilo. Najlepša hvala! Novo-poročencema obilo sreče! Iz Ptuja |— Ia obrtnega registra G. Sarla Aloj* je odjavil svojo obrt krojaštva, la jo je izvrševal v Cankarjevi ulici 13. j— Koncert v mestnem parkn. M je bfl napovedan za danes, se ne bo vršiL j— Kino. V nedeljo se bo predvajal ob pol 19. in pol 21. velefilm »Poročnik carjeve gardec Iz Tržiča 6— Kino 8okoi bo predvajal danes ob 1«. in 20. zvočni film >Buffalo Bili«. i— Proslava materinskega dne. Mladina meščanske šole priredi skupno z otroškim vrtcem proslavo materinskega dne v nedeljo 1. maja ob 16. v telovadnici meščanske šole. Spored: govor o materi, petje, mladinska igrica »Snegulčica in škratje.« ki jo zaigra deca iz vrtca, dalje od dijakov dramsko prikazana Aškerčeva pesnitev »Stara pravda«. Na proslavo materinskega dne vabi naša mladina vse starše, ki se bodo vabilu gotovo v velikem številu odzvali. Iz Hrastnika h_ Kino Narodni dom predvaja dane« ob 16. iin 20. velefilm »V dobi slave«. h— Sestanek zastopnikov vseh karlta-tivnlh in kulturnih društev naše doline bo v torek v deški šoli in je na dnevnem redu razgovor o prehrani ubožniih otrok. OTRPLI UDJE naglo ožive Brez odlašanja se morete naglo osvoboditi bolečin in otrplosti v členkih in mišicah. Rabite nalahno malo SLOAJS-OVEGA LINIMENTA — brez utiravanja, brez odlašanja. Takoj bote čutili njegov topli pomirjajoči učinek. Bolečine prenehajo. Rabit« SLOAN-OVO mast proti revmatizmn, išiasu, bolečinam v križa, bolečinam v hrbtu, bolečinam di-storzije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni v mišicah. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine. — - Odobreno od ministrstva soe. politike te narodnega zdravja, sanitetni oddelek, z rešenjem S. br. 4497 od 15. marca 1932. h_ Legitimacije za brezposelne so uvedene tn ee bo brezposelne popisovalo na občin jutri L Vsi brezposelni dobe legitimacije s točnimi podatki in se bodo v teh 'leeutlmacijah zabeležile tudi vse izdane podpore. Iz Zagorja m_ Popravek. V >Zahval1c, pTtabčeni 23. t. m. po hla^oiPokojni gospe Adeli Fistar-Jevi, roj. Mullerjevi, je bilo pomotoma izpuščeno: >...ki so jo spremili na njeni zadnji poti v Subotici in v Zagorju ob Savi.« kar s tem popravljamo. z— Posetnike termalnega kopatfšča Me-dija-lzlake obveščam, da vozi avtobus od postaje Zagorje do kopališča tn obratno k vsem vlakom v ponedeljkih, sredah, sobotah in nedeljah po navadnih cenah. Na zahtevo tudi druge dni. Cen j. občin« tvu se priporočam. Peten- Govejšek, avtobusno podjetje. Iz življenja na dežel? BILANCA OIB SAVT. PretdkB nedelji simo imeli priliko videti, kaj vse zmore trdina vodja m nesebična požrtvovalnost naše preproste kmečke žene. Kot marljive čebelice so zbirale potrebni materijal za postavitev gledalskega odra pod skrbr.im vodstvom sestre predsednice gospe učiteljice Pavle Rregantove. Pri postavitvi odra sta prav pridno dekla šolski upravitelj spod Rregant in ondotni železniški uradnik. Denarno podporo je poslala centrala Kola jug. sester iz Ljubljane ter podružnici Moste in Otepanja vas pri Ljubljani. V kratkem času so si z združenimi močmi postavile prav ličen gledališki oder. V nedeljo 17. aprila so že imele slavnostno otvoritveno gledališko predstavo. Prisostvovali so tudi prijatelji društva Kola 5x Sevnice in Rajhemburga. Dvorano so prvikrat napolnili do zadnjega kotička, celo premajhna jim je bila. Veliko jih je moralo oditi, zato so na željo predstavo ponovili preteklo nedeljo. Številen ob sik vseh slojev priča, kako potrebna je bila naprava odra na Blanci. Narod hoče po telesnem delu deževnega razvedrila. Idealnim kolesi cam na Blanci želimo pri njihovem nadaljnjem človekoljubnem dehi mnogo uspeha, da se jim bo čimprej e uresničila iskrena želja zbrati vsaj skromen denarni fond, s katerim bodo pomagale vsaj oajbednej-šmv. PTSESC3L 17. aprila m Je vr&l ob tam ovni občni jfcor krajevne organ izacije J31KD. Sklicatelj župan Ogorevc Karol je pozdravil navzoče tesr dat besedo učitelju g. Medvedu Branku, ki je v kratkih besedah opisal politični položaj in delo v Narodni slkjurpščini ter tolmačil program stranke. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Ogorevc Karol, L podpredsednik Medved Jakob, šol npr. v p. Pišece, II podpredsednik Zevnlk Ivan, župan občine Bo-jsno, tajnik Medved Branko, učrtelj, blagajnik Ko-stevc Jožko, trgovec, Pišece; odbom-Td: Molan Ivan in Stnrel Anton za občino Boj«mo, RoŠker Janko. šol. upravitelj. Pišece, Cernelc Jožef, Verstovšeic Jožef; v nadzorni odbor Kokot Gustav, Podgoršek Flori j an in Kovačič Josip, posestniki v P5-šecah. Prisotnih je b:lo na dan občnega zbora 111 članov. — Dne 24. aprila je priredilo Prostovoljno gasilno društvo v nc*vi Soli prav dobro uspelo komedijo v petih dejanjih »Veseli dan ali Matiček se ženi«; katero je režiral učitelj g. Medved Branko. Prireditev je vseskakor prav dobro uspela. POTjJČANE. Sokol Poljčane vprizori danes ob pol 16. v svoji dvorani veseloigro »Španska muha«. Vstopnina 3 do 8 Din. Vabljeni! — V četrtek popoldne so se v Sp. Poljčanah vžgale saje pri posestniku španringu. Bila je velika nevarnost, da se vžge zraven stoječa hiša s slamnato streho. Ker je to v kratkem času že tretji primer, da so saje povzročile razburjenje, bi kazalo dimnikom posvetiti večjo pozornost, — Umrla je v zadnjih dneh razen 20-letne Elizabeta Rajnerjeve, rojene Le-pejeve, ki je postala žrtev materinstva, še mladenka Marija Brunerjeva iz Stanovskega. Blag jima spomin. RUŠE. »Dve nevesti«, Golarjevo veseloigro v treh dejanjih, bo na vnebohod 5. maja ob 20. igral ruški gledališki odsek v Sokolskem domu. Pridite! — Gospodinjska šola bo svoje šolsko leto zaključila danes. — Z avtobusno vožnjo, o kateri je poročal »Slovenec«, da se otvori 1. maja od Ruš v Maribor ln nazaj, zaenkrat ne bo še nič. Vrše pa se zadevna pogajanja. SREDL3CE OB DRAVL Sokolski pevski zbor je proslavil preteklo nedeljo desetletnico svojega obstoja z »Večerom sloven- ske narodne pesmi«; Koncert je imd prt nad pričakovanje lepem odzivu našega občinstva prav prikupen uspeh. Zbor, ki ga vodi njegov ustanovitelj br. Joža Culek, šteje lepo število nad šestdeset pevk in pevcev, razpolaga zlasti v sopranih in altih s svežim in zvočnim pevskim mateirijalom in je odlično discipliniran. Odpel je skladno vse točke sporeda in žel zasluženo priznanje. Požrtvovalnemu pevovodji so bile prirejene prisrčne ovacije. Dobro vemo, da ie on duša našega pevskega zbcrra in ker poznam orazmere. znamo ceniti njegovo dobro voljo in energijo, ki jo je vlagal v to delo v teku desetih let, da je na.š sokolski pevski zbor danes že davno prebrodB ono fazo, kjer se je še treba boriti s tehniko ter dosega efekte, ki gredo, merjeni tudi s strogim merilom, daleč čez okvir provincijalnega zbora. Tako požrtvovalno delo nedvomno zasluži, da se mu izreče javno priznanje. 2e'imo n asemu pe^TsfcerrHi zboru, da bi se v dnigem d ec en i ju še nadalje krepko razvijal m i enakim uspehom kot dosedaj nadaljeval plemenito delo z* povzdigo pevsfke kulture v Središča m okolici. Zdravo! SMIHEL NAD MDOTRJHM. Novo ustanovljena strelska drufflna v fimSteta j« imela 24. aprila ustanovni zbor pod predsedstvom velezaslužnega župana Venčesia-va žnidaršiča. Kot delegati celjskega strelskega okrožja so bili navzoči: kapetan Ml-ljutinovič, predsednik štorske strelske družine Jernej Paulič in tajnik Ignac GoriSek. Delegat Paulič je prebral navo-dila savez-nih pravil in jedrnato razložil pomen strelskih družin. Kapetan Miljutinovič je takisto v lepih besedah orisal pomen strelskih družin ob meji, GorLšek pa Je bodril k vztrajnosti in pridnemu delovanju. Nato se ie predsednik prav Iskreno zahvalil vsem govornikom. Vpisanih je bilo že 51 članov, a se bo v kratkem to število podvojilo. Uprava Je bila soglasno izvoljen*: predsednik JSnidarSič Venčeslav, podpredsednik Naraločnik Ivan, tajnik Slemenšek Maks, blagajnik Naraločnik Mihael, odborniki Kladnik Maks, Verbuš Gregor, Otelžek Ivan in gosrpodar GoličnSk Valentin. Bratske strelske družine naj se v kar največjem številu udeleže slavnostne otvoritve strelišča, Id ga bo nova družina uredila. VSAK NAROČNIK »JUTRA« fe zavarovan za 10.000 dinarjev! VIŠNJA GORA- Zaupniki banovinekeg* bi sreskega odbora JRKD »o sklicali v nedeljo 24. aprila shod poverjenikov za naš sodni okraj v Višnjo goro, ki se ga je udeležilo nad 30 oseb iz občin Višnje gore, Račae, Kriške vasi. Stične, SL Vida, Muljave, Polja, Krke. Zboru jo predsedoval g. dr. Beno Peharti, notar v Višnji gori, M je ▼ svojem uvodnem govoru razvijal misli o narodu to državi. Po teh izvajanjih Je pojasnil nameravano ustanovitev pododbora JRKD v Litiji, kar je rodilo prav simpatičen odziv. Le eno je naletelo na odpor. Splošna zahteva Je bila, da se mora naša dolina naposled že vendar enkrat osamosvojiti in postati samostojna, kar nujno zahtevajo najvitalnejši Interesi naših krajev. To zahtevo, kateri se je pridružila ogromna večina prisotnih, sta predvsem zastopala gg. Turk Alojz in Zagoro Ivan. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika JRKD za sodni okraj Višnjo goro g. Drolc Jože, živinozdravnik v Višnji gori, za podpredsednika pa g. Beršnjak Anton, posestnik v Hudem pri Stični. Tajništvo s« je poverilo notarju g. dr. Berru Pehaniju. blagajna pa upokojenemu učitelju g. Ivana Benedetiču iz Višnje gore. Poleg teh se j« za posamezne občinske okoliše izvolilo v odbor še 15 odbornikov. — Dne 20. aprila se je vršil pri Fačiniju v Ivančni gorici redni letni občni zbor Kola jugoslovenskih sester za Višnjo goro-Stično. Po običajnih poročilih posameznih funkcionark se je izvolil za bodoče poslovno leto naslednji odbor: predsednica ga. Kavčičeva Pavlina, učiteljica; podpredsednica ga. Pehanijeva Nada, soproga notarja; tajnica gdč. Tau-ferjeva Vida. učiteljica; namestnica tajnice ga. Thurnherjeva Anica, učiteljica; bla-gajničarka ga. Vodiškova Alir.a, učiteljica; namestnica ga. Vošnikova Vera, soproga šefa davčne uprave. Nadzorni odbor pa sestavljajo dame: Benedičičeva, Okornova, Vrančičeva, Spitzerjeva in Goriškova Idka iz Stične. Kolo je bilo zelo delavno na kari-tativnem polju. — Danes bo v višnjegorski farni cerkvi birmovanje za našo faro. škof g. dr. Gregorij Rožman je prispel v Višnjo goro že včeraj v soboto popoldne i« Stične, kjer je tudi opravil svoj višjesveče-niški posel. Kam se gremo zdravit, okrepit in na oddih? Pojmo ▼ naš stari to priljubljeni turistovski center mednarodne publike: $d%ttviCiice Mozaik e SCatine katere nadmorska višina znaša 288 m, a podnebje je subalpinsko ta milo. Zdravilna mineralna voda »Tempel«, »Styri&« ta »Donat« z indikacijo za zdravljenje želodca, črevesja, jeter, obtoka in bolezni krvi, ledvic, mehurja to živčnih bolezni itd. — Normalni kurz v kopališču: 3 nedelje. A pred in po tem kurzu pijmo njeno vodo doma! Moderna hidro-elektro- to mehano-terapija. — Rčntgen. Prvovrstno urejen kemijsko analitični laboratorij. — Zdravniki specijalisti. — Kopališčna godba. Radio. — Vse vrste razvedril. — Družabni izleti itd. Sezona: od 1. maia do 1 oktobra. Glavna sezona od 16. junija do 31. avgusta. Izven glavne sezone je najprikladnejši obisk kopališča radi udobnosti, nizkih cen in posebnih popustov. 170 Pavšalni aranžmaji popolne oskrbe vključno zdravljenje. Olajšave za neimovite! Zveze: po železnici via Zagreb-Zabok ali via Grobelno. Za povratek popust v eeni karte. Zahtevajte prospekte! daje brez truda VSeH! kOVSItaffi naflepSl sijaj! Cist In Btedljtv ▼ uporabi. Primor je : Svoboda Današnja tekma med Primor jem in Svobodo bo brez dvoma prinesla mnogo jasnosti t tabeli ljubljanskega pod&a veznega prvenstva. Zato vlada med občinstvom v»-lfto zanimanje za današnji nastop obeh domačih moštev. Tekmo bo sodil g. Cimper-nuia. Pričetek ob 16.15. Predtekmo bosta igrali rezervi obeh gornjih moštev on 14J0. " Obe tekmi bosta na igrišču Pr:morja od Dunajski cesti Safcljanšlto prvenstvo savske banovine JmriorsM prvak v flore tu Uirijaa Kaunaeher Pretdklo soboto in v nedeljo se j© v Ifrebu vršil t organizaciji kluba Concordi-jc turnir za prvenstvo savske banovine t sablji, meču (6pee) tn floretu. _ Najprej so nastopile dame. Prvo mesto >e zasedla gdč. Miilkr, drugo pa talentirana <*dč. So-ndič, ki je nastopila prvič. Jimiorjev s floretom je tekmovalo ee- disponn-an in se je kljub svojim vzornim napadom z dvojnimi fintaini in cavaciamd plasiral le na peto mesto. V nedeljo se je nadaljevalo prvenstvo 4e v meču, s katerim v sabljasJri »akciji ■Tlirije še niso pričeli vaditi, zato so v tej ■vrsti orožja nastopili le Zagrebčani, V vse-h vrstah orožja se je opazil napredek posebno so so-dniki pohvalili Ilirijana Rau-nacherja, ki se mora za svoi uspeh mtio-«0 zahvaliti odličnemu učitelju podpolkov nfica Cvetku, ki že 4 leta nesebično vadi wn-,biciozjne ilirijamske sabljače ter jih vodi od uspeha do uspeha. Okofi ten!š1cei*a smrte jfficioiKilni turatr za teniško prvenstvo dravske banovine »e odigra letos v Ljubljani. — Razmere v JTS Izvedba nacionalnega turnirja je bila doslej vsa leta v rokan ISSK Maribora, letos pa je Ilirija zahtevala po svojem delegata na glavni skupščini saveza, da se njej prepusti izvedbo turnirja v Ljubljani. Ker ie biio na skupščini zaradi opozt-cfle precej burno razpoloženje, so se nekateri Oklepi ta predlogi precej po domače izglasovali, tako da se je službena objava Saveza glasila v prid Maribora. Intervencijam kluba ta delegata TO Saveza je Savež odgovoril s tem, da je posredoval -Dri Maribora, ki je uvidel upravičenost zahteve Ilirije in prepustil Izvedbo turnirja. Tako se bo turnir vršil od 26. dO 29. junija na prostorih r i rije. V teniškem savezu še danes, po Sčini ni vse v rečhi. Or-ozicija, ki jo tvorijo zagrebški klubi Hašk. ZKD in Con-eordia z beograjskimi klubi, hoče vsekakor sklicanje izredne skupščine ta zdi se, da bo to dosegla. Tudi sedanja uprava Saveza se ne čuti na sigurnih nogah ta tako obe struji snubita klube po državi za svoje pristaše. Kaže, da so to prav klubske ta deloma tudi osebne razprtije, ki teniškemu športu prav gotovo ne bodo koristile. Opozicija propagira ustanovitev raznih podsavezov, medtem tudi ljubljanskega. Sedanja uprava Saveza temu predlogu ni ravno nasprotna, pravi pa. da je ustanovitev podsavezov stvar časa in — potrebe Veliko akcijo vodijo napram sedanjemu večletnemu I. tajniku dr. Heinzu, ki Jim baje zaradi svoje »neekspeditivnosti« ne odgovarja. Za nas Slovence je ustanovitev polsaveza vsekakor važna zadeva, kajti znano je. da se je doslej s Savezom težko delalo, klube so poznali le takrat, ko je t"lo treba plačati članarino ta razne turna rske takse. Z ustanovitvijo ljubljanskega jxdsaveza bo znatno olajšano delo saveza, klubi pa bodo imeli mnogo več zaslom-be v podsavezu, ta pa zopet večji vpliv na Savez kot dosedaj klubi sami. Po vseh hrvatskih ta beograjskih časopisnih polemikah sodeč, je sklicanje izredne skupščino neizbežna stvar. — R. K. Domžale. Mladi, agilni klub Je prvfč preizkusil sposobnosti svojih članov v metih, skokih in tekih. V nekaterih disciplinah so bili doseženi prav lepi rezultati in nekateri tekmovalci obetajo postati pri vztrajnem treningu prav dobri lahkoatleti. SK Domžale bo v kratkem priredil večjo lahkoatlet-sko prireditev, na kateri bodo sodelovali tndi člani ljubljanskih klubov. Grafika : Ilirija II. Danes dopoldne ob 1030 na igrišču ASK Prknorja prvenstvena tekma L razreda, v kateri nastopita gori imenovana kluba. Rezerva Ilirije, ki j« običajno ojačena z večino igralcev I. razreda, je za vse klube I. razreda trd oreh. Nasprotno pa se Grafika od tekme do tekme popravlja in je gotovo, da bo poskušala doseči zopet stari dobri sloves. Obeta se lepa in zanimiva igra. SK Ilirija. Plenarna seja upravnega odbora bo 3. t m. ob 30. v kavami »Emonic Dnevni red: referati sekcij, obračun nara-ščajske članarine. Nogometna sekcija vabi za današnjo prvenstveno tekmo s SK Grafiko točno ob 10. v garderobo na igrišču Pri-morja igrače: Kervitia, Jenko, Jančič, Dnter, Glušič, Pogačnik, Dekleva, Domicelj Ladi-ha, Oman, Žitnik, Rihtar, MaJJS, Grintal, Srimšek. SK Itirt)a (bazenisfca sekcija). Daaafinja tekma v Celju odpade. Prihodnja trening bo jutri od 18. dalje na igrišča. Zaradi praktičnega sodniškega kurza je potrebno, da so vse igralke točno ob navedeni ari na igrišča. ASK. Primorje (nogom. sekcija). Danes db 13.45 morajo biti na igrišče Jar.čignj. H asi. Usek, Slani ič, Šinkovec, Raum, Pi-šek 0, Caleari, Golob, Trčdk, Peterim, Trajkovič; reditelji Fuchs, Bančič, Petrič I ta' H, Glušič, Strnad morajo biti ob 13.30 na igrišč«. Prvo moštvo točno ob 1530 v garderobi! SK Svoboda, Lfubtjana. Na igr&Su Primorja so knajo javiti; ofc 13.45 službujočemu odborniku LNP roditelji Galof, Lo-vrač, Malovrh V„ Gorenc; ob 14, v garderobi Papler, Marjetič, Jože, Serše, Feliks, Habicht n, Boncelj H, Jakše, Jeršek, Andrej, Sušteršič, Janežič H; ob 15. Mirko, Potekal, Franci, Slavko, Habicht, Simon, Batič, Starman, Maka, Rudi, Lave, Stan«, stranski sodnJk Simčič. Opremo, brisače v kolikor ima kdo doma, prinesite brezpogojno seboj! SK Grafika. Danes točrto ob 9.30 na i£ri$6u naslednji Igrale*: Pavlica (Wohl-mtrth), Novak KobaL, Žagar, Stopica H, Bežan, Trabevsek, Zinke. Franjo, Stroana-jer, Potrata, Pusngerčar. Reditelji morajo biti točno ob 830 na igrišča. Vsa in točno. NSK Sparta. Danes ofc 15. bo na igri-S5a Hermesa prvenstvena tekma s SK Diskom. Javijo naj se točno Husnar, Otič, Vlaj, Janez, Rado, Vrhove I ta O, Strnad, Grabrijisn, Novak. Petrovič, Klančar. Blag Kukovcsa, red. Jenko, Novak Stane, Gra-brijaai EI ki Cemažar. Jesenice. Danes ob 15. url se srečata na igrišču SK Bratstva moštvi VSlacher Šport Vereina ki SK Bratstva. Obeta se lepa in zanimiva igra. Pridite! Šport v hanmlškem okraju. Preteklo nedeljo so kamniški nogometaši otvorili letošnjo nogometno sezono z lepo zmago nad Siv Galievico iz Ljubljane. Publika, katere se je zbralo lepo število, je bila s prvim nastopom kamniških nogometašev popolnoma zadovoljna, igra sama pa je potekla v izredno živahnem tempu in je bila prava propaganda za nogomet Kamničani so že v prvem polčasu odločili igro v svojo korist tn dosegli tri gole. V drugem polčasu je vsako moštvo doseglo po dva gola, tako da znaša končni rezultat 5 : 2 (3:0) v korist Karrmičanov. — S to tekmo se je poslovilo od občinstva pet kamniških nogometašev, ki odhajajo k vojakom. Za mladi klub bo to hud udarec, zlasti pa bosta nenadomestljiva vratar Rozman in srednji napadalec Klemenčič. — V Domžalah je imel Disk v gosteh moštvo Slovana, ki je nastopilo večinoma z rezervami in zato tudi podleglo z rezultatom 0:4. Diskovo moštvo je izpopolnjeno z nekaterimi mladimi igralci pokazalo slabšo igro kakor pa bi kdo sklepal iz rezultata. Igralci bodo morali vnesti v igro več živahnosti in borbenosti, ako bodo hoteli z uspehom nadaljevati prvenstvene tekme. Domžalska publika kaže za športne prireditve veliko zanimanje in so tekme čim dalje bolj obiskane. — To se je videlo tudi pri nedeljskih lahkoatletskih prireditvah SK Pri aa» odtoojia prar za f*rarv Se od wto- mačena. Vnarj v širših športnih krogih ne. Gotovo pa je, da staznamud© tudd ta športna panoga v sadnjih letih velik porast Kdo je T>ač pred deti vedel, kaj je odfooika? MdsKm, da j.Ua de bilo zelo malo Jn še tisti ji niso ptrorokovaii leipSe bodočnosti. A stvar se je sčasoma obrnila ta odbojka prodrira sedaj z velikiim zamahom v naše spoxit.no življenje. Sedaj si n. pr. skoraj ne moremo predstavljati večjoga poleta ega kopališča brez igrišča za, odbojko. Odbojka je ena najlepših spoi*twth Iger. Zarokniva je za igralca, a ravno tako »a gledalca, ker se vrši na majhnem prostora ter je zara-eS tega zelo lahko pregledna An ker ga s svojim Mtaiim tempom !m hitro menjaj očimi situacijami pnliklemcSuje nase. A navzlic vsej hitrosti ta napetosti ni Igra prav nič groba ta surova, ker so igralo! od sprortJlvnikov ločeni ter ne prihajajo x njimi med Lgro v stik. Mislim, da nI potrebno razlagati podrobnejših pravil ln načrtna Igre , ker je že kolikortoliko zinana. — Igra je za igralca zelo koristna, ker nd enostranska. Poleg .plavanja je to menda edini šport ki telo enakomerno krepi in razvija Vse mišice so enako zaposlene. Ravno tako važno vlogo kakor n. pr. roke imajo noge, trebušne mišice, hrbtne mišice, itd. Skratka, v igri dela vse telo. A ne samo rrišice, temveč tudd živci se utrjujejo. Od igralca se zahteva vsled hitrega tempa velika prisotnost duha am fcmajdljivosti v mnogoštevilnih kočljivih položajih. S tem se vadi zelo hitro ta prevdarno misliti. Pri nas so odbojko prvi godni! skavti, v začetku seveda precej prosto ta še brez določenih pravil Od njih so igro prevzela razna telovadna društva, zlasiti SKJ, kjer se je prav za prav šele IzčistUa ta dobila nova ta eksaktna pravila. Po češkem sir stemu js tudi SKJ nveded odbojko v svoj tekmovata! program. Lansko leto so se v že vršile prve savesne tekme v Marfboru, ki so pokazale zelo lepe uspehe. Veliko to Je naslov sijajnega romana, ki je te dni izšel v založbi Tiskovne zadruge. — Komur Je do resničnega užitka, naj postane čim prej naročnik zbirke »Mojstrov ta Sodobnikov« Preprosta sreU>viii, da fre za shisoirenijo (raz»troj zavešti). Dr. As*-in(»r, ki je re&eJi zrviriMver.i k K »» Tf-ik^t pri zdravljenju zateka k «rcd»tvf»m rtare zn>dicitte, j« mnenja, * da je iskati povoda xa t« bolezni v lenem de! ovac ju iele-dra in zaprtja, torej v slabi prebavi. Ii te prrmi*e Izhajajoč, j* docent dr. Aschner take bolezni pričel zdravit! s po^pe^eno preosn«v«. Pred;>:^avai je drastična sri-dstva za izčiSčenj«, kakor «0 to običavali dela-ti tndi stari zdravniki, tor je doseg-el v kratkem f-xtn najboljže nspebe. Ta način zdrav-Ijemja je priporočal "tndi pri predavanjn navzoči nosile« Ko-blove nagrade za zoravstv« zcani p&i-bijat^r prof. Wa»ner-Jaarej^. Sko vesuo, m ni teik« ohraniti zdravega, troba je ie akrbe-ti za dobro prebavo. T« pa z maJeJi-kostn-nui stroški na ta način, da reda* pri emo RADENSKO ZDRAVILNO VODO, ki je primat*) najboljši rogriiatrv za delovanje tb<« preibavnih organov. 6rt»3 smo se m. teh tekmsih namčlli od bratov Čehov, kd eo nam p-rav za prav šele poka-zaJi, kako ee pravilno vežba ta Igra. A ne samo pri SKJ, temveč tudi drugje se 4®ra živahno uva^a. V ravdnjem času »o Jo »prejeli tydi v are*in>ješo!skili telovadnicah kar Je me«t aredudešoJd vzbudilo zanimanje za ta šport ta lanske Jeseni so s« že vršila prva tekmovanj« ®a rsrvesnstvo Unbijaookih srednjih žoL Prvenstvo al J« prtborUo mofetjvo IL dri. reaj. gimnazije si c tem osvojilo prehodni pokal. I^etošaije pomladanske tekme za prvenstvo tJ-abljangklh sre>taJJ3i Soi s« bodo rr-ftile na igrišč« >Le v prvi vrsti teb-rtfčnega značaj«. Po okrožjih ee bodo vršili vezbaW dnevi, kakor tndi društveni javni nastopi, ki jih bodo okrožja priredil« v enean letu največ dva, ki pa morajo biti d'jinx> pripravljeni ta n« smejo siniiti samo za povod prirejanj nrznih pletmih r»r bav. Jft^Tti nastopi pK^ameznrh društev pa bodo dovoljeni le, ako bodo imela dTu-Strm zadostno Število dobro irved.bao.ih članov, obojeg« naraščaja ta dcce. Glavno skrb župnega tehničnega vodstva j® usmerjen« na predpriprav« za fcupne tekme vseh oddelkov, ki se bodo vršite 5. junij« n« Koroški Beli ta na župni rlet 19. junija v Stražišču pri Krtin ju. Spored župnih tekem je zelo bogat Tekme velja, jo obenem kot {zbirne tekme članstva ta naraščaja za vsesokolski zlet v Pragi. Prijave obetajo veliko udeležbo tekmovalcev ta tekmovalk vseh kategorij. Da so se tekme odvojile od župnega zleta, j« vzrok ta, da se spričo vedno večjih zahtev pri tekmah ta zaradi vedno večjega števil« tekmovalcev tekmo niso mogle vedno izvesti tako, kot je to žapno vodstvo samo želelo. Tako pa bo ves dan posvečen tekmam vseh oddelkov, ki »e bodo lahko izvedle objektivno in točno po predpisih tekmovalnega reda. Enako bo možno bolje izvesti župmi javni nastop, ker bo celo dopoldne možno predelati temeljito skušnje za popoldanski javni nastop. Razpis tekem za vsesokolski zlet v Pragi, ki je obveze« tudi za naše Sokolstvo, vsebuje poleg vseh vrst predpisanih vaj n« orodju tudi vse panoge lahke atletike, dalje plavanje, veslanje, igre, borenje itd., ki so za okrepitev fizičnih sil našega naroda primerne in koristne. Z« to je treba vsestranskega dela, treba teoretičnih ta praktičnih Izkustev, za to je treba vzgojiti vsestransko ta temeljito izvežbanih pre I-njakov, ki si jih bo žirpno tehnično vodstvo pridobilo s tem, da bo poslalo svoje najboljše kandidate v savezne prednjaške tečaje. Jugoslovenska »okolska matica bo imela redni občni zbor 20. maia ob 17. v zadružnih prostorih v Narodnem domu v Ljubljani. Delavnost te sokolske zadruge se je zadnje dve leti v pogledu izdajanja sokolske literature in oskrbe sokolskih edi-nic vsestransko zelo povečala. JSM pripravlja zopet nekaj važnih, predvsem tehničnih sokolskih knjig. Preko 20 pol obsega-joio knjigo je priredil iz češčine br. Dragan Šulce »Sokolski telovežbački eastav«, ki bo vseboval ves sokolski telovadni sestav ta točno srbskohrvatsko strokovno terminologijo, dalje Schmidova »Fiziologijam vsake tri let« Sokolski almanah, so-kolski koledar pa bo v bodoče služil bolj koledarskim svrham, ker je statistični del doslej preveč presegal ostalo vsebino. Društva naj podpro JŠM, da bo lahko še nadalje oskrboval« edinice a ceneno eokol-sko literaturo. Plavanje v Sokolstvu je postalo po aklepu zadnjega zbora župnih načelnikov m načelnic obvezno za vsako društvo. Do konec julija morajo izvršiti župe izbirne tekme, ker bodo sredi avgusta eavezne tekme v plavanju v Beogradu. Beograjska »Politika« za Sokolstvo. Sokolske čete v mostarski ta 6kopljanski župd poučujejo poleg sokolskega dela v ožjem smislu tudi seljake v poljedelstvu. V mostarski župi so bili doseženi že lepi rezultati Uredništvo beograjsko »Politike« Tem potom naznanjamo, da se za 1 maj t. L določeno ) ^Feitsisi!© ^recic ^a Z^iiiuh Dobrodelnega društva sv. Y!ncencija v Beogradu z odlokom ministrstva za poljedelstvo in vode z dne 22. aprila L i. žt. 23.212-L odhodi d© Kljub odHJntm nspchoea, 13 smo Jih čosegR <5o sedaj, smo bCJ prisiljeni odgoditi termin žrebanja, in sicer; 1. Vsled uveljavijenja novih mednarodnih devhanih predrriaor naat ie do sedaj niso došle znatno vsote za srečko, ki smo jih prodali t inozemstvo. 2. Radi kratkega časa nismo mogli izvršiti pravočasno obračuna s vsemi našimi prodajalci. S. Mnogi naši prodajalci bo ia-recno zahtevali odgoditev žrebanja s oedrom na stalno in naraščajoča povpraševanje po srečkah. Dosedanji uspeh )smS! za to edg&gitsr Srebsnja tako, da bo ta sedaj najavljena cx5god?tev samo pospešila teezpogcfei! uspeh. B tem se nudi prfTDta vsem on trn, katerim poprej nI bflo mogoče, da si sedaj nabavijo srečke za sgradbo ka-tedraie in da se pridružijo tej plemeniti akcij, ki v sveži, s 50S7 ogromnimi možnostmi doMtfeo? pred* stavlja vzvišeno deteMn^st! Glavna oprava loterijskega podlega Dc*?rf?del-neea društva sv. Vlnceneija v Seogmdn £ nedavno podprlo to sokolsfco akcijo % pim darom 15.CK30 Din, ki se razdele med čete a nabavo potrebnega Bemena. Sokolska 6eta v BaujalokL Dne 24. aprt-ta se je vršfl. v 80H ustanovni občni zbor sokolske čete v BanjalokL Predsednik pripravljalnega odbora br. Curi je poročal o delu odbora. Šolski upravitelj br. Eržen Je tmel predavanje, v katerem je orisal pomen sokolske vzgoje. Nato je bila predlagana v potrditev naslednja lista: starešina poStar br. CutI, namestnik posestnik br. Kajfež, načelnik trgovec br. Klarič, načelni ca s. Kajfeževa, pros^/etar šolski upravitelj br. Eržen, tajnica učiteljica s. Jernejčičeva, blagajnik mizar br. Klarič, revizorja s. Klemenčičeva in br. Marincelj. Slednjič sta se določili vstopnina ta članarina za Člane. naraš5aj. odnosno za d«-co. - GLEDALIŠČE rjUBWANSKA DRAMA Začetek ob 20. Nedelja, 1. maja: Leda. Tzven. Znižane cene. Ponedelfek. 2.: Kar hočete. K Torek, 3.: Zaprto. Sroda, 4.: Leda. D. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Neaplja. 1. maja: Turandot. Izven. Ponedeljek, 2.: Baletni večer ge. Katje De- lakove. Izven. Znižane cene. Torek. 3.: Rusalka C. Sreda, 4.: Cavalleria rusticana. Olumači. B. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Nedelja. 1. maja: Ljubezen sedemnajstletnega »Ljnbezen gedemnajstletnepa« radnji? na Šentjakobskem gledališkem odrn. Drevi bo 20.15 bo zadnjič v sezoni Dreverjeva drama »Ljubezen sedemnajstletnega«. Vse dosedanje predstave so bile razprodane, kar je najboljši dokaz, kako se je ta igra priljubila. Občinstvo se prosi, da kupi vstopnice že v prodaji naprej. Mariborsko gledal«*" Začetek ob 20. Nedelja 1. maja: Trije vaški svetniki. Gostovanje e. Ivana Cesarja člana ljubljanske drame. Zadnjič. Mariborsko gledališče. Danes bo gostoval v velezabavni kmečki veseloigri >Trije vaški svetniki« priznan komik ljubljanske drame g. Ivan Cesar kot župan Porenta. To bo obenem prvo Cesarjevo gostovanje na mariborskem odru in zadnja uprizoritev omenjene veseloigre. Ix Lftstamera lj— 60 letnica učiteljskega dnrftva m prestavi v četrtdk 5. t m. po naslednjem? spon&tk* ob 6. zjutraj maša za pokojne člane: ob po! 9. slavnostno zborovanje v Sokolske m dormi (slavnostni govor bo tm«4 tovariš Stopar)", ob 13. skupni obed; ob Ii koncert učiteljskega pevskega rb-r/va (mešani, moški ta ženski zbori, detverospev, sopran aolo ta soio^nastoipi za gosli « sprem? Ijevanjeir. klavirja). Skupni obodi se naj naročijo do 4. L m. pri tovarišu Mikki. Kct je učiteljsko društvo vršilo v vseh letta obstoja va-žino kulturno ta narodno misijo, je želeti, da ga naša javnost počasti t števiin m posetom njegove prireditve. lj— Iz občinskega odbora. Prvi svetov* lec g. Janko Dijak je zaprosil bansko aprs-vo, naj ga razreši njegove funkcije. — Občinski proračun se je izpremenil v toliko da sta se med dohodke vpisali še dve postavki, ta sicer dozdevni prebitek 31 Jfifi dinarjev ta dovoljeno posojilo za regulacijski načrt v znesku 35.000 Din, mod izdatke pa postavko za odplačilo visečih dolgov v višini 66.266 Din. S tem »o se dohodki zvišali na 513.347 Din, izdatki pa na 513.819 Din. Prihranek napram staremu načrtu znaša okrog 2000 Din. lj— Naše poročilo o legarju v Stročfl vasi popravljalno v toliko, da nista umrli dve ženski za lega r jem, ampak za drugtari boleznimi. Legar je dosedaj ostal omejen na eno hišo. lj— Gremij frgovcev »e je preselil a oi>-čtaske hiše na Glavnemf trgu v občinsko hišo ob ščavnici, kjer se nahaja tudi mew>-izkusni urad. Potrebin Janko iz gmartna pri Litiji namerava prodati svoje posestvo v Šmartnem, bodisi v celoti ali pa po parcelah. Prodaja se bo vršila dne 20. maja 1982 ob 9. uri dopoldne v notarski pisarni v Liliji, kjer so interesentom na vporled tudi vsi prodajni pogoji. Litija, dne 29. aprila 1932. 5119 Mr al jest v© mode Čmo-bela moda črno-be^ moda spada k barvnim sestavam, ki niso podvržene nobeni dnevni modi fe so potemtakem vedno aktualne. Zato ni fcndno, da označujemo čmo-beio modo kot modo eiegrantae žene, ki hna mnogo pri-▼rženk zlasti letos, ko se mora vsaka dama zadovoljiti z znatno manjšo garderobo. Mnogi se sicer boje, da ne bi takšno oblačilo preveč mračno učinkovalo, kar pa j« že zaradi te~a izključeno, ker značilno belo okrasje dovolj osvetlji vsak tak mode!. Razen tega ima črno-bela obleka prednost, da ni tako občutljiva, kakor ii svetlega tvoriva izdelani poletni modeli. Tudi daje črna barva vsaki postavi ono vitkost, ki je prvi pogoj za elegantni učinek obleke. čmo-beia barvna sestava ni vezana na dnevno dobo, temveč sc prav tako prilega trottenrsk m ali promenadnlm oblačilom kakor popoldanskim oblekam m praktičnim »priložnostnim oblekam«, ki jih nosimo tudi c? manjših večernih prireditvah. Zlasti pri hakem svilenem plašča, ki ne zavisi od ostale opreme, se najraje poštnini emo črno-belega učinka. Naša zadnja sJrca predočnje tak model, ki je v celoti ravno ukrojen, razen nekoliko zvončaste sprednje pole, ki povzroča lahno drapira-nost modela. Zanimivi mali kep in podloga plašča sta seveda iz bde svile. Za črno-belo »priložnostno obleko« vzamemo bele Irske čipke, ki imajo važno vlogo v letošnji pomladni modi. Naša prva ski-csi nas seznani s takšnim modelom, ki ga odlikuje vitka zvončasta lirrija in moderni balonastl rokavčkL Plastron in ozki rokavi so iz čipk, prav tako tudi rob na ljubkem malem klobučka. Tudi trotteurski komadi se s pridom poslužujejo črno-belega učinka. Model, ki ga predstavlja naša druga skica, je baš zaradi svoje enostavnosti prikupno eleganten. Nagubano krilo in kratka jopica sta iz lahkega črnega tvoriva, dočim je bel telovnik na- Levstikova ulica na Vrtači rejen iz svilenega pfkčja m prepasan s črnim lakastim pasom. K takšnemu kostumu se najlepše prilega klobuček iz črne in bele klobučevine. Mnogi popoldanski kompleti so jako apartno sestavljeni iz bele in črne svile in se lahko kosajo z najbolj elegantnim barvastim modelom Na naši predzadnji skici vidimo enostavno, po sredi z gumbi zapeto obleko te vrste, opremljeno z belim život-kom in doigimi belimi rokavi, ki jih krasi vrsta črnih gumbov. »Tričetrtinski« paletot tega kompleta je črn in opremljen s kratkimi krilci. Bela svilena podloga apartno poudari črno-beli celotni učinek. Negs¥asafs lepote na medlclnsko-kozmetični podlagi, to je nova smer, ki je zares dobra, če se zato uporabljajo pripomočki, katerim z medicinske strani ni prigovora, kot so: Feller-jeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fel-lerjeva Elsa-pomada za rast las. Za v naprej poslanih 40 Din 2 lončka brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V, Feller, Stubica Donja, Elsatrg 245, Savska Banovina. Platnena obleka se )s ba5 zaradi svoje enostavnosti priljubila vsaki elegantni dami, tako da bomo pogosto srečevali te modele na promenadi, najčešče pa v elegantnih kopališčih. Vse te obleke silijo v ospredje po liniji, ki je široka v ramenih in ozka v pasu, kar nas spominja napoleonskih uniform. Pri takšni obleki ne sme manjkati barvasto vzorčast šal, ki ga čim najbolj apartno zavežemo. Naša skica predstavlja tri različne in zanimive kombinacije te vrste. Lepite na pisma znsmshe prctftuberhutozne iige! Raznovrstne Muze so v letošnji elegantni garderobi neizogibne, kajti ob vsaki priložnosti se poslužimo modernega kompleta, sestoječega iz prin-cesnega krila, kratke jopice in originalne bluze, ki jo lahko večkrat izmenjamo. Naša skica prikazuje nekaj različnih modelov. in sicer promenadno bluzo brez rokavov s pripetim kepom. Poleg nje vidimo model na široke reverje in z okrasjem iz robčkov; na levi strani pa bluzo z nazobčanim ovratnikom in fichujem in enostavno bluzo z zavezanim ovratnikom ter dvojno vrsto gumbov. Zdravniška posvetovalnica M. P., Novi Sad. Pred veem Vam priporočamo strogo ■stoto. Umivajte obolela mesta s dobrim žveplenim milom, nato jnh natr.ite z alkoholom (96 %) ln Jih posipajte s čistim nevtralnim pudrom. Najboljša Je riževa moka. Važno je, da ilmate redno stolioo, .izogibajte se po možnosti vedno dra-žljimh jedi in alKohola. — Podnebje. Ne dajajte svojemu sinčku preveč hrane r tekoči obliki, toreramel tercet. — 30: Operni duet: (gdč. Zupanova in g. Jelačin). — 21.30: Godba na harmoniko. — 22: Čas, poročila. — 22.15: Citre in kitara (gg. Aha-čič). Ponedeljek, 2. maja LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti, — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Češčina. — 19.30: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini. — 20: Prenos z Dunaja. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.30: Radio-orkester. — 17: Narodne melodije. — 20: Prenos z Dunaja. — 22: Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 12: Plošče. — 17: Popoldanski koncert — 20: Koncertni večer. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.20: Prenos iz Brna. — 21: Glasba iz Podkarpatske Rusije. — 22.20: Lahka glasba iz Bratislave. — BRNO 19.20: Revija- — 21: Prenos in Prage. — 22.20: Lahka glasba. — VARŠAVA 17.35: Lahka MLADOST IN ZDRAVJE se vam povrne med spanjem z uporabo novega fizik, terapevtskega aparata ki doseže z oživljenjem delavnosti inkretornih žlez s pomočjo trajne kombinacije radioaktivnih in toplotnih zračnih struj obnovo vsega organizma. Znaki prezgodnjega staranja (nespanje, nervoznost, spolna slabost, splošna fizična in duševna utrujenost itd.) kmalu izginejo, a na njihovem mestu se zopet pojavi mlademška Cilost , življenjska radost in delovna energija. Uporaba aparata, Ki je zelo prijetna, se vrši za časa spanja, torpj ne povzroča izgube časa niti ne ovira pri delu. Aparat PELITHE je rezultat doijroJptnito raziskavanj in preizkušenj poznanih profesorjev in kliničarjev. — Mnogoštevilne sijajne ocene in spričevala dokazujejo njegovo veliko vrednost. 104-a Proti pošiljki 5 Din v poStnih znamkah vam pošljemo našo znanstveno v razumljivem slogu pisano obširno brošuro in navodila. Zastopstvo družbe PELITHE, Beograd, pošt. pret. 94, Cika Ljnbina 7. godba. — 20.15: Operetni večer. — 22.40: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 12.45: Plošče. — 17: Popoldanski koncert — 30: Večer arij in duetov. — 22.15: Godba za ples. — BERLfN 20: Prenos opere »Nižava «iz gledališča. — Godba za ples. — KONTGSBERG 16.30: Lahka glasba. — 20.15: Komorna glasba godbe na pihala. — 21.10: Sluhoigra. — M0HLACKER 17: Koncert iz Monakovega. — 19.30: Godba na pihala. — 20.10: Sluhoigra. — 23.10: Nočni orkester. — BUDIMPEŠTA 17.30: Baletna glasba opernega orkestra. — 19.40: Prenos koncerta z glasbene akademije. — Ciganska godba. — Jazz. — RIM 17.30: Prenos koncerta s fiTharmonične akademije. — 21: Koncert iz Milana. — 22.10: Mešan program. Torek, 2. maja LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: Naš mladinski tisk. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Salonski kvintet — 19.30: Nemščina. — 20: Plošče. — 20.15: Havdnova proslava. Prenos koncerta mariborske glasbene Matice. — 22: Napoved časa in poročila. — 33.15: Salonski kvintet BEOGRAD 12.45: Koncert ciganske kapele. — 16.30: Popoldanski koncert — 20: Poljski večer. — Poročila. — Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Radlo-orkester. — 20.10: Prenos iz Beograda. — 21.50: Lahka glasba. — PRAGA 18.30: Pesmi. — 20.10: Poljska književnost — 21: Orkestralen koncert — 22.20: Plošče. — BRNO 19.05: Godba na pihala. — 20: Ves program iz Prage. — VARŠAVA 17.33: Popoldanski koncert. — 20.15: Poljuden koncertni večer. — 22.10: Pesmi. — 23: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 12.40: Plošče. — 15.20: Koncertna ura. — 17: Orkestralna glasba na ploščah. — 17.45: Filadelfijski sinrf. orkester. — 19.40: Večer dunajske glasbe. — 30.40 Goethe -Haydnov koncert — 21J50. Barska muzi-ka. — BERLIN 30: Sluhoigra. — 21.10: Klavirski koncert. — 21.40: Simfoničen koncert — KONTGSBERG 16.30: Popoldanski koncert — 19.25: Haydnove klavirske sonate. — 20.05: Operni orkester. — 2120: Sluhoigra. — MOHLACKER 17: Orfcester. — 20: Verdijeva opera »Macbeth«. — 22.45: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 18.30: Koncert orkestra fa solistov. — 20: Mešan program. — 23: Ciganska rodba. — RIM 17.30: Vokalen hi Instrumentalen koncert. — 20.46: Koncert violinskega virtuoza A. Sera ta. Napredek radio telefona Izumitelj Marconi je svoje, pred petimi meseci započete poskuse z ultrakratkimi valovi zdaj uspešno končaL Valovi ultrakratkih dolžin v konkretnem primeru 50 do 60 cm dolgi, porabijo komaj nekaj kilometrov in omogočajo telefoniranje s čisto preprostim, a skrbno izdelanim telefonskim aparatom. Prednost te naprave je tudi v tem, da govorita po radio telefonu lahko oba interesenta, ne da bi mogel kdo prisluškovati ali pogovor prekiniti. Zaenkrat pa je razdalja takšnega telefoniranja še omejena Pri dosedanjih poskusih je Marconi dognal, da se more z radio telefonom govoriti na razdaljo 150 km. Milijonarji v CSR Praški statistični urad je izdal seznam, ki navaja, da je bilo L 1919. v republiki 1953 oseb, ki so razpolagale z nad milijonom Kč premoženja. Med temi je bilo 721 oseb, ki sc imele nad dva milijona Kč. Skupno premoženje milijonarjev je znašalo tedaj 8737 milijonov Kč, kar odgovarja 9 odstotkom celokupne imovine češkoslovaške države. Križalfka „Dolgmišsc" Vodoravno: S. krilatica; 4. egiptovski kralj; 5. italj. spolnik; 6. grška črka; 8. romanski spolnik; 10. vcznik; 11. boginja zmage; 13. naplačilo: 14. Židov-ki kralj; 19. izraelska junakinja; 21. reka v Rusiji; 24. otok v Indijskem oceanu; 28. matematično znamenje; 29. rimski kralj; 30. častna nagrada za kako delo; 31. predlog; 32. žu- želka; 53. žensko Ime; 35. egiptovsko božanstvo; 37. krajča oblika od opevati; 39, požkodba; 40. oblika vode. Navpično: 1. moško Ime; 2. kontinent; S. kratica; 7. osebni zaimek; 9. žensko ime; 12. kem. znak redke kovine; 14. nemški pisatelj to pesnik: 16. gTška črka: 17. vihar; 18. pritrdilni ca; 20. stara Ljubljana; 21. trtbus; 2. hrv. osebna oblika; 23. mesto v Italiji; 26. žensko ime; 27. rimski svetovalec; 28. poljsko orodje; 30. medmet; 34. prostor v Koloseju posut s peskom; 36. gora pri Beogradu; 38. domača žival Rešitev fcrižaffke »Marko na šarcc44 Vodoravno: 2. VI; 3. p s; 4. atr; 6. Timotej; 10. repetirka; 12.' 6arac; 13. tt; 14. nar; 19. Miloš Obilič; 23. skelet: 25. vi; 26. Oton; 27. si; 2S. ozon; 30. Etna; 31_ Čedad; 32. mr; 33. he; 34. 1 r; 35. Nil; S7. Ig; 38. ki; 40. ada; 46. kraljevič Marko; 50. in; 51. de; 52. sir. Navpično: 1. Ivan MeStrovld; S. ptr; 4. (g)ajica; 5. rak; 7. opat; 8. ter; 9. et&n; 11. as; 15. račun; 16. pilon; 17. pot; 18. mi; 19. Metternich; 20. Lena; 21. bi; 22. Lazar; 24. Koehl; 28. ad; 29. ad; 36. Ig; 38. Krn; 39. ia; 40. oj; 41. ded; 42. ave; 43. om; 44. tri; 45. to; 46. ki; 47. le; 48. as; 49. kr. ZA ŽENSKE BOLEZNI t 20-dnevno zdravljenje v spomladanski seriji Din 1.200.— (Soba, hrana, kopel t zdravnik ln preroa z avtom.) S467 Prospekti zastonj. A. P. Cehov: Če se vmešavajo ženske Okrajni šolski nadzornik Fedor Petrovič, ki se je smatral za popolnoma pravičnega in velikodušnega človeka, je pozval k sebi učitelja Vremenskega. »Gospod Vremenski,« je dejal, moramo vas odpustiti. Glas, kakor ga imate, je vse prej kakor prjkladen za predavanje v šoli. Kako pa ste prišli ob glas?« i Imel sem nesrečo, da sem razgret pil mrzlo pivo.« je dahnil učitelj. »Nu, saj to je baš tisto... Učheije-vali ste polnih štirinajst let — in zdaj se vam je primerila ta nevšečnost. Vidite, tako si človek pokvari karijero. Zaradi malenkosti! Kaj boste začeli sedaj?« Učitelj ni dal nobenega odgovora. »Imate družino?« je vprašal nadzornik. »2eno in dva otroka,« je dejal učitelj. Nastal je odmor. Nadzornik je vstal s stola in je razburjeno korakal poševno iz kota v kot. Videlo se je, da ga stvar zanima in da razmišlja o usodi mladega moža. ki je sedel pred njim na stolu kakor kup nesreče. Tudi Vremenski je očitno razmišljal. Tedajci se je ravnatelju iznenada zasvetil obraz in od veselja je celo tlesknil s prsti. »Da se le prsj nisem domislil!« je vzkliknil z radostnim glasom. »Poslu- šajte, kaj vam predlagam. Prihodnji teden odide v pokoj vodja našega otroškega zavetišča. Ce vas je volja, lahko prosite za to mesto. Hočete?« Obličje Vremenskega se je zjasnilo kakor da ga je obsijalo sonce. Videlo se mu je. da ni pričakoval tolike uvidevni osti in dobrotljivosti. »Seveda hočem,« je odvrnil, »saj ta predlog je vprav imeniten, gospod nadzornik!« »Dobro torej. Napišite prošnjo in mi jo prinesite.« Po teh besedah je obšel Fedorja Petroviča občutek olajšanja, da, čutil je nekakšno notranje zadovoljstvo. Pred njim ni nič več čepela sključena postava učitelja, ki je moral iz službe zato, ker je bii izgubil glas. Navdalo ga je zadoščenje, da je biJ odstavljenemu učitelju Vremenskemu ponudil prazno mesto in ravnal z njim čisto po svoji vesti, tako kakor postopa s soljudmi dober in pravičen človek. Ko pa je opoldne doma sedel za mizo, da bi kosil, se je njegova žena Iva-novna nenadoma domislila nečesa, s čemer ga je hotela presenetiti. »Da,« je rekla, »glej, skoro bi bila pozabila. Včeraj je bila Ninočka pri meni. Priporočila mi je mladega moža. Saj se bo pri otroškem zavetišču izpraznilo mesto?« Nadzornik je mrko pogledal ženo in rekel; »To mesto je že oddano. Sicer pa poznaš moja načela: nikoli ne dajem služb protežejem. Prosim te, da mi ne govoriš več o tem.« »Vse to sama dobro vem,« je dejala Ivanovna, »hotela sem te samo opozoriti. V tem primeru pač lahko napraviš izjemo.« »Nu. koga pa priporoča Ninočka?« »Polzihina.« »Kdo je ta Poizihin?« Nadzornik je odložil žlico. »Rog me varuj — ta ne dobi službe!« »Zakaj pa ne?« »•Bože moj, sa.i lahko razumeš, da hodijo le nepoštenjaki po takšnih ovinkih. Ta ne prosi za službo sam. temveč pošilja druge v ogenj. K meni pošilja žensko, da bi posredovala za službo. Iz tega ne bo nič!« Po kosilu je odšel Fedor Petrovič v svojo sobo. se zleknil na zofo in vzel v roke časnik, potem pa je začel citati pisma. »Dragi Fedor Petrovič!« mu je pisala gospa županja, »nekoč ste se izrazili, da sem dobra poznavalka ljudi in da umem citati v dušah. Zdaj se nudi prilika. da Vam to konkretno dokažem. Prihodnje dni se bo pri Vas oglasi! neki Poizihin. izreden mladenič. Pride k vam zaradi podelitve službe oskrbnika v otroškem zavetišču.« »Pod nobenim pogojem!« je zamr-mral nadzornik v brado. Nato je prejemal Fedor Petrovič dan za dnem pisma, ki so mu priporočala mladega in mnogo obetajočega Polzihina. Neko jutro pa je prišel prosilec osebno. Bil je še mlad, zalit fant z gladko obrito brado, v novi črni obleki. »V službenih zadevah ne sprejemam doma, ampak v uradu.« ga je sprejel nadzornik, ko je stopil predenj. »Oprostite.« je dejal Poizihin, »znanci so mi izrecno priporočali, naj ne grem v urad. marveč k vam na dom.« »Hm.« je zamrmral nadzornik, »po mojih informacijah je vaš oče premožen človek in vi niste potrebni te službe. Cemu se prav za prav potegujete zanjo? Saj ie plačica. ki jo dajejo oskrbniku otroškega zavetišča, vprav beraško skromna.« »Oospod nadzornik, ne gre za plačo, ampak za službo. Veste, plača je res skromna, državna služba pa je le državna služba —« »Cuite.« ga ie prekinil nadzornik z nekoliko zaničljivim nasmehom, »zakaj pa niste prišli zaradi tega naravnost k meni? Cemu ste se skrivali za ženske hrbte, da vas ščitijo in vam pripravijo pet?« »Oprostite, nisem vedel, da vam bo zadeva tako neprijetna.« je odvrnil Poizihin nekoliko v zadregi. »Ce pa priporočila v vaših očeh nič ne zaležejo, vam lahko predložim spričevala...« Tedaj je potegnil iz žepa neke papir- je in jih molil nadzorniku pod nos. Pod spričevalom, ki je bilo sestavljeno v uradnem jeziku, je stal podpis guvernerja. Vse je kazalo na to, da je guverner podpisal listino, ne da bi jo pre-čital. Tudi pri njem je najbrže bila kakšna nadležna ženska, ki se jo je guverner odkrižal s podpisom, je mislil Fedor Petrovič. Ko je prišel Fedor Petrovič drugega dne v urad, je že čakal nanj učitelj Vremenski. Dolgo se Fedor Petrovič ni upal z resnico na dan. Izgovarjal se je na najrazličnejše načine, se zapletal v protislovja in se tako zmede! w govoru, da so bile njegove besede brez pomena. Čeprav mu je hotel povedati, kar mu je ležalo na srcu, se ni mogel odločiti, da bi bil prišel z besedo na dan. Pri tem se mu je jezik vedno iznova zapletal. Slednjič so mu začela goreti ušesa in se je vedel naravnost kakor pijanec. Zoprno mu je bilo igrati to vlogo — a kaj je hotel, moral je z besedo na dan. Najbolj nerodno pa mu je biio to. da je imel v tem pogledu opravka s podrejenim človekom. Nenadno je udaril s pestjo po mizi in začel vpiti kakor besen: »Za vas nimam nobene službe, prav nobene!... Pustite me pri miru! Ne mučite me dalje! Prosim vas, odidite!« In po teh besedah je sžm stekel tz urada. (Otok Krk) vsaki dan parobrodna zveza s Su-iakfim (3 ure vožnje Krasno peščeno kopališče, za otroke ločeni prostor. Kur- taksa Din 2, kopanje Din 2. Cela oskrba s sobo od 40 do 65 Din. Izven sezije eventuelni popust. Natančne informacije dajejo hoteli: »Jugoslavija« in »Krk« ter Kopa-liščno poverenstvo. — Avtobusna zveza. Železniška postaja Crikvenica-Šilo-Krk. 101 NA OTOKU KRKU Najpriljubljenejše kopališče na gornjem Jadranu. Moderni hoteli, penzijoni in vile, električna razsvetljava, prijazni sprehodi ob morju in v zelenju. Sončno kopališče. Cene v vseh hotelih in penzijonih globoko znižane. Podrobna pojasnila daje Kupališno povjerenstvo v ' Baški. 200 OTOK Grand hotel Imperial — Grand hotel Hoteli I. razreda s preko 200 sobami. Lastna tenis-igrišča in morska kopališča. Dnevno koncert in ples. Popolni penzijon k vsemi pristojbinami in postrežbo v Grand hotelu Imperijalu od Din 80—100, a v Grand hotelu od 55—75 Din. Zahtevajte moj bogati ilustrirani prospekt. — Brzojavi: Imperijal Rab. j Lastnik: FRANJO KUKULIČ. 191 j DALMACIJA preden se odločite za VAŠ ODDIH NA MORJU zahtevajte prospekte STRAND-HOTEL VOLARIČ, tiiniiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiMiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiriiniiMii BASKA NA KRKU 162 Slovenski hotel „Kvaraera pod novo opravo. Krasna lega ob morju. Prvovrstna dunajska kuhinja. 21 lepih sob. Cena z vso oskrbo Din .j5. — Električna razsvetljava. — Zahtevajte prospekte! — Odprt od 1. maja dalje. 199 198 i?m ©¥®ra mm Najidealnejše bivanje na morju. HOTEL »LOPAR«, HOTEL »VE- LEBIT« in VILA »SONJA« nudijo ves komfort z izvrstno kuhinjo, lepe sobe. po najnižjih penzijskih cenah. Zahtevajte prospekte. Eestavrant — Penzion „TRIGLAV" Aleksaisdrovo, otok KRK Ob pristanišču z izgledom na morje. Novo urejene sobe, električna razsvetljava, prvorazredna kuhinja., domače vino, sveže pivo, hitra postrežba, vsa oskrba 50 Din dnevno. Za večdnevno bivanje popust. Vse informacije daje lastnik Ivan Franolič. 100 divno morsko kopališče z več fine peščenimi plažami. Razkošno kopališče in sončenje. Bujna vejeta-.ja. Dnevna zveza s Sušakom. Pošta, brzojav in telefon. Več hotelov in privatnih sob- Električna razsvetliava. Popolna oskrba z vsemi ostalimi taksami vred dnevno Din 60.—. Prospekte in pojasnila daie brezplačno Kupališno povjerenstvo. 99 Mafmska na KRKU na lepem kraju blizu morja. Lep vrt. Terasa za solnčenje. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo. Domača in dunajska kuhinja. Nizke cene. Vsa pojasnila in prospekte pošlje na zahtevo takoj lastnik Anton Milčetič. 98 HOTEL »TRIGLAV" MaSsnska in a krasnem prostoru tik ob morju. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo in lepo teraso. Vsa izvrstna oskrba in z vsemi taksami in kopanjem v lepem kopališču Din >0.— dnevno. Prospekte in pojasnila na zahtevo brezplačno. 79 najlepše kopališče na našem Jadranu HOTEL SLAVIJ A, v neposredni bližini pristanišča in parka, popoln penzion od 65 do 75 Din. Vse informacije in prospekti brezplačno. N. Knezovič. Otok Rab Dalmacija If* Hotel Bristol do Pension s po- II| _ ioo Din. Palače strežbo in vse- I J Hotel Praha mi taksami ■ » Vila Vilma HOTELIR A.MACHA K 195 RA Hotel — Pension Zagreb Prvorazredno tn renomirano podjetje z odlično kuhinjo. Neposredno na morju. — Krasen razgled na otok Lušin. Cene zelo zmerne. Prospekti na zahtevo brezplačno. Vsa oskrba dnevno Din 60.— do 65.—. 126 RESTAVRACIJA IN KAVARNA .Riviera" na Rabil, „vi kot najizvrstnejša kuhinja ob najnižjih cenah Domača in dunajska kuhinja. Prvorazredna vina. Priljubljeno shajališče vseh znancev, ki orebivajo na Rabu. 96 Polna penzija z vsemi taksami in postrežbo Din 55—60 dnevno! Hotel »Astoriacc na Rabu 8 ser Jadran*, a krasnim kopa-tlSJem. Hot-eJ >e mipozanten, nasproti prisuni?£a. Modorne, t v»em ko-mfortom m za vsako potrebo tndi e pečmi >premljene »obe. KopaKšča v (riši. 8o-t>e i bslkoai ali verau-io, j razgledom na morje in na Velebit. Cf.ie izredno nizke. Kdor si želi zdravja. mim in izvrstne oskrbe, naj se zateče v hotel »Astoria«. Znhtevajte brezplačne informacije. &S Jfili i i Hotel KOVAčlč Klimatsko sdmsko zdravilišče in morsko kopališče. Moderno urejen hotel na krasnem prostoru tik morja v bližini kopališča. Sončne in lepe sobe. Prvorazredna kuhinja, ter dobra domača vina. Lastne ladje za izlete. Koncert. Tople in hladne morske kopeli. Penzion od 55 do 80 Din. Odprt vse leto. Prospekte v slovenskem jeziku dobite »Pri Putniku« na zahtevo Vam pošlje hotelir Peter Novak. V sredi mesta in obenem najbližji kopališču. Krasna terasa za solnčenje. Lepo urejene sobe ter Dajboljša domača in dunajska kuhinja. Cene pensionu najnižje. Pojasnila in prospekte pošilja brezplačno lastnik B. Kovače vič, Hvar. 80 Hotel SlavIJa Hvar Tik pristanišča za vse parnike. Krasen vrt s tropskimi rastlinami. Priznano izvrstna kuhinja, najskrbnejša postrežba. Penzion Din 65—75 in 10% postrežba. Zahtevajte brezplačne prospekte in informacije. Lastnik Ant. Miličič. 82 Ste potrehfit ffrf ©tf»£€Z T Vam Je ptrtrefon« sprememb« *rak»? Va» }e potrebna topla morska kopel? Potnjt-e ftimprej t Seloe, da »e popravite, dokler ni pr«>o«>tt. S&oie&m ki )e priljubljen m«M»iwkl peitrkm prav d« mor jo, obdan i velikim srni nitim pari om, i krasnim razgieflom n« morje, 1» &krhe< n Vaš dobrobit z i > j n ti jlni cenami. Informacije daje brez^a讫 »prava hotela. _ (Pena&tcn eMvratnai* Jbiaicarstca na krasnem prostoru, tik morja, v bližini kopališča. Zgrajen ob obronku gozda. Lepa terasa. V sobah topla in tekoča voda. Mednarodna kuhinja po zmernih cenah. Govori se slovensko. Prospekte pošilja na zahtevo uprava penziona »Miramar«. 120 LOPUD Hotel — Penzion „Lopnd" Kuljevan odprt vse leto. Otok oddaljen 1 uro od Dubrovnika. Vsakodnevna zveza s paro-brodom ali motornim čolnom. Novozgrajen hotel, izvrstno urejen, z veliko teraso z izgledom na morje. Divno kopališče, peščeno obrežje. Penzion s sobo in vsemi taksami in pristojbinami za kopanje dnevno 65 Din. Zahtevajte prospekte! Lastnik: Pero Kuljevan. 119 LOPUD pri Dubrovniku Hotel „Kristič" Penzion 40 lepo urejenih sob, hotel v gaju pomaranč in citron, ograjen z agavami in drugimi tropičnimi rastlinami. Senčnata veranda. — Izvrstna oskrba po najnižjih penzijskih cenah. 121 Hotel „ADRIA" Dubrovnik — Lopad Novozgrajeni hotel s 30 prvorazredno urejenimi sobami. Tekoča voda. Iiotel v bližini kopališča. Velika lepa terasa za solnčenje. Prvorazredna kuhinja in tudi dunajska kuhinja. Od Slovencev prednostno posečani hotel. Penzion s sobo in vso oskrbo 70 Din. Prospekti na zahtevo brezplačno. 118 95 Omišalf Nov, moderno zgrajen hotel ob morju z lastnim kopališčem in plažo za otroke, lepo urejene sobe, električna razsvetljava, zdrava voda, izvrstna preskrba s sobo in vsemi taksami Din 60—70. Vse informacije in prospekte zahtevajte od lastnika Nikole Albaneže. 90 »Vila Biserkau s parobrodom v % ure od Sušaka. Izvrstna restavracija in kavarna. Lepa moderna vila z veliko teraso nad morjem in z lastnim kopališčem Cena 60— 70 Din z vključno vsemi taksami. Zahtevajte prospekte. Lastnik: Grgur An-tončič. 106 Kaštel — Stari — Split 30 moderno opremljenih sob v krasnem parku, z lastnim kopalnim obrežjem. % ure s parobrod. od Splita ali od Trogira za 5 Din. Prvorazredni penzion z domačo in spocijal-no kuhinjo. Prošek vina. Polna penzija s sob< in vso oskrbo 70 Din dnevno. Jazz in ples v parku. Prospekti v vseh potovalnih pisarnah. Sezija od 15. marca dalja. 160 HOTEL BELLEVUE ©miš pri Splitu Sredi razkošne romantike tn naravne krasote. Preživite nekaj dni v hotelu Bellevue. Morje, pesek, sonce, zrak, zdrava pitna voda Vas bodo okrepili. V sobah hladna in topla voda. Električna razsvetljava in kurjava. Balkoni, verande za odpočitek. Pred hotelom idealno peščeno kopališče. Takse so ukinjene. Uradnikom popust. Prospekti Da zahtevo zastonj. Penzion dnevno od 55 do 75 "Din. HOTEL „3LAVIJA" M. Jozevič nudi ves komfort, izvrstno in ceneno ložiranje! Moderne opremljen. Divna lega. m Penzion Vidoševič Bol Je poznan zaradi svojih izvrstnih klimatičnih razmer. Krasno kopališče, dnevna zveza s Splitom. Lepo urejene sobe, izredno nizke cene. Soba z vso oskrbo, izdatno prehrano, z vinom in vsemi taksami, postrežbo ter kopališčem Din 50 dnevno. Prospektne zahtevajte od lastnika Vidošeiiča. 111 *Sb IT % I* Najidealnejše vi k-t bivaliSče ob morju par&ftotel /pečine Na sami morski obali. Najlepša lega Sušaka- Mirno ležeč v sredini lastnega krasnega parka. Lastno kopališče. Solnčne, zračne sobe z razgledom na morje. Cene najnižje. Prospekte! 92 -NOVI VINODOL—ur Palače hotel Lišan), Komfortno urejen hotel v bližini kopa iišča s prvorazredno kuhinjo in terasami za sončenje. Ne manjka ničesar zd naj-prijetnejše bivanje ob morju. Najskro-nejša solidna postrežba. Tekoča topla in hladna voda v sobah. Penzion od Din 65.— dalje. Zahtevajte prospekte! 1(17» Hotel Ueka in Hotel Filar z dependanso vila S PARNIKOM V % URE OD SUŠAKA. IZVRSTNA DOMAČA IN DUNAJSKA KUHINJA. HOTELA IN VILA NUDITA VES KOMFORT Z VSO OSKREO. DNEVNO DIN 60—70 Z VKLJUČENIMI VSEMI TAKSAMI. PROSPEKTE BREZPLAČNO! vodilno morsko In klimatično Kopališče na Gornjem Jadranu. — Letni obisk 14.000 gostov. Kopa li.ščna sezona od aprila do oktobra. Velikonočne atrakcije. Letos znatno znižane cene. — 30 hotelov in penzionov. Cene pavšalne od 50—PO Din dnevno po osebi. — Zahtevajte prospekte in pojasnila od L?EČILIšNOG POVJERLNISTVA U CRIKVENICI. 94 crikvenica. Prvovrstna. hiša, z 32 sobami, z balkoni na morje, tekoča voda v sobah. Zahtevajte prospekte! Upravnik hotela LJUBOMER TU DO K Hotel „§LAVIJAM Pension Novozgrajen na krasnem prostoru v okraju vil. 25 moderno urejenih sob; s tekočo vodo in balkoni z razgledom na morje Lep park in borov gozd. Par korakov na plažo. Vedno svež in čist zrak. Prvorazredna domača in dunajska kuhinja. Prospekti na zahtevo brezplačno. Brzojavni naslov: »Slavija«, Crikvenica. Lastnik Albin Starešina. 78 V Hotel Peasio« ADRIA", Crikvenica pod novo strokovno upravo. Prvorazredno urejen s komfortnimi sobami. V neposredni bližini kopališča. Meji na prekrasen zdraviliški park. Izvrstna dunajska kuhinja, cene zmerne. — Lastni park In šetaiišče. 192 tP f~=> n u is (L BAŠKA NA ZZH3ZU CENE POPOLNI DNEVNI OSKRBI — VKU UČNO VSE TAKSE IN POSTREŽB* — DIN 65 DO DIN 75. VSE INFOKMUU CIJE DAJE BREZPLAČNO LASTNIK, LASTNIK ANTE TFBOK IIOTEL CRIKVENICA Pomladne In jesenske cone Din 60, v g*avaC sezoni Din 65—75. Prospekti zastonj. IIOTEL BELLEVUE CKiKVENIGA more s svojim konfortom. izvrstno oskrb«, in nizkimi cenami zadovoljiti vsakogar« Divm razgled. Kopališče v neposredni blW žiru. HoteL, ki zapusti v gostu najboljši, vtis in se gosri vedno zopet z veseljem zatekajo v to najsolidnejšo nišo. 9% Pension • Rest^vraat „TRIGLAY" v sredini obrežne promenade, r bTIStal kopališča in plaže. Solidno, čisto in koraforV no podjetje. Kompletni penzion. to je sob« s prvorazredno oskrbo, všteta vse takse, /a maj Din 68—, za junij, julij, avgust Din 76.—■ dnevno. Prospekte ln pojasnila na zahtevo brezplačno. 147 1/7 Najmodernejše jugoslovansko sdrsvf!!-. šče, kopališče in letovišč« 510 is nad morjem. Sezija skozi tos leto. Pojasnila in prtv spekte daje: Zdraviliška komisija Ja oprava hotelov. HOTEL OB JEZEBU Pension tn sobe. izven sezone dnevno Din 60—75. Juli, avg. Din 80—120. Prospekti na zahtevo. 50©Tim 3. Najmodernejši in najbolje »pretcljeel bo««l t diiav) Lasa* lermaiao p.avaloa k-opel t um hA- — penija (na;!K>'oša »oSa, prrflrreto« »k:hi poort.rtiba. rdravihška taks* Je terma<7!a pomladi Pio. — Zahtt.<.vajt# i»V> r>av S»1ik> ofem. H Vam nnd! ie predno««. UIII w II nu'tu, erai3i« -ti lepe solnčne sobe z razgledom na jezero. Gmi* ia sobe pr«! tn po >ezt>ci . . 15—20 Din s prehrano pr»i ir. po »^-zoni . . 40—Din Cen« za be ▼ juliju in avgri^fn . . 20—-35 D:.n s ;>rehr.Tjo v jnliju in »-gn*tu . . 60—S5 Din Sola in vfH-je dnube inaio znaten p o p n s t! _— Prospekti brezplačno. Se priporoči Josipina Smid. I 3 % e i g*? & Sč j S vr> h ž s i Nova zgradba. Tik ob jezeru, kopališču in zdrav, parka. V vseh sobah tekoča mrzla tn topla veda. 73 Hotel „ZAKA" It I. F. t > 72 Penilo® pre4 In p» ie»f)l 50 D® t g 1 & v a i stsiji oč 7-j—80 Dia tel«tnikr.m «« indi prehra-n« is stanovanje po najnižjih eooah. — Uprava n-ud: pavšalno bivanje proti mesečnim o-brokom. Vsa pojaemla daj« uprava hotela »Z A K A«. Din! Za 10 dni lnklu-zivno: prvovrstno prehrano, stanovanje vse takse, elekt luč, postrežbo in kopelj na astni peščeni obali Koncerti, dandng, šport, tenis Zahtevajte gratis prospekte! Korčula JUŽNA DALMACIJA 4 ure do Splita, 3 ure do Dubrovnika. Brzoiavi: Andreis, Korčula 87 PARK - HOTII JLi TOEK-END 1, 2, 3 dni po Din 80 5 dni IO dni I>in 420 Din S40 V tej ceni vključeno: soba, prvovrstna prehrana, napitnina, vse takse ter vožnja s kolodvora in nazaj. — Pri 5 dne vnem bivanju pri povratku na železnici 75 odstotni popust. 135 dtaroznani na.ipriljubljenejši hotel Bleda nudi gostom vso oskrbo, sobo, prvovrstno prehrano, vštevši napitnino xn takse, za 1 dan Din 75.—, z- 5 dni Din 350.—, za 10 dni Dm 650 ter vožnja s kolodvori na kolodvor. 74 Kaj jezi moške in ženske Profesor na VVashingtonovi univerzi v St. Louisu dr. Melzer je na podlagi vestnih opazovanj zabeleži, da se ženske jezijo večinoma nad ljudmi, moški pa zaradi dogodkov. Pri svojih dijakih je dognal profesor 85 r/o primerov jeze zaradi žalje-nja pravnega čuta. LJubljana — Split Emona < Salonae Ob dvojni 50-letnicl narodne zmage Leto 18H2. je za našo bek) Ljubljano isto-tako znamenito in zgodovinsko važno, kakor za največje naše mesto ob Jadranu — Split. Kakor se je Ljubljana tistega leta otresla za vselej nemčurskega gospodstva, tako se je naš divni Split otresel varuštva italijanskih avtonomaašev, ki so bili isto, kar naš; nemškutarji. Ali preden so hvaležno spomnimo borcev tistih časov za hrvatski Spi:t, oglejmo si najprej nekoliko preteklost Spi ta in Dalmacije sploh, da nam bo tista zmaga bratskih rodoljubov prav umljiva- Kakor je imela Ljubljana svojo — Emono, tako je ime! Split svojo — Salono. Razlika je samo ta: da mi o Emoni vemo Ie prav malo, dočim je zgodovina Salone velika in slavna in dandanes precej znana. Saiona, današnji Solin ie ležala ob notranjem zalivu, tam blizu, kjer naj bi zgradili novo veliko splitsko luko. 2e za Kristusovih časov je bila Salona slavno mesto, ki je štelo do 60.000 prebivalcev. Po zaslugi slavnega dona Frana Buliča, ki je posvetil petdesetlet svojega življenja odkrivanju zgodovine tega največjega mesta ob Adriji, mo~e-7K) danes na svoje oči gledati, kakšno kulturno mesto je bila ta Salona. Tu vidimo ostanke starih zgradb poganskih prebivalcev. njih svetišča kopališča in razne javne naprave — vidimo obseg m notranjo uredbo krščanskih cerkva prvih kristiianov. vidimo rimljanskl amfiteater itd. Na tisoče tujcev prihaja sem fi vseh delov sveta, da giedajo ta čuda davno minulih časov. Saiona je bfio torej rlavno mesto rimljaa-ske Dalmacije, ki se je pa razprostirala takrat od draške in antibarske meje, tja do istrskih planin v širini Donave. Dalmatin-ti pa so rmeli stražo do Donave ter so leto za letom pošiljali do tja svoje izvidne in obrambne čete. — Vzhodni cesar Konstantin Porphvrogenltus je v polovici desetega stoletja napisal zgodovino teh krajev hi omenja v XXX. poglavja svojega dela: De Admfnistrando Imperio, ta zgodovinski važen dogodek: Obrt Ko so Obri, ki so stanovali za Donavo ta proti katerim so tudi Dalmatinci varovali rimsko severovzhodno mejo, 1. 625 šli v vojno proti Trakom, so prišli Salonjani do Donave. Na drugem bregu so videli nekaj ljudi, največ žensk in otrok, pa so bili radovedni, kaj se godi na oni strani, in so reko prebrodili. Našli so tam res same ženske hi otroke, kajti kar Je bilo moških, so šli -'S; proti Trakom. Solinjani so odvedli vse ženske in otroke v suženjstvo. — Ko so se Obri vrnili, so videli svojo nesrečo, ali nisc vedeli, kdo »im je to napravil. Zato so stali vedno budno na straži. — Ko so tri leta pozneje Solinjani zopet šli z vojsko proti Donavi, so jih Obri opazili jn so se potuhnili na svojem bregu tako, da so Dalmatinci zonet brez straha prebrodili reko. Ali ko so Jih imeli Obri v svoji oblasti, so jih nanadli in posekali do zadnjega moža. Izvedeli so pa.kdo so njihovi sovražniki. De! ni;hovega vojaštva si 'e obleklo dalmatin-sks obleke, drugi del je šel od zadaj za njimi do Salone. Pri Klišu nad Solinom so š!; naprej samo preoblečeni Obri. Klišani so mislili, da so to njihovi rojaki, ki so se Imeli ist čas vrniti od Donave, in so jih pustili v mesto. Ko so bffi ti enkrat notri, so pri-drh za njimi še ostali ter so od tam vdrli v ^nt!n. Vi ra ootem nooolnona nničili. - Nekaj Softajanov se Je rešilo t Dioklecijanovo palačo, kjer »o najprej poskrbeli za to, da so oplenili Dioklecijanovo grobnico ta njegov prah vrgli v morje. Tu so si priredili stanovanja, — ta tu je nastal novi Split Še danes se vidijo vsi glavni zunanji zidovi, ostal je peristil, ostal Dioklecijanov mauzolej, v katerem je še danes katedrala, in še dandanes se vidijo tu po večini jako primitivno prirejena stanovanja za današnjega človeka. — Salonae je izginila pod grobljem in naplavami peska in gramoza iz bregovitih višin, izpod katerih š» dandanes izkopavajo ostanke obrovskega nasilja. Obri so raztegnili svojo oblast na vse strani bivše Dalmacije, m ko so videli, da jim bo ta dobro, so se stalno naselili v teh krajih. Krvatl A!i le kratka je bila njihova doba v Dalmaciji. Kmalu so prihruli od severovzhoda Hrvatje, ki so po krvavih bojih Obre premagali in sami tu zagospodovali. To je bilo že 1. 634. Isti cesar Konstantin opisuje te boje. — In na tem ozemlju je nastala prva hrvatska kraljevina, ki se je v začetku 7. stoletja razširila po vsej stari Dalmaciji, Istri in Panoniji in imela za meje: Bojano. Drino, Donavo, Dravo, Savo in planine istrske, tam za njimi pa se je naselil narod Srbski. De! Hrvatov se je odcepil in zasedel kraje v Iliriji in Panoniji. Rački opisuje te zgodbe in pravi, da se je ta država raztezala od reke Raše v Istri proti Kolpi in Sotli do Drave in pa de! med Dravo in Savo. Mejila je z — dalmatinsko Hrvatsko. Zgodovina dalmatinske Hrvatske Je stavna in vredna, da jo dandanes čitamo s pobožno pozornostjo. Tudi cesar Karol Veliki igra tu veliko vlogo. Slavni kralj Tomislav je leta 925. bil navzoč na slovečem cerkvenem zboru v splitski katedrali, kjer je škof Grgur Ninski hrabro branil proti latinizatorjem rabo hrvatskega jezika v cerkvi. Zmagali so latini-zatorji, ali Tomislav se ni dal ugnati in je dalje zahteval, da se sklep tistega zbora ukine. Zgodovina Tomislava je slaven list v življenju hrvatskega naroda. V Zadru je nastalo gnezdo hrvatskih nezadovoljne-žev, privržencev izgnanega kneza Krešitrri-ra, in ti so nekega dne tajno poslali nekaj mož v Benetke, ki so se takrat dvigale na Jadranskem morju, ta jih vabili na pomoč. Dož Orseol H. je rad sprejel ponudbo, kajti Benečan! so morali plačevati Hrvatom letni davek za prosto trgovino s hrvatskim pri-morjem. Odpeljal se je z velikim brodov-jem proti Dalmaciji L 988. Hrvati so bili iznenadeni in se niso mogli braniti na morju, tako da je dož skoro brez odpora spravil pod svojo oblast Zadar, Biograd, Trogir, Split Korčulo, Lastovo ta Dubrovnik. S tem so se začeta večstoletna nasprot-stva * Benečani. Sreča je bila jako spremenljiva. — Ali počela je infiltracija Dalmacije po benečanskih zaupnikih in njihovih trgovskih naseljencih, katerih potomci segajo v naše čase. Zato je bilo polagoma po dalmatinskih mestih toliko italijanščine, ki je bila že stoletja lep književni jezik. — In tako je bil tudi Split do leta 188? v rokah italijanskih naseljencev in hrvatskih re-negatov. — Tega leta pa je za vselej od- | zvonilo tej zgodovinski nesreči nad salo zemljo, vsaj ▼ — Splitu. Dunajska politika Kratkovidna dunajska politika je do najnovejšega časa pred vojno dopuščala ▼ Dalmaciji italijanski uradni jezik, kljub stoletnim izkušnjam v Lombardiji in Benečiji, kljub izkušnjam od 1. 1848 dalje, da celo kljub 1. 1866, in kljub hrabrosti dalmatinskih mornarjev pred Visom se ni mogla otresti ljubimkanja z očitnimi iredentisti, ki niso mogli preboleti, da so meje nove Italije ostale ob Idriji in niso pogoltnili poleg Gorice. Trsta tudi Dalmacijo. Primorci so morali požirati udarce iz tržaške rumene hiše, kjer so dolga desetletja gospodovali Depretis. Rinaldini. Goess. Še 1. 1S97.. ko je prvič volila peta kurija, so dobili Slovenci in Hrvatje skupaj le 4 mandate, la-honska manjšina pa — 11 zastopnikov. Celo v Trstu je takrat zmagal stari Gabribaldi-nec Nauroner proti častitljivemu Ivanu Na-bergoju, in Rinaldini je javno zaklical: »To je bi! najlepši dan mojega življenja.« Dalmacija pa je bila prepuščena avtono-mašem in renegatom poleg peščice resničnih italijanskih priseljencev. — Dalmacija je bila vobče jako zgodaj narodno probujena, ali ne s specifično hrvatsko ali srbsko idejo. marveč z idejo »siovinstva«, ki je obsegalo vse južne Slovane in je značilo evolucijo od prvotnega dalmat;nskega »ilirstva«, ki je tu zagorela že začetkom 17. stoletja. Saj je bila že 1704. ustanovljena v Splitu »Akademija ilirska« za razširjenje knjig v n?rodnem jeziku, in 1. 1767 »Gospodarska ilirska akademija« za gospodarski pouk ljudstva. Ideja „slovinstva" Dalmatinski buditelji so se oklenili ideje »siovinstva« po italijanskem vzorcu, videč, da Italija teži na naši obali za narodnim uedinjenjem, in tej laški ideji so oni postavili nasproti idejo zedinjenja vseh južnih Slovanov, ne da bi že takrat karicoli mislili na državnopravno formo te velike jugoslovanske zajednice. Delovanje prvih buditeljev nI bilo lahko. Razumništvo je bilo pod neodoljivim vtisom italijanskega duha. Zato so voditelji politične ideje italijanskega liberalizma in ued<-njenja usvajali za svojo borbo in v taki borbi so dali tudi prve sunke za zedinjenje s Hrvaško. Ali proti zedin.ienju so vstali slavni Nicolo Tommaseo, Cega, Duplanič; odgovarjali pa so Danilo, Nikolič, Nodilo, Monti, Kuzmanič in dr. Vojnovič. L. 1860. je postal načelnik Splita JUTRO* R. Itft 14 Nedela, I. V. 1932 O utrujenosti in spanju obstojijo najrazličnejše teorije, ki pa s tem zvezanih problemov nikakor še niso dokončno rešile. V ta namen so izvedli številne eksperimente, ki naj bi pojasnili zadevna vprašanja. Psom so n. pr. umetno zabranili, da niso mogli zaspati, tako da so postajali čedalje trudnejši. Potem so jim preiskali možgane in so v njih ugotovili določene spremembe, ki jih je po vsem videzu povzročila utrujenost, čim so dali živalim spati, so te spremembe izginile. Iz teh in podobnih poskusov vsekakor izvira, da se z mišičnim delovanjem v telesu tvorijo določeni produKti izmenjave snovi, ki jih znanost imenuje »utrujenost-ne snovi«. Te snovi mrtvičijo naš živčni sistem in povzročajo spanec. A to nikakor ne bo edini vzrok utrujenosti, ker so poskusnim živalim dražili n. pr. določena mesta v možganih z električnim tokom in so živali že po tem t£koj zaspale. V zvezi z utrujenostjo, zlasti z utrujenostjo mišic so še mnogi zanimivi problemi če poskusimo n. pr. držati roko iztegnjeno v vodoravni legi kolikor mogoče dol-o-o se nam bo videla ta naloga spočetka zelo lahka, a že po kratkem času ne bomo mogli roke obdržati v tej legi niti z največjo energijo. Mišice so se preveč utrudile. Od česa prihaja to? Odgovor na to vprašanje ni samo teoretičnega, temveč tudi praktičnega pomena, ker končno temelji vse delo, tudi delo človeških strojev, na delu človeških rok. Delo človeške mišice lahko primerjamo t delom kakršnegakoli stroja, n. pr. avtomobilskega motorja. Motor izvršuje delo z zgorevanjem bencina in tvori kot stranski °produkt toploto. Isto je pri mišici. Tudi pri mišičnem delu nastaja kot stranski produkt toplota in to v takšni meri, da doživljamo pri močnih mišičnih krčih celo pojav mrzlice. Mišično delo nastaja po celi vrsti zamotanih kemičnih procesov, ki iih znanost š* ne pozna do potankosti. Gotovo pa je, da vzdrži zmogljivost mišičnega stroja primerjavo z zmogljivostjo tudi najbolj modernih strojev. Pri motorjih se spremeni ln utrujenost n. pr. v ugodnih prilikah nekako SO % vse uporabljene energije v resnično delo, mišični stroj, n. pr. pri hoji, zmore pa celo nekaj več-: 33.5 %. V nasprotju s stroji pa se naše rafSIce seveda neprimerno hitreje utrudijo, kar izvira iz tega, da porabijo mišice pri delu nekaj svoje lastne substance, pri čemer se naberejo neki produkti razkroja kot utru-jenostne snovi, če mišica potem počiva, JI kri lahko v kratkem dovede nove hranilne snovi in odvede razkrojine; mišica si kmalu opomore. Praktične važnosti je pri vsaki vrsti telesnega dela vprašanje, kako bi se delo izvršilo z najmanjšo utrujenostjo in največjim učinkom. Taylor je skušal to vprašanje rešiti s svojim znamenitim sistemom Opazoval je n. pr. delavce, ko so z lopatami tovorili pesek. Potrudil se je, da je ugotovil najbolj ugodno množino peska, ki naj bi jo delavec pobral z lopato in najugodnejši delovni tempo. Po njegovih podatkih je bil učinek ta, da je 140 delavcev v istem času izvršilo isto delo kakor drugače 500 delavcev in vsak med njimi je zmogel sedaj 59 t materila v istem času. ki ga je prej rabil za 16 t! Na isti sistematični način skuša moderna delovna fiziologija zatirati utrujenost. Ugotovila je n. pr., da se človek s tako zvanimi »statičnimi deli« (primer za to je že omenjeno iztegovanje roke) posebno hitro utrudi in išče zato poti, da bi statično delo čim bolj izločila iz delovne celote, če n. pr. človek pri tipkanju neprimerno sedi, sklanja glavo naprej itd., izvršuje nepotrebno statično delo, ki se ga lahko izognemo do neke meje s primerno višino mize itd. Z majhnimi spremembami se dado torej doseči prav znatni uspehi. Delovna fiziologija se bavi seveda tu» leta ta leta študiral problem nezknnljhrEh ta neslepečlh stekel za naočnike. Slednjič se mn je posrečilo priti stvari do jedra. Sestavil Je naočnike, ki odgovarjajo vsem njegovim zahtevam. Izumitelj imenuje svojo iznajdbo CuneaJove naočnike. Rabijo pa ne samo ljudem v vsakdanjem življenju, ampak tudi razdefkovalcem, turistom, kolesarjem te4mfkotm ta vojakom, zaradi česar jim pripisujejo strokovnjaki posetra pomen. Gospa žrapanfa In nfen mož ▼ Kobttaflcu na češkem »o izvodi or>-čanl županjo namesfcu župana. Ta čast je zadela Ano Kytko, ki je kandidirala na B-sti agrarne stranke. Izvoljena je bOa soglasno, člani občinskega sveta pa so v zao-njem časa vložili pritožbo zaradi njene izvolitve, ta sicer zaradi tega, ker so se vršile vse seje občinskega sveta na doma Kytkove ta ker se je v občinske zadev« vmešaval njen mež, čeprav ni Ml ne črnski svetnik ce župan. proti oslvelosti las. Osiveli lasje dobijo prejšnje naravno barvo. Uporablja ae že mnogo let ta je tedaj Zak. zaščitena preizkušena. Navodila na BteJdenici. — Steklenica 35 Din. Poštnina posebej. Pošilja po povaetju zora VODA — I. OKEL Zagreb, Pavla Radlča uL 22. 19 Vsak dan ena Spremenjena situacija na neločljivem kolesa. Kaj fjsm pove poštna statistika Ministrstvo za promet je izdalo statistiko pošte, telegrafa in telefona za L 1930., ki vsebuje prav zanimive podatke, zlasti glede gostote prometa in dohodkov v posameznih direkcijah ter glede prometa z inozemstvom. Podatki i-z te statistike »e večinoma nanašajo na posamezne poštne direkcije, katerih teritorij je po obsegu kakor tudi po številu prebivalstva prav različen. Tako ima največ prebivalcev teritorij direkcije v Skop'ju (namreč 3.109.000), potem sledijo direkcija v Sarajevu (2,604.000), v Zagrebu (2,603.000), v Novem Sadu (2,310.000), v Splitu (1 891.000), v Ljubljani (1,120.000) in v Beogradu (202.000). Če izvzamemo beograjsko direkcijo, ki ima le malenkosten teritorij, je med ostalimi direkcijami po številu prebivalcev pripadajočega teritorija najmanjša ljubljanska direkcija, vendar ie poleg Beograda glede relativne višine dohodkov na prvem mestu. Dohodki poste, telegrafa in telefona se namreč delijo na posamezne direkcije tako-le: vmilij-Din v Din.na prebiv. 'dir. Beograd 40.8 141 „ Ljubljana 65 0 58 „ Zagreb 129.0 49 „ Novi Sad 107.6 47 „ Saraievo 53.7 21 „ Skoplje 36.5 12 „ Split 17.7 9 V gonili statistiki zavzema direkcija iie«^-prad posebno mesto, ker obsega le področ-je uprave Beograda, Zemuna in Panfeva. torej področje, ki iina skoro izključno le mestno prebivalstvo, ki se poStnih naprav v veliko večii meri poslužuje nego podeželsko prebivalstvo. Od direkcij z večjim teri-tnriem prihaja na prvo mesto ljubljanska, kjer odpade od dohodkov povprečno na vsakega prebivalca njenega teritorija 5S Din, torej precej več kakor v drugih direkcijah. Tudi absolutna višina dohodkov ljubljanske direkciit- je prav znatna, zlasti če upoštevamo, da je področje ljubljanske direkcije po številu prebivalcev, kokor rečeno najmanjše. Skupni dohodki od poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa so L 1930. znašali 54-3.2 milijona Din. in sicer od poštnega prometa 324.3. od telegrafskega 40.9 tn od telefonskega 125.7 milijona Din, dočim so razni dohodki znašali_7.9 milijona Din. Ljubljanska direkcija ie imela od poštnega prometa 51 milijonov Din. od telegrafskega 3 milijone in od te!ofon«kega 11 milijonov, skupaj torej f>5 milijonov. čisti dobiček poštno - telegrafsko - telefonskega prometa je v letu 1930. znašal 171.2 milijona Din (skupaj z dobičkom Postne hranilnice, ki je znašal 35.3 milijona Din). Najbolj so se zadnja leta dvignili dohodki od telefonskega prometa, in sicer od 97.5, 102.8 in 109.4 milijona Din v letih 1927., 1928. in 1029. na 125.7 milijona Din v 1. 1930. Promet V notranjem poštnem prometu Je bilo 1. 1930. veega 410 milijonov pošiljk, od tega 135 milijonov pisem, 140 milijonov tiskovin, 54 milijonov dopisnic, 43 milijonov uradnih po-ilik. V prometu z inozemstvom je bilo odpravljenih 23 milijonov, prejetih pa 36 m Mi jonov pošiljk. Zanimivi so podatki glede prometa poSt-ni i poMljk z inozemstvom, ker nam kažejo, s katerimi drŽavami imamo največ stikov, število odpravljenih in sprejetih poštnih pošiljk (razen priporočenih pošiljk, paketov in odkupnih pošiljk) je bilo v prometu z najvažnejšimi državami naslednje: pošiljk sprejetih odpravljenih Avstriia 7.940.000 Nemčija 5.393.000 Češkoslovaška 3.316.000 Francija 2,65S.OOO Italija 2.239.000 Madžarska 2,165.000 Anglija 1.586.000 ».Y-.i4.000 2,863.000 2.006.000 1.719.000 1,832.000 1.600.000 495.000 Od inozemskih pošiljk je prišlo iz Avstrije in Nemčije skupaj 13.330.000 pošiljk ali 46 •/• v-ch došlih inozemskih pošiljk. Iz naše države pa je bilo odposlanih v ti dve državi le 5.730.000 pošiljk, torej le 32 vseh pošiljk, odpravljenih v inozemstvo. Visoko število sprejetih pošiljk iz Avstrije In Nemčije je posledica okolnosti. da smo iz teh dveh dreav prejeli 1,485.000 komadov ncvin (64 0/n vseh iz inozemstva došlih no-vin) odnosno 6,827.000 pošilik tiskanih fha H, to je približno polovico vseh iz inozemstva došlih tiskanih stvari. Gornje številke fo značilne tudi za presojo kulturne ©rijentacije našega naroda, pri čemer moramo seveda upoštevati tndi stike med Nemci v naši državi in Nemci v inozemstvu. Še saekaf £2t3i2r?slvostI e našem Isvozsi V zadnji številki smo objavili nekatere podrobne podatke o našem izvozu v I. letošnjem četrtletju, in sicer glede lesa, živine in ž;ta. Od agrarnih proizvodov v našem izvo-zu moramo še dodatno omeniti naš Izvoz jajc. ki se je leto« občutno skrčil, tako po količini in še bolj po vrednosti. V orvern letošnjem četrtletju smo izvozili le 379 vagonov jajc nasproti 862 v lanskem prvem četrtletju in 8i3 v prvem četrtletju 1. 1930. Po vrednosti pa se je ta izvoz skrčil oa 145.2 milijona Din v I. četrti. 19:30 o<1n. 148.4 milijona Din v I. četrtletju 1931 na komaj 40.9 milijona Din v letošnjem prvem četrtletju. Po vrednosti je torej naš izvoz jair padel na eno tretjino. Izvoz vina je bil letos po količini sicer večji in ie znašal 670 vagonov (lani v I. če-trtletjn 514. predlanskim 275), vendar je znašal izkupiček komaj 12.6 milijona Dra (lani 15.7, predlanskim 16.9). Čeprav smo torej v primeri s predlanskim I. četrtletjem naš izvoz vina dvignili od 275 na 670 vagonov. je vendar vrednost tega izvoza padla od 16.9 na 12.6 milijona Din. M«>d predmeti našega industrijskega irro-ra je treba omeniti ponovno nazadovanje izvoza pri cementu, in sicer na 16 milijonov Din v I. četrtletju (lani v istem razdoblu 31.0. predlanskim 48.0 milijona Din). Naš izvoz bakra, ki je že v lanskem prvem Četrtletju nado zdrknil od 136.7 na 63.9 milijona Din je letos popustil le še na 56.6 milijona Din. Pri tem pa je treba ugotoviti, da smo letos po količini vendar izvozili skoro toliko bakra kakor predlanskim in celo več nego lani. Nazadovanje izkupička je torej v celoti pripisati nižji ceni. Omenimo naj še naš izvoz kalcijevega barbida In eijanamida. ki se je navzlic težki krizi na trgu umetnih gnojil obdržal na lanski višt-ni in je znašal 10.7 milijona Din (lani 10.8. predlanskim 19), mn Kremger A Tofl pred konkarjom. Kakor poročajo rz Stockholma, pripravljajo v švedskih vladnih krogih v zvezi s Kreuger-jevo afero novelo h konkurznemu zakonu, ki bo omogočila počasnejšo likvidacijo aktiv v konkurzu. Moratorij za družbo Kreuger & Toll ie sicer podaljšan za mesec dni. vendar je računati s tem. da bo v primeru uzakonjen ja novele že sredi maja otvorjen kon-kurz o imovini družbe Kreuger & Toll. Borze 30. aprila. Na ljubljanski borzi je bil tudi pretekli teden promet zelo slab; znašal je 1.9 milijona Din, nasproti 2.5, 3.6. 1.2 t 0 7 milijona Din v zadniih štirih tedn.h Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda v ku tedna popustila od 204 — 207 na 188 do 192. Dolarski papirji pa so v glavnem obdržali stare tečaje. Devize. fnrih. Beograd 8.95. Pariz 2.296. London 18.86, Newvork 515.375, Milan 26.55. Bruselj 72.15. Madrid 40.60, Amsterdam 208.50, Berlin 122.60, Stockholm 91.60, Oslo 95.50, Kobenhavn 130.25. Sofiia 3.73, Praga 15.29, Varšava 57.70, Bukarešta 3.07. Blagovna tržišča 2TT0 '+' Chicago. 30. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 53.S75, za julij 50.57, za september 59.375; koruza: za maj 20.25, za julij 33. za september 35.50; rž: za maj 36, za julij 39; oves: za maj 21.125, za september 22.375, za december 25.' 5. + Winnipeg. 30. aprila. Začetni tečaji-Perica: za maj 59.75, za julij 62.125, za okt-.ber 64.V.^ + Budimpeštanska trrmlnska bonsn (30. aprila.) Tendenca čvrsta, promet omejen. Pšenica: za maj 12.70 — 12.71, za junij 13.02 — 13.03; rž: za maj 14.50 — 14.55; koruza: za maj 15.&5 — 15.70. S 1. majem otvorim in preselim svoje damsko in moško krojaštvo po češkem kroju in izdelavi s Tržaške ceste št. 12 na Stffeliško iiliso 24 poleg trgovine Turk in se priporočam Peter Skubic, Ljubljana, Streliška u!. 24 telefon štev. 23-04 5007 om na prvovrstnem aparatu, s Širokimi ali ozkimi valovi izvršuje damski salon POLANC IVAN KOPITARJEVA ULICA ŠTEV. L Posebno opozarjani cenjene dame na reklamno znižane cene! 4783 Dalmatinsko, cviček in ljutomersko tod čez ulico po Din 8.— 5150 Zajtekovakica srn Vrtači J @LET 5 sedežni, 6 cilindrov, skoro nov poceni na prodaj! Ing. Friedau, Zastopstvo »Opel« Maribor, Aleksandrova cesta, 5062 ZLOŽLJIVA patesstca kad za kopanje s povzetjem Din 900.— Preprodajalcem popust! Zahtevajte opta! Kar5o Deutsch, Stara Kanjiža, tovarna ogledal, kovinskega in pločevinastega blaga. 154 ¥ Kemično čiščenje in barvanje vseh vrst oblek, (izvršitev žalne obleke v 24 urah) nadalje zaves, preprog ter kožuhovine izvršuje po najnižjih cenah ANTON BO C, Ljubljana Šelenburgova ulica 4 (dvorišče) in Vič cesta IX., št 9. 173 JLepo oblikovane in zdrave noge Bolečine ▼ nogah izginejo na čudežen način na en mah. Zadostuje, da raztopite malo količino n. Roka za noge v lavorju tople vode. S tem dobimo mehko, mlečnato tekočino, v kateri kopljemo svoje noge približno 10 minut. Po tem času ponehajo utrujenost nog, njih žgoči občutek, oteklost gležnjev tekom par sekund, tako da za-moremo nositi za eno številko manjše č^lje. Dobroclejna, z gorivo snovjo nasičena voda pro-nlkne v pore. In pekoče utrujene noge so kakor prerojene. Tlščanje čevljev, bolečine v gležnjih ponehajo, kurja očesa postanejo na ta način mehka, tako da jih z roko lahko odstranimo. Od prenapora izčrpane ln oslabljene noge dobe novo moč, ln so zopet sposobne za nove napore. Dobiva se v drogerljah ln lekarnah. NAGRADNI RAZPIS m •» r*< ZABAVNI LIST K enter MtM*«M{i Letnfaa naročnikom »a*«ga tednika »ZABAVNI UST« (dva romani, Dovele, humor, praktični nasrftf, ted«n-8ki kronika, slikarska jaJ^rija T formata raaflednie itd.) plačamo brez izjeme 300 Din ž* poftiejo pra-rilno roki t<*r gltMJpče matematične naloge ter s-o aa-Si letni naročniki. — Kako rešimo to nalogo? Teh devet polj je ix-polniti a Številkami od 1 do 9, da dajo pri »fštevanjn navpično, vodoravno ter poševne vsoto 15. Vsota'15 mora biti tapopadena čim vfičkrat ko mv-zoče. Sierltk« »• »e «■»<•}• penavijati. Vrstni red številk je poJjtrhon. — Re#itcv na.; b« nanizana ca Sistem papirju. Nor! naročniki moraje priložiti eelolrtno n«r«&i!'i» ▼ me^kn 50 Din. ali pa jo nakazati po nakaznici. Nagrade »e iz- plačevale na podlagi *reban;a, ne?r> d-cJ)i r»»k M.ni afcojvent izplačan g-omji inevk, ki poflje pravilne rešitev nulore. — Re5Hve jprejemame samo do a msia l¥>fi?. KardeTItpr na«rtid «e vr*" dne 18. junija 19CH. Pravilna rečv^v vi im^ria r^SiliviT ho, o tj C j; T^cmncrrfh^ Kašelj in motnfe pd dihanju iahk« poetan»Je predhodniki teikih pljnčnih boJezni, ako se zanemarjajo, prehlad s« često pojavi polt^ kaSlja in v drugih pojavih, kakor »o hripavo^t. vrato-bol. težkoče pn dihanju, bolečine v prsih, v iediih in ramenih. Pri slabotnih osebah in otrn^h z.imivre;i imeti taki pojavi zelo tež-ke posledice, ako se pravo, časno n» zaustavi poslabšanje. Zato dobro store •ni. k< »e zavarujejo z B-porabo pravega za jurskega soka »EI^SA« od lekar-rarja Fellerja. posebno v spremenljivih dneh pomladi in jesecl, k; se tak* nevarni za pljuča in dihalne organe. Si.-ibet-De ee»be in deea bi ga morali jemati v?a.k dan. k«tr > poj«* prijetnega oku>a tuli tako hranilen, da kori#tno vpliva na telesno moč in odj>orno«t. _ S »teklenici Din 50.—, 4 steklenke Di:i 92,— te s pakovanjem in ftoštnino pri lekarnar'« EUGEN V. FELLERJU, Stubica Donja, Elsa trg it. 245 — Savska banovina. Obenem se priporoča npo.-ab* Elea-flulda. Odobreoo od mini?tr. socijai. in rar. zdravja Bp. br. 509 00 24. III. I9:i2 Gos^^sa 5702 Spominjajte se slepih! Kolodvorska nlica št. 28 Danes velika izbira merskih rib ln druga fina jedila. Vina prvovrstna, cena nizka. M. ČEPIC. ki zna dobro likati moško garderobo, sprejmem v stalno službo. Istotam sprejmem takoj spretno Ilkadco ©Mek* Vprašati pri kemični in parni pralnici IDEAL, Kongresni trg štev. 3. 5120 m H V tm otemane, modroce po najnižjih cenah najsolidnejSe izdeluje SITAH ICAE6L, tapefnik 5142 WOLFOVA ULICA 12 UmstKO Is trgovs&o vrtnarstvo Adolf Vatovac Ambrožev trgr S LJUBLJANA (vtara cahranu) VIjnc.no naznanjam, da «em danes otvoril cvetližarao na Danafskl cesti štev. 9 (doslej Fanl Hvala) Etdelava JubDejnlh tn žaTnflt vencev. Vsakovrstne svwža cvetlice v najrazličnejših barvah vedno v zalogi. Umetno negovanje rastlinstva vseh vrst po lastnih mnogoletnih t»-kuSnjah. Cene solidne. 5691 dvojno lepljena nsnjata stre5na Iej>eii5ra. LEPENKA ZA IZOLACIJO IZGLAfiKE PLOŠČE ^o strešna lepenka vseh vrst ca teoladjt Vsi ti produkti so izdelani iz čistega, naravnega meksikanskegs BITUMEN A. v originalnih sodih LESNI CEMENT Dobavlja v vsaki množini 5117 IOS. R. PUH, Liubliana GBADASKA ULICA 22 TEI.EFON ŠT. 2513 v enem kompleksu v skupni izmeri ca 3.700 ms ▼ neposredni bližini kolodvora v Domžalah za ceno Din 40.000. Ponudbe pod —! sigurna investicija na ogl. oddelek »Jutra«. 5147 fEm f&mm oboje Je v tesni zvezL PleSavost ali sivi lasje bo bili ie Cesto povod za nezvestobo, za trpljenje ln celo za obup. Zdaj je konec tem skrbem. Osi veva« je in izpadanje las takoj zajamčajio preneha, ako zavžijete okrepčujoči preparat »Vigi-Kai-t, sestavljen po navodilu prof. dr. Herryja, ki vrne lasem zopet prvotno bar\-o, odstrani hi&ke in zajanbfeno ojiioji izpadanje las. Lasje dobe krasen lesk in trdnost. Preparat ni nilvako barvilo, je neškodljiv in njega uspeh zajamčen. Polagoma dobe Lasje prvotno barvo. KONEC PLEŠAVOSTI. Doseglo se je, da so se celo plešastim začeli lasje krepiti in rasti po malem. Tisoči zahval. Zdravniško priporočeno, nikaka prevara, uspeh zajamčen, sicer se znesek vrne. Očuvajte si svoje lase. Cena Din 80, za posebno jakost Din 120. Za vnaprej poslani znesek (v pismu) pošlje sredstvo: Strokovni zavod za lase AIDE-Havelka. Praha-Vino-hrady, Slezkd 116, oad. O. Češkoslovaška. Dobro apeliast9, rentabilno, brezkonkn-renčno avtotaksno podjetje z dvema prvovrstnima vozovoma, na prodaj v večjem letovi-ščarskem, zimskosportnem in industrijskem kraju s stalno velikim prometom. Največja možnost zaslužka in obrestovanja. Možnost upeljave avtobusnega prometa. Vzame se tudi vložna j knjižica. 5692 j Le resne ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Rentabilno 275«. j Je trmrla v Leonižču dne 29. aprila. Ljubljeni, vzorni ln nesebični Adi bomo ohranili svetal spomin. Na njeni poslednji poti jo bomo spremili v nedeljo L maja ob %4. uri popoldne iz mrtvašnice Stara pot. Toplice pri Zagorja o. S-, dne SI. aprila 1932. 5690 UČITELJSKI ZBOR TOPLIŠKE ŠOLE. t ? ZAHVALO izrekam vsem, ki so spremili mojo dobro, nepozabno, mamico Nežo Krajnc na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo sem dolžan celjskemu pevskemu društvu za ganljivi žalostinki, vsem darovalcem krasnega cvetja in lepih vencev ter vsem, ki so bodisi pismeno ali ustmeno izrazili svoja iskrena sočutja ob priliki, ko je neizmerna bol stiskala moje in srca ostalih sorodnikov. Requiem, katerega je pela celjska orglarska šola pri maši zadušnici je blažilno vplival na težko ranjene duše. Najsrčnejša zahvala prav vsem! Celje, dne 30. aprila 1932. 5693 Franjo Krajnc, učitelj v pokoja. ■'■■ti*' BB ■ Mestni pogrebni zav«4 Umrl nam Je naš iskreno ljubljeni 8 ©25 J® AKADEMSKI SLIKAR IN KIPAR danes 30. t. m. ob 11. uri dopoldne. Truplo blagopokojnikovo se prepelje iz LJubljane v Kostanjevico, kjer bo pogreb 2. maja 1932. ob 5. uri popoldne. Kostanjevica, dne 30. aprila. 1932. MARJETICA GORJUPOVA roj. DUFOUR, soproga; TATJANA, hči; ADELA in IVAN, starši; JE-LICA, sestra in ostali sorodniki. 5704 Oglasi v »Jutru" imajo sigurea uspeh9 Cene malim oglasom ženftvo dopisovanja; vsaka beseda Din 2.— ter enkratne pristojbina za Ufro ali ta dajanja naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din L—. Po Din l.— za besedo ta zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrika »Kam pa kam*, »Auto-motor, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Likali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, mŽivalic, »Obrt« in »Le.*« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« *t »Zaslu-lek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te išče potnika, tidor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za Za odgovor v znamkah 50 par. Pit vseh oglasih, ki aa zaračunajo po Din L— aa besedo, ae zaračuna enkratna pristojbina Dtrt 5.— za Hiro aH sa dajanja naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iitro a/i za dajanja naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. NaJmanJSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo. Je Din 10.—v tri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—, Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, odroma fth je vposlati v pisma obenem z naročilom. Službo dobi Vsaka beseda 50 par: m dajani« na.»!i>T» aii šifro m 3 Dir«. (!) Trs:, pomočnika »ršan« ?troke, ' iščem ra veojo trgovino na deželi. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovi-»a na deželi«. 1501->-J Vajenca • primerno šolsko izobrazbo, zdravega in močnega, ta bo!j«e hiše sprejme ta-k«; Aleksander Obal, trgovina z mešanim blagom in žeieznino, Laško. 15751-1 Gospodinjo išče •toro 20—25 let. išče trgov«- in obrtnik. Poznej-^v »odnijska ženitev ni iz-k!:uč<"ia. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15793-1 Vajenca ■ primerno šolsko Izobrazbo in pošten:h starš"-?, ki fm* veselje do triovine in dobrega računarja sprejme Ivan Traun. Ptujska srn-a. Nudi se mi tudi prilika, rta s« priuči strojepisja. Ponudbe je pisati lastnoročno. 15792-1 Vajenca aa tesa--ko =troto spre-me takoj F-an Martinee, Ltub-ljana, Prule 8. 15438-1 4 šivilje m fino žensko perilo. va-strojev na elektriko, sprejme takoj Ma*'k & Mi-Liulviana, po'ecr hotela Štrukelj. 15781-1 Natakarico i mar'Jo kavcijo sprejem TfnAc? v o™i:i=Ti"7n oddelku »Jutra«. 16025-1 Vzgojiteljico i manjem francoščine in angleščine, po možnosti s takojšnjim nastopom sprejmem. Ponudb« s fotografijo in plaCilnimi zahtevami na naslov: Rrod, poganski pretinae 53. 15751-1 Mlajšega brivskega pomočnika sprejmem za »ta in«, ali kot pomoč samo ob sobotah in nedeljah. Piaita po dogovoru. Ernest Pititar. Selo-Moste pri L:ub'jani. 15469 1 Fanta zdravega in poštenega, za na posestvu na deželi » p r e j m » m proti celotni oskrbi. Ponudbe na ojrlas. oddelek ».Jutra« pod š:fro »Stalno«. 15677-1 Frizerko «pre'mem takoj, prv (»razredno. katera je zmožna trajnega kodra ti'a. vodene in navadne ondulacije ter nemškega jezika. Plača dobra. — Tvan K n n č i 5. frizer, Bled. 1 ."930-1 Državni uradnik s k-asnim stanovanjem, išče boljšo in po* 'no gospodinjo. staro 28--"» let. ki M mil opravljala hišne po=le 7. vrtom 'n voi:li gospodinjstvo. Nnv-šef-ne trajno. Ponudbe . s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev. močnega in zdravcbno-t -vodc-tva :n kavcija pogoj. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru rtod značko »Brez os"b!ie pravice«. 15"96-1 Pek. vajenca z v»o oskrbo v hiši sprejme Pavel Dole-nc, pekovski mojster pri Čade-žn, Krani 15744-1 Brivskega pomočnika doi>7»>g» hi hitrega sprejme frizer'ki salon Stane Tinkar. Ljubljana, iPrešer-nova ulica 9. 16092-1 Nov poklic ii Jam9 Mi gosp^Klr i vpeljavo pletilj •rv« t &i5t. Žajam čan mesečni *aslo ^ek 15(10 Din. ker >ik'ip!rao izgotoT jeno pleteno blago jiačamo mezdo ts pletenje tn do-bav ■jamo prejo ta po-ieiavo. Pišite še i a n s s po gratis pr^spe.kto aa: Do ma&o pletarsko U) i mri jo ž te v 8 — Josip Kališ. Mari bor. Trubarjeva 2. 2193 Učenko ra »trojno pletenje sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši na Poljanski cesti 31. 160Č7-1 Šiviljo do 25 let staro, samostojno. najraje tujo, neodvisno. sprejmem v stalno službo za mcvSka dela. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sijajna bodočnost«. 16130-1 Bolniška strežnica izprašana. jngosloven-ska državljanka, vešča slovenščine in nemščine. dobi mesto s 1. junijem. Barona Borna zdravilišče, Sv. Ana nad Tržičem. 15940-1 Dobre pletilje nogavic ln drugega pletenega blaga na ročne stroje sprejmem. Ple-t.iona. Pejačevičev trg 12. I. kat. 15939-1 Frizerko in brivskega pomočnika samo dobra delavca, sprejme v stalno službo Josip Gorupec. brivski ln česalnl salon, Llubliana, DunaisV-a c. 31. ' 16067-1 Učenko H dnibre družine in r zadostno šolsko izobrazbo — sprejmem takoj i d olika-teso in mlekarno. Naslov v oglasnem oddelkn .Tntra 16042-1 Učenko od 14 do 16 let. kratico-besedno. solidno, z dobrim glasom za pet.le. veščo srbohrvaščine Išče potuioča famllUama arodba. Dobro nostops-nie. Potni stroški, stanovanje. hrana ln 350 Din mesečno. Ponudba s sliko poslati na: H1-trec. k^ielnlea. hotel Evropa, Prokuplje. 16086-1 Starejšo kuharico dobrot ičftem samo za kn- iianje kosila. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »čedna«. 15880-1 Mehanika-šoferja kot delovodjo sprejmem v večjem kraju Slovenije. — Ponudbe na naslov: Fran Kristan, Ljubljana, Dunajska cesta 54. 16068-1 Brusača pet fAbsatzglaser) ln rez-karja (Schnittfraser) z dolgoletno prakso sprejmemo takoj. Zagrebška tovarna čevljev d. d.. Zagreb, Nova ves 11. 15938-1 Služkinjo za vse 7an<«ljrvo, ¥čem. Vpračati dnevno od 14. irre naprej na Večni poti štev. 311. 16035-1 Trg. pomočnika in prodajalko sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Vinko Narat v Vitanju. 16139-1 Učenke »prejme takoj Svijia Pcbatzi, L jn bi.'a na — Verovško-va ulica štev. 32. 16136-1 Natakar, vajenca zmožnega nemščine, sprejmem takoj ali pozneje. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Natakar«. " 16196-1 Ključavničar ali kovač dob? »tn'K> službo proti posojilu 5001 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16'9a-l Pomočnico začetnico Ljubljančanko sprejme modni atelje M. Sare. Rutariera ul. 4n'T pri Vrtači. 16131-1 Vsaka b»seda 50 par; j u dajon'« nasilo-i-a ali r za šifro p» 3 Din. (2) t Kdo sprejme kot inkasanta aM tekača prar lanotljiv« osebo, ki la.hko pologi kavcijo. Nastopi lahko taioj ali pozneje. Sprejme tudi mest« potnika za Ljubljano. Dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Bivši narednik«. 15787-2 Gospodična išče »lužbo prodajalke v delikatesni ali špecerijski trgovini, ozir. kaj sličnega Nastopi takoj ali po dogovora. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izvežbana moč«. 15691-2 Absolventka meščanske šole. vajena gospodinjstva, želi mesto sobarice za takoj. Naslov v ogL oddelku »Jutra«. 16180-2 Gospodična z lastnim »TJnderwoo-dom« Išče kakršnokoli nameščenje. Ima štiriletno prakso v vseh pisarniških delih, vešča je samostojne prodaje v trafiki velikega prometa. — Ponudbe pod '^Samostojna* na oglas, odd. »Jutra«. 16154-2 Rud. nadpaznik z rudarsko šolo ln nad 20 let jamske prakse ter zmožen vseh pisarniških del išče primerno mesto. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod Energičen nadpaznik«. 11301-2 Mlajša natakarica z 2000 Din kavcije, želi službo. Prevzela bi tudi kako drugo službo. Naslov — M. Drofenik, Grohelno. 13901-2 Kontoristinja r -večletno prakso, vešča stenografije. slovenske in nemške korespondence, samostojna mnč v kniigovod-stvu, spretna računarka. :šče namestitev. Gre tudi na deželo, na parno žage aH ekonomijo. Ceni. ponudbe na o?'aspi oddelek »Jutra« pod šifro »Vetra5-na moč«. 157*11-2 26 let star fant pošten hi zanesljiv-, išče za takoj aH pozneje službo inkasanta. slucre. bolj Sera delavca ali ka; slič ne??. Ponudbo na osrlnsni odd°lek »Jutra« pod š:fro •Priden In tre?en«. 15650-2 ?eod!n:sko šolo, išče mesto sobarice a-li kaj sličnega. RefleVira na Dalmacijo. PoT-ndbe na podružnico ».Tut-a« v Trbovljah pod šifro »Poštena služba«. 15027-2 Gozdna delavca vešča kuhanja Oglja, f«-diranj* dreves. del,nn;a iščeta akordno delo. Ponudbe na naslov: Iran V-i--keli. Kovačava«. Slovenska Ristrica. 1.-1023.2 Kot natakarica mesfo v kako bo'j- s o ^o«f:,no na — Sem zmožna kavcije, po-nnTbp na oglasni oddelek »Jutra« pot.i:ni. Alfred L., Kolodvorska 31 15960-2 Starejša prodajalka išče službo v trgivini mešanega bla^a na tieželi. Zmožna je tudi sam nesra vodstva. Zel> ni^ki plačilni pogoji. P^nuib*-pod »N:zka pHia« na oe-lasni oddelek »Jutra«. 15^14 2 Stavbni oolir snos.o-bT-n v teorij! in praksi išče slu'be. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Polir«. 15952-2 Kmetsko dekle mlado, pridno, vaieno kuhe i.n vs»h domačih del. išče slnžhe najraje pri majhni družini takoj ali za pozneje. Srebre, po?t-noležeče GuStanj. 15947-2 Dacar rfnfbo. Ponndbe m Offlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Preglednik«. 16141-2 Zobotehnica veSR** vseh de!, isce ! I M1..'! o v Sloveniji — najraje v L;"bljani. Ponudbe na o?l. oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna«. 16103-2 Pomožni uradnik mlad, z zeJo dobrim spričevalom, išče stalno službo v kakšnem hotelu — sprejme pa tudi služI o pri tvrdki, trgovini itd. Sem tudi gedberj;k in. igram dobro gosli. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv«. 15540-2 1000 Din nagrade dobi tisti, ki mi preskrb: službo trgovskega pomočnika. Sem mlad. agilen. simpatičnega vedenja in prvovrsten prodajalec v vseh ptnogah trgovine. — Službo želim premeniti kamorkoli. Ceni. ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod -Kesen nastop«. 15714-2 Trgovski pomočnik i večletno prakso, mlad. a Ti!en in pošten, spreten prodajalec, verziran v vseh strokah fr«7Av!ne. želi premeniti s'užbo. Cenjene ponudbe prosi na ojla«. oddelek »Jutra« pod značko »Prvovrstne reference«. 15713-2 Trgovski pomočnik ki bi »e rad tapo>po!nil v nemščir". želi kamorkoli p*emen:ti službo. .Te dober nrodajalec. zaneslnv. pod-ieten in arlen. Ceni. do. niee pros; na og'asni od-flpVk -.Tn^ra« ped značko -Tzpopo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen 66«. 16022-2 Pevovodja prtaiKino d"ber. zmožen pisarniških poslov, išče mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Na deželi«. 16037-2 Mizar, delovodja 7. večletno prakso, vešč finejšeea pohištva, kakor tudi strokovnega risanja žel! mesto pri kakšni boljši tvrdki. — Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vesten mizar«. 16055-2 Mesto hišnika if« postaven in delaven oženjen mož z enim otrokom. Cenjene ponudbe na oj-kas. oddelek ».Tutra« pod vfro »Hišnik 50«. 16026-2 Krojaški pomočnik želi službo. Anton Frlan, Cešniic«, pošta Merniki. 16985-2 Pekovski pomočnik fretfp»i in iane=ljiv, dobro :7urien v sknpneni delu. ki bi raz na šal tndi pee.;vo. '-'p elužbo. Naslov v ogl. oddelku ».Tutra«. 16083-2 Trgovski pomočnik manufEktume. modne ln galanterijske stroke, dober Izložbeni pranžer išče mesta v večjen mestu Slovenije. Nnslov pove ogl. cdd. 16078-2 Kroji teljica in p!eti1ia obe s večletno pra'cro. Iščeta srtalno narnešče-nle. Pomtdbe na oglas, odd. vJutra« pod šif^o »Iavežba.ne«. 16034-2 Kuharica pridna :n varčna, v»Vna vscA d'!, išče slnlito k orožnikom, finanoarjem ali lidovcu. Ponudbe na ogl. oddelek ».Tutra« t>od š-f-o »Varčni kuharica«. 1-2 Izurjena pletilja vseh krojev želi zapo-slenja. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 16108-2 Slnžbo k otrokom iščem za mlado, pridno in simpatično dekle. — Ponudbe na 03I. odd. »Jutra« pod šifro »Dobrosrčno dekle«. 16142-2 Kroj. pomočnik Seli dobiti službo. VeSS malih ln velikih kosov ter finega dela po meri ln konfekciji. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 16152-2 Boljša gospodična Išče službo v gostilno, gre najraje eb natakarico ali v kavarno za servlrarko. Ponudbe na ogl. cdd. »Jutra« pod »Najraje t LjubUanl«. 16168-2 Prodajalka mefian® stroke, ki bJ tu d* pomagala pri gos pod jat vu išče kjerkoli nameščenje. Naslov pri podruž. ».litra« r Celju. 1G166-2 Samostojna gospodinja »t«rra Iti let., vešča kuharica in vrtnar:ca. želi premeniti službo k starejši gospe ali jospodu. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod šifro »Prd-.a in poštena«. 16161-2 Plačilna natakarica zmožna kavcije in pridna, išče službo v boljši gostilni. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Kaveija«. 16162-2 Kdor 1 š i * zaslužka, plača ta vsako besedo 50 par; u naslov a': šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za v vi k o besedo 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (S) Krščanske žene »i lahko zaslužijo s prodajo v t s a k i krščanski hiši lahko prodajnega predmeta. dnevno 2—300 Din. Zeljko Lederer, Sombor. 15717-3 Praktične novosti galanterijske predmete, predmete za gospodinjstvo, hišne stroje, moderne knjige, slike na obroke. Agentje, ki obiskujejo trgovce, dobe dober zaslužek. tudi majhen fiksum. J. Sha-pira, Dunajska cesta 36 15963-3 ■gjff? JttfcviOj,- j- tta&eaa 1 Din; u dajanje naslova aii h šifno 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plačajo vsako besed« 50 par; sa šifro ali z« dajanje naslova 3 Din. (4) Citre m lahko In dobre ustičtš. Kje? Vprašaj za naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15303-4 Inštruiram t« srednješolske predmete proti zmernem n honorarju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«, 16117-4 VIsokošolec tvvjčoje v«e »rednješolske predmete in c.itre po nizki cen:. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren uspeh«. 16020-4 Srednješolce poceni inštruiram v -vseh predmetih. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju nod znjoko »Akademik«. 16163-4 Og'n»i crg. značaja po 1 l>id beseda; 13 dajanje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka boseda M par; ta dajanje naslov* aU za šifro 3 Din. (6) Malinovec pristen, iz gorskih siiHr. po 10 in več kj nudi po ugodni ceni Frane Pustot-nik, Biagovica-Domžale. 9014-6 Dolomitni pesek ki Vam ea dostavi K. Vodnik, se naroča pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg — telefon 3845. ieres-6 Vrtnice, marelce visoke in nizke, v najnovejših različnih barvah pr"1 orov v poljnbrri količini, dobavlja Firij« d. 1 o. «.. I>e-najska e. 46. 1:19.-«-6 Lesene stopnice proda tvr. Pod bs-akamt, 6t-ej>anja vas 124. 1G>JV<-; J OgVaej trg. značaja po 1 Din be^Ma; 14 da-'anjo ali m šifro 5 Din. — Og^ socralne^a inačaja m vsaka b(?»eda 50 fwr; *a da;an!« nas?«»va ac ra šifro na 3 Din. f?r> Šotori, čolni! og je pišrte ponj. B. K«lb. VH-mar-e-^t. VM. ;5«SS-8 »ZABAVNI LIST« te-dnik. » gratis slikarak* galerijo v formatu rarri«^ nie, Stražišče. I'o«a!»e®T«» številka samo 1 Din. 7a-ht-ervajte br^plačn« »gic^ ne Stovilkel 141 Knfge »Pacias Sitter.,:e3ciric®>« te«, popolnoma nov^ za polovično ccnc< naprodaj. Naslov pove r^L odd. »Jutra«. 16111-« Zbirka knjig krasno vezanih, v ■ i • it1 ^ sti ai.Cin Din, naprodaj » reke en^mu kupcu sa Dfci 16."00. N.-k!ov pove ©etaa. 01I delek »J-jtra«.' «191-« Otroški TOZ?ček na peresih pron4?n?5ke predmeto M «k«istiraJo. <«Mt* pri r.M na ugodne obroke. — Katalogi gratis. Velika izbira v damastnfh namiznih prtih tn posteljnih ramitu-rah. Sarrra, Dunajska cesta »L 96. ' lffiPO-6 S Vsaka t>eM'da 1 Dta: « te dajanj« msiova afi 5 fitr* pa 5 Din. (Vt Radio Iage]gia sj rrer. raa4»_'» k, 1 Di9 v, jacj« jHi&iervt iii sa Siiro 5 Diau — Ogia« sofdalnt^a esia^ejs ta beseda 50 rmr; m df.j!j«a. ?oiow» pa.t««t emajlirani. k'spJj» takoj 1 K:ii m- Ljofe- Ijana, Mosta Jiij-oSka eo-sta. Gasilske stroje I Špecerijsko stelažo na5moderae-?», oevt, " r-^i ! e prciall, a dois*, te *tvo. razcapa- 1 pult k-upim taioj. poira«. be rta Ofriaani eddokSC Jutra« pod 3"wem n ju, kupim. Ponudf* »Stro!« na ».Tutra«. 1.W.-f Otrofkl robček športnL t apfea. ?o".w8Si* pod »-Halo rabi.ies« oglasni oddelek »Jutra«. 1596S* Pisalno inlzo dobro frhranjeso k u p J Ponudbe n«. «v2-7 . ,^ tiMiiltiiri. i Vsaka beseda 1 Dii; J z« dajanje oasio-ra ali i za šifro pa 5 Din. (10) Stevr-avto tipe VII, Sportblok « 6 sedeži, skoraj n-ov, pooent proda dr. Scherba-im v Mariboru. 11661-1P Motorno kol d Indian Scout, 2 cilindra, 600 ccm. s prikolico Ln eo-cius sedežem, t vso električno in drugo opremo, vse v prvovrstnem stanju takoj prodam za 16.000 Din. Proti predhodajem« pismenemu obvestilu dneva in časa, na ogled na železniški postaji "Rimske Toplice. Pisma na nas^v: Bogomir Drobnič, Jurklo-šter via Laško. 15035-10 Motorno kolo B. 8. A- t »oi-9 dobrem »tanj* ptodaa. Naslov t oglasnem odd-elk« »Jutra« 15&A-10 Austro Deimler lestsedeitti, Jrv, prvoarr-•mo ohranja, proda Lam pret in drug, Ljubljana — Gospoavet&ka cesta št. IS. 15016-10 Avto Chevrolet lahko tovorni, malo rab Ijen, ugodno »aprodaj. — Avtogiriia Magister, St. Vid nad Ljubljano. 15219-10 Kup6 sp^ der Fiat 520 prodaai r prav dobrem stanju. Vprašati: Fe.rro, Knafljeva 4. 15005-10 Motorno kolo A. J. S. « prikolico, Stiri-taktni, 1 cilinder, 6 UP, 600 cm', naprodaj v Mariboru, Betnavska cesta 1. 15706-10 BMW motor 750, rad; preselitve poceni prodam. Vprašati v trgovini g. M. Kanduč. Kranj. 15777-10 Avtomobile Citroen i»ove, vseh vrst. in več rah!i-eHh runih znamk iridi L a m p r e t in drug. L;»MJana. Gospo*vets>ka 13 Velika zaloga, nizke cene, »godni plačilni pogoM. 15321-10 Po Ho vo ti' avto sta.1! *Peugeot« poceni naprodaj. — Po'asni1a dnie riorjanč«, Nunska n!'ca S 16003-10 Spalnice b trdega ui mehkega ter kuhinjske oprave pod poljubnimi plačilnimi pogoji prodaja Vidmar t Zgoraj. Sliki. 167S9-12 Razno pohištvo radi selitve prodam. — Vprašati v Farovški Loki it. 10 pri Kranju. 1577S-12 lrg. oglasi po 1 Din b-rseda; za dajanje na ilova ili ta šif?o o D Oglasi socialnega zna &aja vsaka beseda 50 pm-r; la dajanje naslova ali 7.a šifro 5 Din. (13 Ženski kostum belo, mornarsko obl> ko in čevlje za 12 letnega dečka primerno za birmo, prodam. Naslov v >sh«. oddelku »Jutra«. 158j7 13 Srr.oking pop-olnoma nov, po zel-o nizki ceni prodam, Naslov v oglasnem oid^ik-j »Ju-tra«. Ogled od 12—2. — Sentpeterska vojašnica "ifb 15079-13 Spomladanski pla5č modem, za gospoda sred nje velikosti, prodam za ."•O Din. Naslov v orla*, oddelku »Jutra«. 1604S-13 Za birmo! 2 oblekli, belo in modro (momariški0> za desetletne-sa dečka. dobro oh-ar:e,n; usodno naprodaj na M'klo-šičevi cesti štev. lfiTV. 16006-1S Športni mo+or rvod^T tipe. Sr"'OTTW. in j H"P. »zborno ohranjen ln brezhiben. proda Za:c. Flo-rfjanska 10/1. 16093-10 Avfofirnttzino proti gotovini prodam po izredno nl?;k1 ceni. skrvro noro kvall+otno limuzino 6—7 sedr^v. K-vo1ov t oel. odmiku »Jutra«. 16122-10 •mmm u Oeitrd«. Ogiajil | sijalnega značaja po j 50 jmj be»eda. Za da ; janje oasiova ali '.a j Šifro 3 Din, oziroma« 5 Din. (11) s Milostiva! V j« krznen' plašč * <1 T*> let'e naiskrbneie konzerv! ra * tv-dka L. Rot. T.!ab"* na Mastni *ts 9 Obenem istega tekom polet'a popra v t iti modorn:7l-a za on lovično ceno. P\ačl;;vo Šele jeseni pri prevzemu. 15656-13 V o. v stnoVinsf (tredn"o po^avo. agod nfl naoroda". Nac'ov pove oglasni oddelek »Jnl-a«. 16'00-13 Damsko kolo malo rabljene naprodaj. — Nasiov v ogiasnem 0-i'i-lku »Jutra«. 15034-1,1 Puch m pr-4kn •Jutra«. 15807-11 Moško ln žensko dvokolo *kPO-daj t LiuMjani. Flori 'an-•ka alica žt. 39^. 16050-11 Dvokolesa nvot-orji. Šivalni stroji hi ot-oški vozički po r»'io zni *ani ceni pr® »Tribuna« F B. L.. Ljubljana. Kar lovSka cta 4. 16051-11 2 kolesi dajneko in r-o^kn za v^nko napr-^'a: na Miklošičevi cesti 7 TTL 160C9-11 Damsko ko'o ft b r o obran:eno r»ocen" proda Ferenc, M'-*-" tr iitirano. • paiho, 12 komadov, in kuhinjsko opravo 6 kom. prodam za cerio 4500 Din. Cvetk-o Kladnik. Oiizar, Mokronog. 150.^12 Kupujem antične velik« dvokr.lne omare, okrogle starinske mize in »toie. ki nimajo ta[>ecira D;h naslonov, kakor tudi f<»telje. vitrine in omare »a knji?e. pišite na naslov Izidor Steiner. Zagreb — Zrinjski trg 14. 15706-12 2 kompletni spalnici (1 rt trd cm in 1 iz mehke-ga lesa) rnb];eni. poceni prodam. Naslov v oglas. •ddeJku »Jutra«. 15S02-12 Pohištvo L^pe spalnice 2400 Omare 450 Postelje 250 Kuh. oprave 1000 Ktth. eredenc« 500 Tudi na obroke. — Vse d nt so pohlftvo se dobi najcenele. spreiema se vsakovrstna naročila Iti p^r>ravlla. — Mizarstvo »Sava«. Kolodvor«!^ is. 16173-12 Pohištvo Modeme stalnice. 1edll-nlce. kuhlnle ln drutro pohištvo, solidno Izdelano. po nlrklb corsab nal vjsakrfo pn-vl nakupom ogleda pri MatHn Andlovtc, Komensk«>!ra HL 34. 16115-12 bCdor nudi prehrani, plača za vsako besedo 1 Din: kdor išče pre hrano pa za besedo 50 par; za dajanje na •ilova aii šifro S Din. >ziroma 5 Din. (14) rtUvTiii 1 Dii Hrano oknsno, dumato, p« 12 Din dnevno nudim poleg magistrata. Naslov v ogl. ooi^lku »Jutra«. 157C0S-14 Posesfnica vdova v celjski okolici želi sprejeti starejšo žensko uaebo z vso oskrbo do im-ri ; kapitalom c^a 20—25.000 dnatev. Vprašati je v trgovini Les;ak v >•!>. Brt-g. 15902-14 Otroka nad 1 leto starega (rTrej- mem v rejo v Floriv.nski ulici štev. 10 — di-«rš"e. 16133-14 Pef!etne?:a fantka oddam dobro sltulranlm ljudona brez otrok za svojega Ostalo po dogovoru. Ponudbe prosim na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Pomoč na stara lota 16159-14 .> * 'i 15 an;e naliva »1; i ta S:fro ra 5 D:ti rlfi Dnižabnlka istem za aajtup večje go- stiiaiike hiš«. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šilro »Goitilna«. 10120-16 Trg. pomočnika sprejmemo kot družabnika v svrho nakupa zelo rentabilnega predmeta za izvoz. Potreben kanital Din 25—30.000. Uspeh siguren, ker je prijetje staro, vpeljano. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Bodočnost«. 16112-16 Vaš kapital zelo dobro naložite, ako kupite v neposredni bližini Ljubljane rentabilno podjetje z zelo obsežnim zemljiščem. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Dobra kupiija«. 16116-16 Družabnika 2 70—150.000 Din kapitala sprejme elektro-podjetje v Ljubljani. — Dopise pod »Delo« na oglasni odd. rJutra-'. 16189-16 J t Vsaka 0e=se.1j, ! Dwi. K j lajanje naslova ali ! ! za Sifpo rw 5 Din fl5) I Furnir oreh, čeinja. hruška, br^t, bukev in javor po ugodni coni pro-daja lesna induatri-a Fran Martinec, Ljublja na, Prule a 15436-15 DetTkates. trgovina in zajtrkovalnlca prvovrstna, v živahnem mestu ob Južni železnici naprodaj z blagom ln inventarjem za 420.000 dinarjev zaradi starosti. Promet Je znašal leta 1931 samo vina ln piva 660 hektolitrov. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 10531-19 Podjetje živilske stroke z dvema stauovanjaktma hišama v Mariboru, garantirano dobro idoče. lep čisti zaslužek, prodam ra d: bolezni pod vrednostna seno. Dopisi pod »Krize n; 50O.(KKj« na ogiasm od delek »Jutra«. 11S56-19 Velika restavracija prvovrstna takoj naprodaj Ponudbe na podruž. Julra v Mariboru pod »Dobro obiskovana«. 15507-19 Suhe deske 50—60 vagonov paralelnih monte desk. 13—50 mm debeline in 5 vagonov k-o*ni častih desk po usodni ceni na drobno in debelo proda Fran Martinec. lesna industrija, Ljubljana, Prule S. 15435-15 Peske-letve za obijanje in plotove dobavlja. po nizki ceni Ilirija dr. z o. z. Ljubljana, Dunajska C. 46. 15S89 -15 f 'i - V' j •. >' ■ ' • gkmjgmšb ! Vsaka beseda 1 Diu. j e» dajanje naslova ali | • ta šifro r>a 5 D;n (18) I Kam je Amerikanka pobegnila s Sv. Petra ceste? Ne v Ameriko, le v Šiško! — Prevzela je restavracijo \Yeis na Vodnikovi cesti. Vljudno vabi cenj. goste na dobra štajerska vina in prigrizek. Otvoritev 1. m.va. 15730-18 Družabnika s kapitalom do 100.000 Din iščem za večji dobro idoč mlin. F.vent. ga t-i prodam. Szabo. VI. Trn^stvo kraj Bjelovara. 15526-16 Družabnika spre:me v tovarno pletilne otroke domača industrija volnene in svilene robe. z vsemi stro'i in vso opremo Kapital zas>Turan. — Po oudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značkr. »In !u -trija Gorenjske«. 15563-1(1 Dru?abr*^a iščem za zelo doV-kano* no podjetje. kate': s' z malim kapitalom ood lj-.d nimi pogoji iir'doh; !oh'idke. Dopise na r'as. •ddelek »Jutra« pnd 5i'r ■ Brez rizika«. 156CR-lf Tihega dnižahniVn ali družabnico ! cea D'n r:-o z ?e]o^nino na Ooren.-m. ali na iisto tudi prodam r 7aloio vred. Ponudbe na ->T'.a*. oddelek -Jutra« r>nd »Trgovina na Gor- ••'-'•• m-1567516 Fotogrs^nia prvovrstna operaterka in -etnšprka. ne?at. in pn-zlt . zmotna vseh d"l fo^offraf 'ke stroke. samoa+o:na moč z dolgoletno pr.aVso in z 'ast"im obrtnim i!«*om. ;šče kapital za otvoritev frt.ru itel;e!a. pro^a'0 fotor>ntreb-^čin in izdelavo nm.ater =kih slik. ali primerno sta.' no službo. Podrn'n!en Tntra v fel'u pod značko »pr; Kodno^t«. 15762-16 Halo! Halo! Knim v ne-deljo? V siostilno Sirnonič, Orešle pri Ptuju, kjer se toCro izvrstna vina lastnega pridelka iz T»rške;a vrha, po 0 Din. Radio, krasen vrt. Za obile.n obisk se pripo-gostilničar Alo''z Simoni«. 15603-18 D^nf^ vsi h »Konjičku^ pod Golovec kjer dobite na ražnju pe-č^nega prašička in pristen cviček. Marija Prepeluh. 16028-18 Majniški izlet danes v resta\ rad.1l Carman v Zg. Šiški. Izvrstna vina in kuhinja. Ples v gornii dvorani. Par minut od remije. 16015-13 Znižane cene štajerskemu vinu! Rizling po 9 Din. M>zler po 11 Din in Silvanec po it? Din n-udi restavracija »Roža« v Židovski ulici. 16077-18 i* - jf**:: ^ .'V ? Si^LafrC-', ^ŽS&Sm Lokal oddam na Dunajski cesti št. 36. " 156S8-19 Trgovina s steklom in porcelanom v več:em mostu dravske banovin« naprodaj oziroma se sprejme priden in zmož,en družabnik. Ponudbe pod »Trgovina s steklom« na inseratni biro Iliiiko Sax, Maribor. 159M-19 Gostilno prometno. kii[iim al! ▼*»-niem na račun. Grem tudi kot voditeljica ali gospodinja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna gospa«. 15S50-19 Gostilna na prometni cest! v ApaS-ki kotlini z 3 orali zemlje po ceni naprodaj. Hiša ui so*podarsko poslop:e je 7.;dano in i opeko krito. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15930-19 Dva loVala oddam r sredini mesta. Poizve le t oglasnem oddelku »Jutra«.' 10991-19 Lokale * rtranskim.i prostori od-d.am s 1. avgustom. Pojasnila daje K. PuCnik. Tavč;i.rjeva ulica št'-v. 3. 15833-19 loVal oddam na Mik'o5iČev1 " sti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1G012-19 Pisarniške pro«;^-0 nasproti po?tp oddam. N.a-siov pove oglasni od^o.lin. (U0) Vsjiki, r>Bse<)i i Din; za ia-ja-nj«. njihova »S 'J šifro [a 5 Ln-n. (17) Lokal za trgovino mešanegai blaga na glavni cesti r prometnem kraju brez konkurence oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 15926-17 1 ravnik v Trnovskem predmestju blir.u Viča, v izmeri 18.1106 m1, primeren za parcelacijo za stavbne parcele, prodam. Ponudbe sprejema ■!r. L. Mfihleisen. odvetnik v Mariboru, Sodna ul. 14. M794-2f> Mi?o v Mariboru v ceni do 100.0^0 Din ku nim proti gotovini. Event. | prevzamem tudi primerno | hipoteko. Ponudbe na ogl. ••ddek »Jutra« pod šifro »Solidna kupčija«. 14SC6-20 Parcela v PraKakovi u!ic! naffpro^' Ciise na o^las. odd »Jutra« pod šltro »Prp7 rizika«. 15668-16 Gostilno v naiem ■ zamem na prometni točki z inventarjem v o!iž:ni Kranja. Kamnika ali Ljublja,ne. tudi z kakim malim posestvom. Prevzamem tudi prevžiiltarje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Os»bna pravica«. 15^J7'1 17 Mesnico z lnventariem na prometnem kralu sred! L.iubllane dam takoj v najem Dopise pod šifro »Mesnica« na oel. odd. »Jutra«. 16043-17 Trgovino mešanega blaea oddam v 'ia:™m Ponudbe na osla?, oddelek »Jutra« pod šifro »V LnibH.ani«. 16096-17 Vsaka Oeseda 1 Dui. w 4aj»nj« oaslov* aH n šifro p« 6 Din. (19) Trgovino vpflijaoo. na prometni fcoi-ki p,odam samcu. Prevzem Kaloge poljubec. Ponudbe na podružnico »Jutra« r Mariboru pod iifro »Ren tira«. 16007-19 Več*e no^lgtfe i mlinom in laeo na stalni vodi 16^ IIP usodno prodam — Po:a-snila da!e -ealitetna pi«ama Orašok Ljubljana, Kolodvorska 24 15680-21"' Hič^i <5 f».1f3lfvm skladiščem in lepim »»ano van'em r neka' 7em'!'5ča v lepem Vra;n tik fele^ni oe na 5*a:erskem usodno n-odam Na«lov pove osi oddelek »Jutra«. 15708-20 ffiso ob .Temo;Pvi St. 29 noji ns°dn'mi pr.so'1 r>ro ila .Posest«. Mik'os!J<»v» cesta 4. 15779-•?f, T en trfvnsk -oist; otros a tohe. v I.!o>>!!nne vv.amem za loto" al! za ve? let v 0-a'em. Na al ov pove os1 oddelek »Jutra«. 15772-20 2aga ta m fin Ba uaiai vodi t UMiuatrij-skem kraju biv4« Štajerske ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Din 50.000«. 15604-20 Jože Gra^ek L!uM'ana. Kolodvorska 24 r^sreduje naknp !n prodalo ln zemlji?!1 poeoji. 152-20 posestev, hi? pod ugodnimi Stanovanjska hiša manj&a, biizu koroškega kolodvora, z velikima vt-toma naprodaj. Potreben kapital Din 120.000. P> nudbe na podr. »Jutra« Maribor pod »Donosna«. 15910-20 Novo hišo * -vrtom blizu nove 1'Jen-ske cerkve prodam pod ugodnimi pogoi. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 1G003-20 HiSico knphn v 8t. Vida nad Liublano. Ponndb« na og'a«ni oddelek »Jn^ra« pod »Mali dom«. 15980-20 Kotellrjl _ kopališča zavodi Parcela ca SOOn m* ▼ na'-lenč»m krain L'uWane. oh vodi. brofz konkurence, po usodni coni naprodaj. — P,ircpJ.ioi''a možna v ?e»t pa -če". Na s1 ov v os'a=nem oddelku »Jutra«. 15992-20 6 parcel r na1op?em kraju fatb-!'a"e eb vod!: elektrika, vodovod, kanalh-a/via. — Naslov v oslasnem oddelku »Jutra«. " loOOS-iKi Hišo en-o aH dvo»tan»»T«n.Wto. kupim na periferiji, najraje t 5'^V* Ponudb" ni os'a»Td pd^elok »Jutra« pod šifro »Vpokoje"e<-,. 1." 966-20 Parček) os periferiji kupim proti takojšnjemu plač-Uu. pu-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Zmerna cena«. 15616-20 Hišo on»- »H dvo«ta.n»v»nj»ko kupim na periferiji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna cena«. 15815-20 Tristanovanj. hišo z lOOOm' vrta, 15 minut od m<*ta Celja prodam za 82.000 Din. Jenko, Nova v is štev. 32 pošta Celje. 15000-20 Malo posestvo naprodaj. Spodnje Radva-nje štev. 4 pri Mariboru. 150.S-20 Parce-a ▼ delu P-rdroJn1 ka naprodaj. Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod značko »Mestni del«. 16083-90 Kme^sko posestvo 59 oralov, 1 uro od Litije p-odam za 190.000 Din. — Nn«'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16*130-20 Parcelo 500 m* po .VI Din pr«wl«i.m na Ko.leljevem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16031-20 Parcela ▼ Tif{. Šiški blizu »Remi-ze«, pripravna za nslužb. elektr. cest. ?el., naprodaj. Ponudbe na oslasn! oddelek »Jutra« pod »Par-ccla maj 1«. 15972-20 Novo hišo ?t!ri«tano^anj-sVo. zidano, ob Drtavrl cesti, par minut od K-anja. prodam. Franc Kezelj, Pri7r=V-ovo. 15S73-20 Nova biša na wodai ▼ Mostah. Zaloška cestam 160. Tri *fa-novan'a po dve »obi. lep vrt. Cena 100.000 Din. 15976-20 Mailiro ro<;?«tvo s hi5o. ? nllvatn! »ad-nim vrtom usodno predam Pojzvo «e: LiiiH'-ana-G'ioep Tržaška cesta l/I. 15618-20 Novo moderno b'?o s trgovino mešanega blaga ir, kavarno, iia prometni točki večjega trga v Sloveniji takoj ugodno prodam za 350.000 Din. Dopise p>/d šifro »Nova hiša« na oglasni oddelek Jutra. 16707-20 Hišo vlsokoprltliino, T lep?m trgu Savinlske doline prodam za Din 40.000., Pripravna za malo trgovino ter za vsako dru-20 obrt. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 16138-20 Hišo eno ali dvodrtrtlnsko, nalraje v smeri Z?. Sl-ska — St. Vid. kupim. Ponudbe z navedbo cene na oel. cdd. »Jutra« pod »Hiša«. 16016-20 Kupim hišico z vrtom nalraje v bližini Llubliane aH na Gorenjskem. Ponudbe na oW»iicaii pr. Ljubljani prodam. 2 sta no vauji po 2 sobi, eno z 1 sobo in pririkiine. Cer.a Din 150.000. Potreben kapital 100.000 Din. Ponudbe pod šifro »Radi družinskih raz mer« na oglasni od d -1 ek »Jutra«. 16155--0 I i *w Lctovisca Baška. ho*el Praha na na'krasne;šem prostoru ob morju nudi najcen- 'še bivanje na Jadranu. Polna penzra z vsemi tak;anr in kopanVm 62 Din dnevno. V pred in po seziji IVn 106-38 Pa?ka Penslcn-restanrnnt »Trislav« v Baškl na otoka Krku ob pr**v nišču nudi gostom J.'«te in zračne sobe z razsle-d"m na mnr;e. Domača in dunajska kuhinja, ribe vedno na razpo',ago. penzija v stavni s"7i:i 63—65 Din dnevno. V pred in po se-ziii pa od T —55 Din. — Prospekti za«t»nj. 197-3? T.etovi^oan^m pddam 2 op-om1 so- bi v lenem so-=kom t~-^tt bl!7ti Pohmp na Ho s brano. Naslov v osi. odd. »Jutra«. 1 V s* k a 1 Din. za dajanj« naslova 'J šifro pa i Dua. (31] V vili v Tivoliju oddam z malem stranki brez otrok solnčno man^ardno stanovanje dveh sob, kuhlnle in pritlklln s sruporabo kopalnice ln pralnice. Naslov v ogl. od i »Jutra«. 10334-21 Lepa parce'a severno od LJubljane, suha ln šolnina lo^a. nap-oda1. Naslov v og odd. »Jutra«. 16170-20 Manjše posestvo pol nre iz Celja, ob«to:eče iz hiše in niive, usodno proda Vi"ko " Go'ob. Krf-nica št. 29 pri »Juntrf-an-spruns«, pošta Celje. R"«n.! I.ntef.senti naj se o«ebno zglase. 16164-31 Encnadstropna h"a v Sp. Slškl naprodaj za Din 865.000. Cisti donos 6'V Za ptolovlco kupnine se lahko prevzame hipoteka. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 16167-20 Komfortno stanovanje V vM TIH Vrtači, 4 sobe. dila, pridsfha, kopalnica in pritiklinami oddam z avgustom za 1900 Din. Naslov pove oglasni odde-lek »Jutra«. 15S93-21 Komfortno 5 «ob. i vs'-mi p-itilklinami oddamo e 1. avsus*om v Selopbu-sori ulici ®*ev. 4. Prim-rno za zdravnika ali odvetnika. — Več prve »Croatia«. 1.1S9--2.1 Komfortno 1/ 5'?rr>van*e Dve na»*ceH 520 hi 10TH m«, na Vtčn oh Tržaški c«s*i. poleg ba nm-inske saraže nanrodaj. T'o'asnila dat'e S. dr. Ali. Vrtačnik. odvetnik. Pe-len bnrgova nlioa 7. 15258-20 Mlin in ram od/lam v naiem. Oboje sVn-oaJ aH ponampzno. — Vaslov pove oglastr! od-lelek »Jutra«. 1S990-90 H'?e. ivvcoshra. vflp od W!.ono T)?n Vakor fosttt^e. frori^-fne mlin*. iv-Varne od 00.000 Din dalje prodala Posredovalnica Maribor. Sodna aiioa 80. 16922-80 Keafitetna pisarna — dnižba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 4. proda: HISO HISO, HISO, HISO, HISO, HISO. HISO. HISO, HISO, HISO, HISO. HISO HISO, 8 gospodarskim poslopjem. 2 Bobi, kuhinja garaža oz. hlev, 700 m« vrta, blizu trnovske cerkve. Din 140.000.—. prenovljeno, 4 sobe, kuhinja, prltlkllne 800 m2 vrta in dvorišča, Sp. Šiška, med staro cerkvijo in kolodvorom. Din 175.0'J0 novozidano, visokopritllčno, dvestano-vanjsko, 1500 m! vrta. Moste, Din 110.000 novozidano, dve dvosobni stanovanji, pri-tikline, 500 m« vrta, ob Dunajski cesti. Din 140.000—. novozidano, eno enosobno, dve dvosobni stanovanji, vrt, Moste. Din 110.000.—. enonadstropno, novozidano, dvostano-vanisko. kopalnica, ca. 380 m1 vrta, felška Din 200.000.—. novozidano, dvostanovanjsko, 350 m* vrta. Stožice. Din 170.000.—. novozidano, visokopritllčno, eno trisobno tri enosobna stanovanja, 600 m' vrta Zg. Šiška. Din 178.000.—. enonadstropno, dve enosobnl, dve trisobni stanovanji, 300 m« vrta, Kodeljevo. Din 230.000.—. trgovsko, center, 2 tre. lokala, 2 prostorni stanovanji. Din 425.000.—. trinadstrormo, 8 stanovanj, blizu poŠte. Din 1,400.000.—. z gostilno. 2 gostil, sobi, kuh. shramba več stanovanj, vrt, dvorišče, pri tramvaju. predmestje LJubliane, Din 450 000 — novozidano. enodružinsko, vrt, GamelJ-ne, Din 45.000.—. Stavbišča: NA MTFtJTT 570 m» h, Din 120.—. PO"'NA DOITNA 600 m« & Din 73.—. KOLEZIJA 1065 m' & Din 40.—, ln 1100 m! & Din 65.—. OB DUNAJSKI ORSTI 1200 m» h Din 45.—. VODOVODNA CFPTA 750 m« h Din 65.—. PRI SV. KRT3TOFU 750 m« it Din 200,—s POD KOLODVOROM 750 m« & Din 110.—. Pole? tega večje število trg., sostll. hl5. vi1 v L1ubl tanl ln predmestjih, kmečka posestva graščinska ln veleposestva, etavblš*a Itd. v največji Izberi po najugodnejših cenah. odda sledeča stanovanja: STTRTSOBNO SlSka Din 1000.—. TRISOBNA: Tržaška cesta Din 800.—, Moste Din 900.—, Mlrje Din 1000.—, Bežigrad Din 900.—, Trnovo Din 700.—. DVOSOBNA: Dravlle Din 300.—. Prule Din 550 center Din 900.— ln 1000.—, mesto Din 400.—. Ro*na dolina Din 550.—, Sp. S1-fika Din 600.—. ENOSOBNA: Trnovo Din 250.—, Moste Din 280 Dolenjska cesta Din 300.—. DVE PISARNIŠKI SOBI s souporabo telefona na MlkloSlčevt e. 4. Poleg tega več drugih stanovanj, trg. lokalov, praznili ln opremljenih boU 8143 Stanovanje čisto, e*»o;oi>u<>. na Kode-ijoem takoj uddim. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 161*41-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami ta*ej oddam N.siov pove og;as. od iel.k »Jutra«. 1001-21 Enosob. stanovanje oddam z junijem v Novem Vodaiatu, Ribniška ul. 10. 1C11S-21 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pririklin fnllam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16147-21 Stanovanie 2 s-ob. kahinje in kopalnice s plinom, takoj oddam. — Naslov v oglasnem cM.-1 V a »Jutra«. 16148-21 $f?H?ob. stanovanje pritlično, pripravno tudi ^a trgovino ali plcamo takol T^ibu"'. Ollnoe, f-^aška cos-a 6. telefon 2C05. 16144-21 Dvosob. skovan'9 no.-t- --tirp.no. krMnlo, z elektriko. vodo""o"^m !n -vrlt^-tiinami oddam a"-—-s-a v v>-,*nt dottnl X 3. Podrožnik. 16145-21 Sta«ovin*e sobe !n kuhinje oddam »*-a.nki brže Gra^ek Lluhlana, Kolnih or^ke 24 :>osreduje nij-m n *dla; »tanovanj. mesečnih *ob •rs tri obrtn'h lokalov oo-1 iso-in-m- tr>Sojl 152 21 ^ Stanovanje s 3 sobami, kuhinjo ln pritiklinami ter vrtom oddam za 310 Din meseno. Naslov v oglasnem odd. 1-ku »J a tra«. 15830-21 Dvocy>*\ 7, veliko pr'do c-ene ped - fro »Suho« na ogias. oddelek »Jutra«. 15376-21/a $fir'fob. stanovanje moderno najraje t vrtom iščem za avsust. Ponudite 7 navedbo cene na oslas. oddelek »J-jtra« pod šifro • Moderno stanovan;e«. 15546-21/a Stanovanje 3 kuhinje !n pritlklln. če mogefe s koisalnico — kar ra ni p^goj. išče enaJ-na in m:ma s*ranka dveh c«cb. po motnosti v cem-tru. za vselitev avp-ista. 1'onud'ie na os'a«. oildelek »,Iut-a« pod šifro »Avsust termin«. 15818-21/a l-č?m stanovanje dvo- aii trlsorh.no za takoj ali pozneje, kjerkoli. Po-n"dh" na o«rlp«ni oddelek »Jutra« pod »Stanovaaie«. 158'.0-21/a 2 frisob. stnnovanja oddam za takoj. Povš-eto-va 39, Kodeljevo. 15078-2J Letv stanovanj? soV«. k-nbin'e in pri'!,--lin odd.am mirni stranki b-ez otrok. Glince, e. 13 »t. 6. Leipo stanovanje v Celin ? v>h. InitiinV. VnVnpt* nrftiVHn. i plofct-iko. »nh^ •n t.^lcoi ^ fl n tti Tr'r.n! ^trrj^^i v C-^Jn. C**- na ff^d 5t. 22. v trafiki. 157(8-31 w Cf^tto^^^nfA ^ +rb in ^irp ^^ t TT^rhor- u!ici Ste v. J]ft Pffrn 5t. R. ir^-v^ ^pfCAS c^Ofi/vtronV 4 Vonnlntco ^♦iMinim? T>o r^ »rlfiriH^ ^n" v Cti^ni p ata A no "-'"nd-rrn 6. 1P0«1 "T-IcaS C^OftAVflfl.O i n 1 n I! s - ...♦ni o ^ ^. m Po -../Thp m oddotoV »Jutra« ped Efro »P-o^-« 06081-21 Sfrrov?n'e 2—Jt sob !n pritiklln, ra možice 'tmlj ali pozne> solidna »t.rarka tr< h <«eb v okolici Tabora, v Frančiškanskem ali T'o!:an-sk-m okra:a. Ponudbe na os'a«. odd.lek »J-it.-a« po,! »Najemnina po dosnvom«. 15829-21/a r>vo«ob. ?tanovar?e iščem za 'nnij-julij. Na ='ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 156.16-21/i PriMič. s^anovsnje 3—4 sobno s kopalni'« v centra ali njesa blif.ini išče stranka b-erc otrok. Ponudb« p-vl »TraVio« na oglisni oddelek »Jutra«. 15S51-i21a Vrtnar Kd«r mi da stanovanje 1 sobe in kuhinje po r>ri-m orni cen!, sp ma >bve-Jem. da mu skrllm v j0 zme-m! vdova. d-*avna a^adnjca. z odraslim si n/»ai. Porrdbp na oslasn5 oddo'"k ».Tnt-ac pod »P»al-na rn solidna«. 15961-21a Stanovanje i—3 »ob, v eoDLra mosta iščem za t osepi. — Ponudbe na oglasni »ddelek »Julra« pod »Zaiiovt.ij?;vo« 15o44-2L'a Stanovanje dvo- ali triono. s kopal nico iščem. Ponudbe na os'as. oij-ielpk »Jut-a« po-d šifro »Trgovec«. 15a77-21/'a Dvosob. stanovanje s p-^tiklinami (event. ne-pretesno mansardno-) išče za takoj ali pozr:- je mirna uradniška družina br- z otrok, ronudbe na oglasni odd'-lek »Jutra« pod šifro »Stalno in mirno«. 15S22-21/a Sobo lepo o^eaujssuo, J •po**-b^ koiviinice, r po&ci>nu» vbo^iom, oddam i». maja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15949-23 Stranka Krcr otrok ;iče dvosobno, solrčno in stanovanj za avsust Ponudi«? na osla«, oddelek »Jutra« pod »Cen*mm«. 157S8-21.'a Cita«ovai"9 1—• ».%b in kah!nje i S č e nčitel:ica. Ponudbe ra osi. oddelek »J", tra« ped š:'-o »Ena oseba«. 16-llC-ill/a Stanovar-*e 3 sob s pritiklinami '/-čem za avgust. Po-1 nur' e r.p. 05I. oddelek; »Jutra« pod Elegantno sobo px«!vm t brano aii br -z poceni oddam. a, Cernetova 31. 15983-23 Sostanovalca sprej-sv-nj v lepo parketi-rar.o sobo a hrano aii bre=z. Idrijska al. št. 11. 15967-23 Prazno lero sobo oddam s 15. majem. — S'at '"arjeva 9, Mc^te iH Liubljani. 15968-23 Onrem'jeno sobo za eno ali dve o^be. po-seHni vhod. elektrika n parket, oddam Cesta v Tlr.i;io dolino, Pred;am.«Va 2. 15960-23 čisto in svetlo. -trt- nje«. 16013-21a S^afovanje 2 eob, k".hln1e in pr*tl-klln po možnost! s ko-r>a!nlco Išče snažna ln mirna straika 2 oseb. 00 možnosti v bl!:v~-l P^mske crst» an v Fp. s,!-ki v bližini tram-a-1a. Naslov: Jeran, Ko-lodvorska 22. 16046-21a Samska nčitel.Hca 1'^e enosobno ali dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami za takoj ali avmtst v bližini Gradila aH Rimske ceste. Dop'se na o<»l. odd. »T"tra« pol »TT*ltell1"a 1932«. 16058-21a Strnovanje eno- a!i dvosobno S^-em e 1. jani'om v c«ntra ali ob tramva"'ki prosi, za tri-č'a.n=-ko dm?ino. Pl.ač.-m dobro ln redno. PonndHe na os'.a«ni o-idetok »Jutra« pod šifro »Trije«. 1IVM7-?! 'a Pvocob. stafova"'e ne v »r-edinl mesta, tšč.^m za takoj. Ponndbe ra <-rl. odMek »Jutra« pod ?"-o »Samo dva«. 10C«7-21/a Prravrl nradnlk ^arima »tranka) ,ižče ve*'o sobo in k-'Vn'o s pntikli-nam!, v b'"=.ini El<':wei'-o-tp c^.'tp. Kletno in tvd-ne pride v poifev. Popn/Ihe n.a os'as. oddelplt ■>.Tn*ra« pod žiiro »'r>d-as'? JTani«. 16^95-21'a C ^onAVtsr1?» ^—4.«obno, ena?.no rn Tračno. v centra !š/em s 1. avsn«tom ali preje. Ponudbe na os'a«. odd.-lelc »-Tu*ra« pod šifro »Točr^ plačam«. lST99-21/a PA^coK c+nno vj»t»to »ft^Čno. ipli ra avsast Tičitel :ioa. Po-r»n» T.a avsrrot. — r»or.»,dbp O *—'.*.c Tn»-a< rod značko .Topo =*anovan'p«. 1!M73-?1f» Hvoc(\S. ctsnnviiaip s Va*>inp»owi 'a pr1t*kl"r-m: zs *v«. 1W.-?1 >* Stanovanje t eivdia! uwta f?.f> s»a-re"*a s-ospa. Ponudbe pod šlf-o »Oi.vsna« na os'acni o>ldelek »Jutra«. 16107-Sla ko. pa^ -t^m ter 'ft«n-t-n'm vbodom asodno oddata sospodu na Ka-loor. sk< cesti 13. 15970-23 Več sob oprcrmlj^nih. « Tv>»e<>Bb« v^-drvm, ta^oj oddam. —■ Florijanska 24. 15077-33 0-^reTr?jeno šolnino. 1 elektrik« parketom. tv^obni vbod, p^.latn. S*a-retova ?t (Trnovo). 1.597V2S Sobo a po«»4>n!3B vb odo« v fredini »oJidn'mm ~oppm, triko, parkets-m in e^ent. n pora bo knh'11'e oddam dvoma oseK-^a. Na"l"v v oslasnem oddelka »Jatra« a5S12-S3 Sobo ortrman—no aTI pra-CT*, ? kpr-'-a.po in s podobo'« T-Vodota o^dam »»o^podlčs*! ali '»•■^pe v Kam"5-";! tri-št. f2, Ljnbljana Vn. tfKin-a Dvocob. stanovan'e komfortno, l-6e zalton- i ski par brez otrok za 1. junij v centru ali ! bližini. Ponudbe na o^l. odd. »Jutra« pod »Cast-| nik«. 16132-21a ; St?novrn5e po motnosti k'-mfortn», t sredini mesta išče tričlanska dru?:na. Ponudb« n» oslas. oddelek »Jutra« pod »Asistentka«. 16149-21/a Malo stanovanje iščeip v bllV.nl Sv. Jakoba ali Florjanske ulice. Ponudbe pod »Nizka nalemnina« na o"i oddelek »Jutra«. 16123-2la TT.pprf»it':>'rra ^"^'eda. Na-s'(w pove osladni odde«pk »Jutra«. Prarno «obo nu ST5ki, Ectimirov* alic* št. lil. 16011-28 «rr»1»n" aa n t t Ve**e-. Cojo«va iti 1 pritličje. 16014-33 s posebnim vbtdom odcdu ali gvspodiini. — Naslov v oglasa-em oddeli« »Jutra«. 10154-^8 Stanovanje z 1 ali 2 sobama Iščem 7 sredini mesta s pritiklinami. Ponudbe na ogl. odd. 1 Jutra« pod šifro »Junij«. 16135-iiia Stanovanje 2 »ob iu kabineta išče ra avgust stranka 3 od-asli-h oseb. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 10.12«. 16179 -21 /a Trisob. stanovanje kojufortno, iPč'-m a 1. av-gustom. Ponudbe na ogl. •ddelek »Jutra« pod šifro »T. P. D.« 16-91-31 /a Nevezano sobo 30 m2, eoinčno in či^to oddam v mirni novejši viii, b-iza Bleiweisove ces-t« — solidnemu go«;«>du. Nasnov v oglasatin oddelku J <*m 16060-i« Čisto sobico oddam » 1- majem za Din mesečno na Sv. Petra ce.sti. Naslov • ove os'a«ii oddelek »Jutra«. 16>>29-23 Sobo z 2 posteljama oddam 2 gospodoma v J«»-kovi ulici 1&. Sobo z 2 posteljama takoj oddam za 100 Dia na mesec. Vsljavče-va uL 19X Kolezlja. 15994-23 Ler>o sobo s atroso poeebnim v Hodoša in ponpor.abo kop»lnW oddam na Friškovcn štev. 3 ari Taboru. 16^19-33 -oia^nn. 2 v>b. ^ohe za B|a'*viTi lr>. omH« 1—1 spn TV—" n^lnloo 1u11 pil ,r(nic+ dflrslIH 7fllrnncVl na- K-or otrolf fdr*of ...or1-.1V> »To'-o (o T. hK. ^"•al Tr.1l. pro^ ft'1 . 't C.niorK* Tvnvanrflv »«S»ouOT~»r|1e 33« na ogL odd. »Jutra- 16033-21a V»»k» bov-d* nO j«.r n ia^aj« oaiuov* aii n iifro 3 Daa. (23) Sobo v vi3 o;irom lje.no jdi prazno, s p-osto ap(«rabo kopalnice in posebnim vhodom oddam bol :šem-a gospodu v Kolezaji, Zelena pot št. 4. 15S83-23 Le-no sobo o^eml ;eno — s posebnim vhodom, v Gradišču oddam Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 15884-23 ^iremUnno sobo oddam gf»«*pr-.la aH eospo lični v Šiški. Jerneleva ulica 8. pritličje. Zslariti se je med 12. hi ?. aro. 15564-23 Pi-iiazno soMco z «1 ektnčno -az«vetljavo 'n 1<»hpo lomačo hran" nnd:m «o!idnema er»«poia Na slov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 15594 23 Sobo lepo BfN enil jeao. 'pparirano. event. z zajtr kom oddam v vil! aa Wir;a Va«lov t oglaanem oddelka »Jutra«. 15951-33 Sobo lepe oprpml jeiao, »-<8 Gdč. sostanovalko ki Je v stalni službi, sprejmem v sredini mesta po zmerni ceni. Fa-sanelj. Sv. Petra 11, pritličje. 16075-23 Dva gospoda (gospodični) spreimem na stanovanje. Naslor ■oove ogL odd. »Jutra«. 160S9-23 Seoariran kabinet prazea. oddam aasprota sv. Krištofa. Naslov v og'a». oddelkn »Jutra«. 16101-23 Sobo z 2 posteliama in električno razsvetliave oddam v Jenkovi ulici 13. 16106-23 Onremlseno sobo v b'itini univerze odda* solidnemii gospodu. Naslon pove oglasni oddelek Jutra 16126-23 Sostanovalca spre.rm em v Veliki čolner-sH ulici 11. 16134-2$ Trf sobe s kopalnico sil kuhinjo oddam takoj. Cesta na Robnik 29. Dvoriščni lokal ln soba (ev. me-biovana) pa Mestni tnr št. X 16110-2* > JUTRO« s t, 101 18 Nedelja, L V. 1932 V rffl pri TNoCJb •ddaaa isb« »talna boijii osebi. — Skrabčeva 6, priti ičj«, Tivoli. 16109-23 Sobo v v«Agj m-e^U oddam ptv-■podo. Kaslov T oglasnem »ddeii* »Jutra«. 16123-23 Sobo ■ k« »ha.n.im vhodom, m-»poraibo kopalnic« in drugimi udobnostmi odda m takoj ali pozneje v Levstikovi ulici 25, vrata 10. 1615-X?3 Sostanovalko takoj sprejmem v lepo čisto sobo z vso oskrbo ln Bout>orabo kopalnice. Pred Škofijo 21 IT. Rus. 16131-23 Spremljevalca za n>ajiniAk« iilete, inteli-ganta nad 50 let, teli premočna gospodična. Dopise aa oglasni oddelek »J al rac [>od značko »ilaj 1932«. 16021-34 Novost! Nega lepote po najno-vejšem sistemu. Popolna odstranitev solnčnih in jetrnih peg. mozoljev, sojedcev. Kura za shujžanje po najnovejšem sistemu. Kozmetična izobrazba. Magda Pap, Zagreb, Jelačičev trg 6 I. 15957-24 Sredi mesta oddam meblovano šolnino sobico dostojni in mirni gospodični. Po-neben vhod, elektrika, telefon brezplačno na razpolago. Prečna ulica fc. 8. 16124-23 Sobo novo apremlleno, mirno, eončno oddam v centru mesta stalnemu gospodu. Naslov v ogl. od d. »Jutra*. 16140-23 Lepo sobo prazno aH opremljeno oddam eni a:i dvema osebama. Naslov pove ogl. odd. »Jutra*. 16137-23 Sobico t>t« «>pri=o, t eVk t!''tki raz*vetlja v« tak«; •ddam. pove ogl.i s. • ide|«k »Jutra«. 161.*».: -; Prazno sobo • Cedilnikom ali in prisebnim vhodom od»lam v Dva gospoda potom dopisovanja. — ponudb« na oglasni od ii •-! • k »Jutra« pod značko »Dva gos poda «. 0-21 Jahalnega kon.ta iščem za par ur n.*' tpd°n protj odškodnini. Po-nu^bf-na o?*. oddelek »Jutra« rv i fifr-o »Mad7:»:kti«. 10174-2-1 Moderno harmoniko čist« novo, Tgled bolezni prodam. Xas!ov v ocins. oddelku »Jutra«. 1577:;-_'tj 3 planine b krasr.im gladom po rejo ugodni ceni prodam. Naslov pov« ogliir.i uddelek »Jutra«. Koncertni pianino mahagonijev le-s, La.uber-ser-Glas, sko'0 nov, eleganten. proda Do-brajc, Maribor, Tatteobacfcova 21 15924-26 Gr?mo(cn rta električni pog-on, »-Ionski komad. posebno pripraven za društva ali v> t* lokale, po modni '••■ni naprodaj. Naslov v jglasnem oddelku »Jut-ra«. 15941-26 Rožni n-';'-! 33. Idi SI-23 Opremljeno sobo t "souporabo k^palri^-e od-dam na Masarvkovi f-e#ti It. 12/1V _ palača Vza-i^mn« zavarovalnice. 1*1 2 gospodični eprejmem na domačo hrano ln stanovanje za 4M) Din mesečno. Poiz-se: Ce^ta v Rožno dolino 32, Ljubliana. 16146-23 159 [ / j I j Vsaka b»seda 50 [>ar: i | dajanje naslova ali i i »a šifro pa 3 Din. I Izgubila 5e ;e 2S/IV dopoldne od tvrdke Kbam na Miklošičevi cesti do frančiškanske cerkve kuverto s 3 dokumenti (domovinski list poročni list. in izp^? stod:sč.a v Gorici). N -i; ■ i: t !a prosim, ker so dokumenti za ujezi br^z pomena, da iste proti nagradi vrne v ogl. oddelku »Jutra«. 1«W9-3S Kožuhov?«. ovratnik izgijbtla. Prosim ga prinesti v ogl. oddelek »Jutra« proti nsscrndi. 13125-28 ■>iIM Vsaka btijedj, 1 Din; za dajatnje »s »lova u Šifro pa 5 i>sa. Klavirji! Zaloga in i/p^sojevalnl-ca klavirjev prvovrstnih svetovnih tvrdlc. Predaja najcenejša na najmanjše obroke. Popravila in uglaševanja se izgotavljajo strokovnja-ško in ceno. \Varbinek, Ljubljana, Gregorčičeva št. 5. 16023-26 Čm klavir dobro ohranjen poceni modam. Naslov v ogl. ocd. :: Jutra«. 16024-25 Kratek klavir priznane znamke v brezhibnem stanju kupim proti gotovini. Prijazne ponudbe s točno navedbo firme izdelovalca ter cene na ogl. odd. »Jutra« pod j-Kra-tek klavir«. 16083-26 Gramofon dohro ohranjen, s plo?i<,nm: po * p! o nizki ceni naprodaj Na^-ov v ogla?nem oddelku »Jutra«. 16176-26 Fotoamaterska dela kakor tndi vsa strokovna dela naredi do sedaj najbolje m najceneje fotograf Joško Smuč, Wolfova al. 12 :n žpecijalna foto-trgovina A. Srauc, Marijin trg št. 8 ..............31 Fofoamaterjem brezlačen pouk. Razvija, kopira ln poveča po najnižji ceni D. Rovšek, Kolodvorska ulica št. 35. V svoji trgovini držim vedno nvboljši fotoma torija] r>o nizki ceni. 15453-30 Sedlarska in termenarska obrt Alojzija Breceljnik, Go-sposvets.ka cesta pri Levu, se izvršuje dalje. Cene solidne. Dobra postrežba. Občinstvu v vednost. 15043-30 Pozor! Pozor! Traino kodranje po 80 Din izvršni« Din ter Dr.aro nri ^erkvi sv. P( -ra v Ljubljani. 16014-30 Slimnike in popravila izdeluie naj-cene^e Sfl1/^ M;a v Flori- 'anski ulici Stev. 6. 161.27-80 145. Najnižje cone l I*«slnžlte se : 3. Somnlt} I.jubl jami Sv. F«rlr.. centa i O Klfmrtt* t^ffllnA« ^a- tetaa Železna zelo praktična sloiijiva postelja c tapeciranim madracom — praktična za vsaku iiižu, hotele, za patujuče oso-bc in nočne službe. Stane Din 390.—. RazpoJi-Ijam postom in železni-com po povzetju^ ali i H VsaJca beseda 50 pa.r, m da)tuij« naslova a*) n »i/r« S Din. <23-«) (iarsonsko stanovanje »Ti xt*Twvvap}e 1 »"be in i .»Trifort v novi h:si išče rd 1. VT. saTnostoipn gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut-ra« pod »Sa meč«. 15&44-23a Resen gospod fell stanovati pri izobraženi. samostojni dami oz. dobiti sobo po rmernl ceni. Kot proti-uslugo za sostanovanje ht opravljal težja drla pri gospoainlstvu ter strokovne posle. Cenj ponudbe r>od i-Pošten ln zanesljiv« na celas. odd. »Jutra«. 16169-23a Sobo s tw*«o>>n;7Tl vhodom, v v:-f.:n: bolnioe i^čem. — Po-rudbe na rv^ia-sn; oddelek »Jutra« pod šifro »Zračno« Pes špar.joiec 9 mesecev -'.ar. h? ]e pred tednom dni izgub'l. Sliši na ime »Bili«. — Kdor ga ima naj proti naeradi sporoči na naslov: Kušar, St. Vid nad Ljubljano. 15881 -27 Pes ovčar z msnn.ko št. 1037 »•> Je '7iubil. Oddati sa j« na Trnovski — Trnovo. 15720-27 Kanarčka HaTcer-vrvivca, re? dobrega tak >j kn-rrlm. Ponudbo na .>gl*- Kmečka hči K 11.000 Din premoženja in pohištvom. dobra g> »[»odinja, stara S2 let, želi znanja s poštenim gospodom v svrho takojšnje ženitve. Dopise pod šifro »Vesela pom'.3d« na oglas, oddelek »Jutra«, 1 ."018-25 Naznanilo Potujočemu občinstvu si dovoijemu nazunniti, cia bom pričel v sredo 4. maja z redno avtobusno vožnjo Novo mesto—Ljubljana ln obratno. Ckihod iz Novega mesta ob 5.30, prihod v Ljubljano ob 8. uri ^ i zjutraj. Odhod iz Ljubljane ob 3.15, prihod v liovo mesto ob 5.45. Za obilen obisk se priporo-"a podjetje Klinar Ivan, Ločna, Novo mesto. 16053-31 ; sSj&J s>v. sj.y-v.ian. a « *£t2 9 m j Vsaka htts.-la ! Dtn. j aslova ali 1 Din. I Din. [ i noseda 1 j '.a da>anje tiaslo-va ai < j 4a S fro oa 5 Din. j Srebrne krone stara z!afo in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin. Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod iz Vidov danske ceste, pri gostilni M oži na. 70 Vsakovrstno z!2to kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juvelir Ljubljana, VVolfova alica 3 S ' v t 4f ^f « f V »asa Oeseda 50 (>ar: ca .iaianje nasiova ali ^a }itro t« 3 Din. (29) Znamk SliS večjo količino, predam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Znamke«. 16017-39 j Vsaka beseda j Din; j ta dajanje naslova ali ' ! '.a S;fro oa 5 Din. (40' • Fant dober trgovec s svojo obrtjo želi poročiti dekle z nekaj denarja. — Ponudbe pod šifro »Srečen zakon« na otrlasnl odd. »Jutra«. 16059-25 Samostojna dama »tarejša, želi poročiti inteligentnega gospoda, v starati do let. Ponudbe p^d Šifro ».Plemenit značaj« na ogl. oddelek Jutra 16129-3." I ^ j 1 a lan je 'a šifro na Vaaka befeeda £ Din; u dajanj« aH IUm pa 5 Din. (24) Ljubko damo v spremstvu dveh dek!i-c prosi gospod, ki jo je 28. »večer na kolodvoru v Kranju pozdravil, cenj. naslova tva oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Si-Cirn-o«. 15946-24 Katera gospodična bi dopisovala z mladeničem, ki se nahaja v Afriki, starim 22 let, dobrega fnačaja, resnim tn podjetnim. Dekleta z enako in dobro dušo naj pošljejo naslov s sliko na: A. SeS pnl, 7703, 3/3 Et-ranger. 10 Comp. — Post Ouangaref T>ar. Kazboh. Tadla Maroco Kord Afrika. 15541-24 Poznanstva ieli varan uradnik. Dopise na podražnioo ».Tutra« v Ma rib oni pod »Novi dom 40 do 50«. 15906-24 Nesrečno poročena .poepa išče sotrpina. Nemške ponudbe pod »Mai 38« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 15908-24 Znanja želi s mlado Inteligentno gospodično lepe zunanjosti, enaki gospod z urejeno eksistenco. Ne-anonlmne dopise pod »Tehnik« na ogl. odd. »Jutra«, 16113-24 Mlekarske .stroje kompletne, kapaciteta 400 1 na uro, na parm pogon proda Mlekarska zadruga Naklo. Ogledajo naj se na licu mesta v obratu. Cena po dogovoru. 15044-29 Šivalni in stružni stroj (Scb«rfma — rabljen za fiao torbarstvo, naprodaj. Ponudbe s eeuo na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Šivalni stroj«. 159(19-29 Čevljarski stroj cilinder, malo rabljen na-i prodaj. Naslov pove cglas. oddelek »Jutra«. 15S66-29 Čevljarski stro? Itrvoročni poceni naprodaj v Kranja 132. H5G4S-29 Pletiln! stros &'3S. v dobrem stanju poceni naprodaj na Glincah. Tržaška cesta 4/1. 15S43-29 Nov Šivalni stroj za 1300 Din naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/ITT. 16010-29 Najboljša naložitev denarja je nakup Du-bied pletilnih strojev, rabljenih, poceni. Liber Terezija, Siska, Podaljšana VerovŠKOva 70. 16172-29 ps « Šmarješke Toplice pri Novem mestu Sezona prične 1. maja. — Reklamne cene. Prospekti na ra-zpolago. Uprava Novo mesi,o 21. 14716-38 map' j v?a»i Dt^ieua i Du j "lajanje naslova ali 1 ta šifro pa 5 Din. (38) Trošarina fco ukinjena! — Izrabite priložnost! Naroča;:« torej pristnega »Ljutomcrčanac od 10 I naprej direktno od produ centa Rob. Košar, Sv. P^olfenk pri Sreuišču. Zahtevajte takoj cenik! 9321-33 Modroce 00 30 Din popravila tapetni!: Mohar, Ljubljana. L»podvorska ulica 3 Np. željo pridem na dom. 16121-30 Trajno kodran;e ta W Din na dveh najnovejši ana.Tat:b — tndi ob n o d o 1 j a h izvr5u:*» salon Rcšik v Šiški, Medvedova. 16157-30 j V sa k a be-seda 1 Din j j va dajanj« naslova ali j | ta šifro pa 5 Din. (37) | Ščitnike za vrata 13 oeluioma. pu men. v razntb oarvah in oblikab ter ceiUiOKin« plošče dobite pri trvrdk; Ivaoi Babo-vec, Sta.rl trg šterv. 20. — Zahtevajte prospekt. 142-37 Pozor! Pozor! V shranitev sprejme kolMa in drugo prtljago pod jamstvom hlevar v gostilni pri Grozdu, Maribor, Aleksandroma cesta. 15925-37 Pesek Več vozov peska brezplačno odda »Atena« lz tenis prostorov v Tivoliju. Odvoz takoj. 16136-37 spal j m. ' patent ^as-^ J&V^tij fotelj stane DI3 1300 Lie^estubl prakličaa t» ieirnie • ia srder.ie. Sla- ie Din 130. zm po »ca imam čist čohano perje kg Din 48.—, čist belo gosje kg Din 130__, čisti puh kC Din 250.—. modroci punjeni z volnoa Din 750___ žične mreže za postelje Din 150.—, oto-mani Din 650.—. i. EKOZOV1C. ZAGREB U.ICA 62. Velika iz&ira s v vseh modnih barvah, gladka in vzorCasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo. Vsaka varčna gospodinja bo odslej naprej vedno rabila za pranje perila samo Vlteksvo „Varekii2o" ker prihrani kuhanje perila, s tem prihrani na perilu, na kurjavi in zamudi časa. »VA-KEKLNA« pere snežno belo, perilu absolutno ne škodi. Dobi se povsod. 4513 Spolno slabost in enem ogl ost odpravite laneisijivo ki nove moči ter energijo do-aežete v tvekaj minutah z uporabo tablet »PAU 0.5«. Te so popolnoma neškodljive ic jih moški p9sebno radi uporabljajo. — Starnst ne odločuje. Uspeh je v vsakem oz':m zajamčen 50 tabl»t 60 Din. 10O tablet 100 Din. Razpo šilja diskretno po pošti Ord. laboratorij V. HAVELKA Praha XIII. Vršovlce, Rnska 12 I-tl Md. dijat. O © 0 C 0 0 Ssno in otavo vrtno, v košnji ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku ».Tutra«. 15SS5-33 Vsaka be»eb!eko v ateljeju, ki bo toaleto vi i] na Vaše telo po nizki ceni Josipina Igfič Ljubljana Palača »Vibtoria« m. Posebni kroji za korpuientne dajn«! v* Trajno hcdrassjs na najnovejšem Hen-ielnovcm aparatu model 1932 po primernih eenah. Mirko Za!et«l, frizer, Vogal Kinisut ceste 24. 4730 TroovsFJ lolaii lepi in novi, pripravni za vsako trgovino ali obrt in vinotoč se oddajo v najem. Poizve se pri Jos. Prelesnik lesni trgovec, Janševa ulica, Sp. tsiška. 5022 Stavbna mizarska dela po najmodernejših načrtih izvršuje lastnikom kakor tu li vsem stavbenikom edin« Albert Čeme Zg. Šiška, pri remlzi kjer dobit« tndi ve« wta!o pohištvo po konkurenčnih cenab. 8S5 polno stanovanje je grozota! Obrnite se na Obl. konc. zavod za pokončavanje mrčesa Ljubljana, Dunajska cesta 1 al V. Poicf, ženini in neveste S posteljne mreže, železne zložljive poste-.je, otomane, spalne iivane ln fotelje nudi najceneje RUDOLF EADOVAN tapetnik Mestni trg 61. 13. Zima, morska trava, blago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni, 328 sčzadovo^5 , Ijife 5 drugimi \zazlk\ ki so baio, /TdVfioModofcrl'- fahomožeie.vendar povsod' dobili Pravi original inciRiin NAZNANILO Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, aa sem prevzel 1. maja staroznaao gostilno v HOTELU „TRATNIK" v LJUBLJANI, Sv. Petra c<^ta štev. 25 kjer bom točil najboljša, garantirano pristna dalmatinska in domača vina. Primorska in domača kuhinja. Morske ribe, bakala ter mrzla jedila vedno na razpolago. Za obilen obisk se priporoča M. Radilovlč. cs t- 5140 EHBnmam Trgo\ina s čevlji domačega izdelka —» LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 35 -Vam nudi moške čevlje že od Din 115.—, goiserje od Din 200.—, močne delavske od Din 80.—. ženske lahke in športne od Din 75.— dalje, otročje čevlje po najnižjih cenah. — Izdeluje tudi po meri. — Popravila se sprejemajo. NAZNANILO OTVORITVE Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim dne 2. ma.Ja 1S33 trgovino z mešanim blagom v Kolezi.jski ulici štev. 21. Priporočani se cenjenemu občinstvu za naklonjenost in obisk. Z odličnim spoštovanjem 5152 IVAN VOVK, Ljublfana, Koiezijsha m. 2i BLAGO PRVOVRSTNO! CENE ZMERNE! M Zdravstvene knjige Dr. Mantegazza: Higijesna ljubezni Din 6.— Dr. Adam: Zablode ljubavnega življenja........> 6.— Dr. Gerling: Dekleta, ki niso za zakon .......... 10.— Dr. MUller: Hlgijena prve poročne noči........... 0.— Dr. Hollander: Kako naj se žena obvaruje spočetja in nosečnosti, Vin. ilustrovani natisk . > 20.— Dr. Fischer Defoj: Kako se obvarujemo vseh bolezni. Odkritje skrivnosti o podaljšanju življenja ........* > 10.— Dr. Gerling: Zdravje spolnega življenja .........> 10.— Iščite naš brezplačni veliki katalog najlepših slovenskih knjig, koje dajemo na odplačilo. Naročila sprejema 4887 Pucka Nakladna Knjižara ZAGREB n., Radišina ulica 17. i H Sonce bo vedno bolj gorko sijalo ln VI boste vedno bolj potrebovali lahke obleke, poletnega perila in čevljev. Ce imate skrbi radi plačila, pridite k nam. da Vam jih odvzamemo. Dovoljujemo Vam dolgoročno odplačevanje! 5146 ZAHTEVAJTE VZORCE! ZAHTEVAJTE POTNIKA! HA OBROKE i UUBUAMA MESTNI TRG" 17/1 —————»■ ■ ■ ■■ i . i . . . ■ ■ .. .. ■■■■ Kir^Bnr.v^je-jiitiiiilsiiaBun^ i I fcSSB OtroSka postelja iz jeklenih cevi belo emajlirana s žičnim vloškom velikost 70X140 cm Din 1000.— franko vsaka železniška postaja. Pripadajoča posteljnina po najnižjih dnevnih cenah. 367 n fe iS lil if. .- - * Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, M smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega soproga, očeta, deda, brata, tasta, svaka, strica, gospoda se vsem najtopleje zahvaljujemo. Vsem, ki so z nami sočustvovali in nas tolaZIH ob najbrldkejšlh trrah tn vsem darovalcem prekrasnega cvetja ter vsem, ki so pokojnika spremili na Ejegovi zadnji poti, prisrčna hvala. Najtoplejša hvala preč. duhovščini, vsem bratom in sestram Sokola IV., pevskemu društvu Slavec, Mestnemu odboru Narodne odbrane, oblastni strelski družini, gg. oficirjem, ljubljanski gasilski župi, gospodu R.. Ranzingerju in njegovemu uradništvu, uradništvu tovarne in trgovine Bonač, uradništvu in drugemu osobju Tobačne tovarne itd. Iskrena hvala! Maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 4. maja 1952 ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi pri Sv. Jakobu. V LJubljani, dne 30. aprila 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prerane izgube naše nepozabne, ljubljene mamice, gospe erv^r A ter za poklonjeno cvetje in vence najiskrenejša zahvala vsem. Toplo zahvalo izrekamo gg. zdravnikom in vsem onim, ki 30 jo spremili na njeni zadnji potL Maže zadužnice se bodo darovale dne 4. maja ob %7n 10. maja ob 13. maja ob uri zjutraj v župnijski cerkvi v SiSkL 5137 LJubljana, dne 30. aprila 1932. Žalujoči ostali. V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš srčno ljubljeni brat, svak in stric, gospod BAVOKO ROPAŠ nenadoma umrl. Zemeljski ostanki se bodo položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico, dne 1 maja 1S32 ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Celje-Medlog, dne 30. aprila 1932. Žalujoča rodbina ROPAŠ. Mlcbel Z6vaco: SO Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Tri kletvice, Id so se rffl« ▼ eno. Klateč, ki so ostafl kakor prikovani od začudenja, da jim je gospodar pobegnil, so z njimi daii dusko nad svojim porazom, obžalovanjem in vznemirjenostjo. Escargasse se je prvi zavedel, dvignil roke, kakor bi klica) zvezde za pričo, in odločno rekel: »Naj se zgodi karkoli, vse smo storili, kar je bilo v našfh močeh m ni ga. ki bi nam mogel kaj očitati!« Druga dva sta pritrdila tem besedam. Vendar je bflo videti, da sta še zmerom vznemirjena. »Fuj. človeška čreva.« ja za godrnja! Escargasse. »Mislim, da je gospod Concini že prepričan, da smo ga pustili na cedilu!« Naglo so šli. plazeč se ob hiSah, najbrž zaradi stare navade. In med potjo, pazeč na straže, so se tiho pomenkovali: »Sodim, da bo gospodu Jehanu žal, ker nas ni poslušal.« »Nu, saj ni treba zmerom misliti najhujšega, GringaiMe.« »Dečko ima prav, Carcagne! V ulici Arbre - Sec je nekaj zalih deklet. Te ali one se še jaz ne bi branil.« »Vem, Escargasse.« »Nu, zakaj bi morala Mfl ravno Jehanova izvoljenka tista, ki se je van.o zagledal Concini? To bi bU tako izreden slučaj, da sko-Taj ne morem vanj verjeti.« »Saj sem tudi samemu sebi tako reke!!... Naj bo že karkoli, bomo že kako napravili. To vam pa rečem, da bi bil dosti bolj miren, č, bi bil nas poglavar hotei poslušati« »Ko pa ni hotel...« »Da, kraljevska hči nI zanj preveč.« je pomodroval Escargasse. »Pri moji ven, če se je bo kdo poskusil lotiti, mu zardnem meč v vamp m nru dam čreva jesti.« ZAHVALA Nalfk sencam so se plazili ▼ noč. Vse Je že spalo. Zavifl so t ulico Samt-Honorč m stopili v Concinijevo palačo. Sluge so jih takoj odvedli v tesen kabinet, kjer je sedei mlad mož, ki je kar drhtel od nestrpnosti. Ko je prišla iz kraljičine sobe, je Leonora Oaligai naletela na svojega moža, ki je čakal, da ga spuste k Mariji de Medicis. Concini je bil srednje postave, toda lepe rasti. Njegovo čelo je bilo visoko, lične kosti so mu štrlele naprej, rdeče ustnice pa so zakrivali zavihani brki. Kakor pri njegovi ženi so bile tudi pri njem posebnost oči. žgoče, zdaj divje, zdaj mehke. Gibki obraz si je umel nadeti vselej krinko, ki si jo je želel. Zmerom ie nosil glavo pokoncu. V svoii dragoceni obleki je bil veličasten, res lep in do skrajnosti eleganten. Ko ga je Leonora zagledala, je oprla vanj svoj Ijubeml poln pogled. On pa se je komaj ozrl nanjo. Potem se ji je priklonil ki tiho reke!: »Leonora, mladi mož Je prišel. Po vašem naročita sem se ognil sestanku z njim in zdaj me čaka.« Leonora je vzdrhtela, toda le svetKkan.fe nleirih zrente je Izdajalo. da jo nekaj vznemirja. Mirno je odgovorita: »Dovolj vzrokov sem imela za to. Concino ndo.« »Povejte mi. ali mislite imeti dolgo opravka z njim. Jaz M ga prav danes potreboval.« S hladnim nasmeškom je odvrnila: »Bojim se. da se sra ne boste mogli več posluževati Ce ga iutri ne vidite, bi deiala. da se ne vrne več. Rešeni boste tega lopova, ki vas je njegova nadutost že tako dolgo dražHa. Conckiijev obraz je preletel zaničljiv nasmešek. »Hudiča!« je odvrnil. »Kakšno težko nalogo ste mu daH?« Leonora je pogledala proti kraljičinim vratom, potem pa Je šepnila: »Ona se je naposled odločila!... Nocoj se bo zgodflo!... Concini je prebledel. Podzavestno si je segel z roko v lase in prestrašeno pogledal okoli sebe. Bila sta sama v predsobfa. Katarina Saivagia. ki je bula z dušo in telesom vdana svoji kraljici, je Concinija ti čakala. Leonora je to dobro vedela. Vedela pa je tudi, kako široko je razpletena mreža vohunstva na dvoru. Sklonila se j2 k njemu m mu šepnila na uho: »Pazi, Concinetto!... Smej se... Morda naju opazujejo.* Concini se je naglo zbral. Šaljivo se je nasmehnil, kakor bi govorila samo o domačih vsakdanjostih, in zamrmral: »Jihanu Hrabremu si naročila?« »Da!... In prav zato sem vam svetovala, da potrpite.« »Razumem... Ali se morda bojite?...« »Ne bojim se. Vse sem ukrenila, kar je bilo treba.« Concini ji je pomolil roko. T^daj je prebledela in zajecljala: »Čaka vas... Pojdite... Pazite, da jo omamite... Ne sme se-prernisliti...« »Bedite mirni! Naredil bom, da bo vse prav. Te beseda je izrekel iz prepričanja, vendar je bilo v njegovem glasu nekaj utrujenosti in skrbi. Bilo je videti, da je sestanek, ki ga kraljica pričakuje s tako nestrpnostjo in hrepenenjem po ljubezni, za.ij naporna tlaka. Leonora ga je predobro poznala, da ne bi tega opazila. In prav zato je bila nemirna. Bala se je, da ne bi Concini slabo igral... Vroče ga je pogledala in preprosto rekla: »■Nocoj spim v Louvm, ker imam službo.« Conciniju so se zadovoljno zasvetile oči. Nasmehnil se je in dejal: »Jaz pojdem domov. Morda mi bo prav hodilo, če bom lahko dokazal, da sem spal v svoji postelji.« ».Morda imate prav,« je pomislila rn namršfla obrvi Concini se je oddahnil. Ona pa je med tem mislila: /Vesel )č, da bo lahko ponoči delal, kar bo hotel! Pojdi. Concino. pojdi!... Teci na ljubezenski sestanek!... Saj bom izvedela, kje si bil!...« Na glas pa Je samo suho odvrnila: »Na vsak način bodrte ponoči doma!« MS m lil Ob prebridki izgubi naSega srčno ljubljenega bo- prog-a, očeta, brata, strica in svaka, gospoda krojaškega mojstra in hišnega posestnika Izrekamo t sni potoni vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali krasno cvetje ter nas tolažili v težkih urah. našo najiskrenejšo zahvalo. Posebna zahvala gg. zdravnikom za požrtvovalni trud, čč. duhovščini za tolažbo, nadalje blejskemu Sokom. pevcem in gasilcem, kakor tudi pokojnikovim stanovskim tovarišem krojačem. Se enkrat prisrčno zahvala vsem! 6188 Na Bledu, dne -30. aprila 1932. ŽALUJOČI OSTALI oskt, POZOR! Spolno slabost odatra.nH« > epo DeAkodijiTa« tra4 »vt» cm okrepite* »l* Eroe«. DMaj« y vsail &love&ki lota • presenetljivim m p* hom. Vtdriuj. s«tei»ino moč d« globok« starosti. Nt tisoče priuunj. — Cen« 60 Din moAn^jša 100 Din HaveJkova ordinačni laboratof FHrtt »ettranka 6. 17, CSR. Praha - Nncta, Boietechov« *L tO/A. J. 5445. US /,TU IE VESEL1E ZA VAS IN VAŠO FAMILHO ! Direktno II TOYAaMEoz.sklad.ua dob3e pes dobep inštrument tako po ceni,kakor p« nas: frlGlIHEod Din.68.TAMBU&!CEod Din 89. KITARE • 165. TBGMBE - +70. ,-jčnc harmonik« • -o9. NAŠA SPECllAlITETAj lomahčne harmonike,havkiske j gitabe, saksofoni. 'Zahtevajte brezplačni CENSM _ Ls icmiiico.mo postanem scoKmt- ZAVOD ZA M 41 V LJUBLJANI, GLEDALIŠKA 8 zaradi selitve začasno ne sprejema pose ta cenjenih dam. Novi naslov objavimo pravočasno po Časopisih. nogavice, rokavice, moško in damsko perilo nudi izredno ugodno Ferdo Kobald SILklošičeva cesta (Palača Grafike) 500S PREPRIČAJTE SE! ;T0\WRNA GLAZ&ll IN HABMOHIk poffiotlAttIBOiUi 101 maM ■m m ••i.lft. jSgSS&v F : 1 • , - . f * & - - i tem- se poskuša % reklamo pobiti vrednost neporuSnlh gumastih podpetnikov znamke REKORD Nemogoče Je s lažno reklamo izpodbiti dobro mišljenje o gumi-peti znamke REKORD ker Je dobro poznan gumasti podpetnik znamke REKORD S svojo dobro kakovostjo si dela stvarno reklamo. 5079 OTVORTLJ smo danes stalno RAZSTAVO UMETNEGA In NAVADNEGA POH16TVA V ljubljani, VEGOVA UlJCA i© ter se priporočamo za vsa v to stroko spadajoča dela po lastnih in arhitektonskih načrtih po najnižjih cenah. Gospodarska zadrga mlzarsldh mojstrov v Lfabljasii 5134 UGODNA F Trgovske h»e v Maribora na najbo*} prometni cesti, ki reprezen-tlra vrednost Din 1,500.000, proda lastnik radi odplačila intabuL bančnega dolga, polovico posestva za Din 550.000, eventuelno da lokal takoj na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »GfLnstlge Anlage des Kapitala 550«. 5116 Ženske f "I" ne tognjte Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, M smo jih prejeli povodom prerane !z?7ube našega srčno ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, strica in svaka, gospoda mM elektroteh. podjetaika, posestnika, občinskega svetnika itd. kakor za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gg. zdravnikom, gosp. županu dr. Dinko Pucu in vsemu občinskemu svetu ljubljanskemu, posebej še gg. dr. O. Fettichu in dr. M. Subicu, nadalje g. senatorju dr. V. Rožiču, Društvu jugoslov. obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani, Obrtniškemu diuštvu v Ljubljani, Zvezi obrtnih zadrug, Zadrugi kon-cesi ioniranih elektrotehnikov, Zanatski banki, srbskemu in hrvatskemu obrtništvu, zastopnikom raznih zbornic, korporacij, društev in organizacij. Sokolu EL, gg. pevcem za ganljivo žalno petje, govorniku g. predsedniku Pičmanu za tolažilne poslovilne besede ob odortem grobu ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu po9ebe naša iskreno občutena zahvala. Maša zadušnica se bo darovala v T>onedeljek, dne 2. maja t L ob 7. ari zjutraj v farni cerkvi v Trnovem. ako vam Izostane perioda! Ne Imejte strahu! Pišite nam samo in mi vam pošljemo od tisoč dam stalno z veseljem in sigurnostjo uporabljani PEF.20D0L ln tekom ene ure boste reSenl vseh skrbi in strahu! Nikako razočaranje — zajamčena pomoč — kot mnogi tisoči drugih dam, boste tudi vi zadovoljni. Overovljeno m zajamčeno neškodljivo nikdar odpovedujoče sredstvo za 90 Din, za močne nature ln v zastarelih slučajih močnejši perio-dol za 150 in 180 Din. Uspeh zajamčen, sicer vrnemo denar. Izključna razpošiljatev po laboratoriju W. H. OLXVTDT, Praga^Vršovice XIII., Ruska 12, V.-L Pošt. pred. 12 103 nič stralio! Fomoc pri motnjah ln tzo-rtankn mesečnega perila vam v teku ene ure prinese samo »Vigi« dr. Heryja. »Vigi« učinkuje zajamčeno pri vsaki ženi tudi v zastarelih in težkih primerih. 2e tisoči žen so ga uporabljali z uspehom in vselej jim je vrnil mir in veselje do življenja. Uspeh zajamčen brez prekinitve poklicnega posla. Zdravju ue škoduje. Samo temu sredstvu se boste lahko zahvalili za svoj mir. Ne hvalimo preko mere; poklonite nam svoje zaupanje, da vam vrnemo mir. Strokovnjaki so ga nazvali edino uteho žene. Pozor! Samo »Vigi« dr. Heryja! Cena Din 70.—, močnejši Din 180.—, posebno močan za zastarele motnje in krepak telesni ustroj Din 200.— in Din 250.—. Uspeh zajamčen, sicer se znesek vrne!! Na tisoče zahval za gotov in hiter uspeh. Sredstvo ne odreče niti v najtežjih primerih, deluje naravnost čudežno. Diskretno po pošti za vnaprej poslani znesek (v pismu) ga razpošilja samo: Strokovni ordlnačnl laboratorij A IDE ILVVELKA Praga-Vinogradi, Slezska 116 — odd. O. Poštni predal 28, Češkoslovaška. Strokovni sveti brezplačno! V Ljubljani, dne 1. maja 1932. 5133 2ALUJOČI OSTALI. Kako se sladkor odpravi, kako se zopet postane delazmožen in življenja vesel, tudi brez nadležne dete, vam pove pojasnjujoče pismo št. 3 o novih potih zdravljenja z navdušenim' priznanji tu- in inozems* va o presenetljivih uspehih brez diete. Dopisovanje nemško. Dr. med. Jordan, G. m. h H., Kassel 332, Nemčija. 3716 A T V boljše življenje k Bogu se je preselila po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, naša nad vse ljubljera hčerka, sestra in svakinja, gospodična Ada Olfcofer učiteljica Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 1. maja 1932 ob % 4. uri popoldne iz mrtvaSke veže, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Zagorje — Toplice — Ljubljana, dne 30. aprila 1932. 5132 ŽALUJOČI OSTALI. ObSina L, i »bi j* n. M«->tiv on^n-hivi Vsi otroci Vas lepo prosimo, pišite še danes trg. domu Stermecki po novo, veliko Ko'ekeijo raznega manufak-turnega blaga, ker tam se dobi za niiU denar veliko dobrega, lepega m močnega oiaga za >troške .takor tudi za moške in ženske obleke. V kolekciji se nahaja čez tisoč samih novih vzorcev in lahko doma izbirate mirno brez prodajalčevega vpliva. TtpHiMLftilfiJ VZORCI IN CENIK ZASTONJ! Posetite preko iooo razstavljalcev. 7* — maja, 200 strok: tekstilije, železnica, stroji, pohištvo, stavbne potrebščine, življenjske potrebščine, šport in tujski promet. RAZSTAVA umetne obrti in hišne industrije. — RADIO - obveščevalna služba. POTNE OLAJŠAVE: veljajo za vse, ki žele med 3. in 15. majem potovati v Budimpešto. 50 % v Madžarski, za pot na sejem kakor tudi za povratek, v Jugoslaviji za povratno vožnjo. 33 % za tri nadaljnje vožnje v madžarske province. (Vizum naknadno za 3 pengd v Budimpešti.) Vizum nepotreben. — Legitimacije in informacije pri: BeogTad: Centralno zastupstvo za Jugoslavijo: Putničkl ured mad-žarskog trgovačkog zastupstva, BeogTad, Palata Akademije, Jakši-čeva ulica 2. 4710 Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igrač-aih vozičkov, tn-lklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni 6troji ln motorji. Velika tz- » TRIBUN A« F. B. L*, tovarna dvokolea in otro-^jra Najnižje cene ških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. Ceniki franko. Ne potrebu jemo dragega inozemskega blaga. Naša avtomatsko-električna omara za hlajenje sistem »LINDE« brez vode ln amonijaka, ie ne-nadkriljiva. Amortizacija v 2 do 3 letin, ker rabi minimalno količino toka, V pogonu je v vseh krajih države. Poceni jih izdelujejo in dobavljajo BRACA GOLDNER, Subotica tovarna omar sa led, lesene opreme in Kovinaste iche. LEPO OPI1SJE do»eferte I preparatom »JOLIFEMME« prof. 4r. «««4. Biera. Preparat je mrirti, t »oranjiai oporafc- ja.n.em. pR| NERAZV,T,H 0pRSj|H t- j- T ra-Trojn zaostalih in upadlih po oslabijenju vi-Ied bolbini ali dojenja. dowiete ie " 4—6 tednih njih popolno in normalno obliko, i>e da pri t-em ojačite t^Io ;.n t>.-ke. Ospei »p pokaže ie po prvi uporabi. Garnitura Din 135.—. PRI UPADLEM. MEHKEM OPRSJU doseže?* i preparatom »Juno« ie v nekai r«Vn*i prvotno elastičnost in žvretočo. preparat na pr^.na.lrM> ocenila t-n priporočila dr. med. Funke hi dr. med. H Majer. Dr. med. Funke piše: »Va# »Juno« je brecprimsrao gredrtvo za jatianje ženskih prs.< Garnitura Din 70___ SC HRODER-SCHENKE Aooo m Jugooia-rtjo: Mm« »OMNIA«, odd. 1-3, Zagreb, DraSkovičeT* H. Zahtevajte brezplao.nl llustrovani e-enik! MESTNI TESARSKI MOJSTER T? k* □ □ □ C O C a □ □ □ □ □ P 49 & 3 NOTAE »MiS. 'Iti V LJUBLJANI □ Je r»re«oin svojo notarsko pisarno s 1. majem t. L iz T a v- □ □ X__,___**_ B * KMl □ čarjeve ulice štev. 6 5094 D □ 3 V DALMATINOVO ULICO ŠTEV. 3. Š R a □ ______ n □ULOJUUnULJUULr^ * v *r,' tj p&iSf F? .T KmEGKm Ljubljana, Kodeljevo štev, 19 se priporoča cenjenemu občinstvu za naročila tesarskih del, kakor: modernih lesenih lilš, raznih ostrešij, lesenih stopnic in vseh v to stroko spadajočih del po lastnih kakor tudi po podanih načrtih. 189 E is a 5 S m t 11 Kil za obrt, električne centrale, ladje in avtobuse od 8 KS naprej. Največja ekonomičnost, precizno delovanje, solidna konstrukcija. Reference na razpolago. JT7GOSLAVENSKO GANZ D. D., ZAGREB, Draškovičeva tdlca 27 Telefon 55—S7 5091 I^hKI Izšla je interesantna in velepoučna razprava „Naše spolno življenje in z nflm spolne balezni". Pošilja se diskretno po pošti. Ce pofljete ▼ pismu 10 Din in 5 Din v znamkah, se Vam požlje franko Vaš naslov. Po povzetju 5 Din več. 3689 »AMBRO«, Ljubljana, poštni predal Stev 74. NE BOJTE SE, CE IZOSTANE MENSTRUACIJA! Vms prtnaš* pri potkodbah d-oleoi peri!« p»rijo«ie>. 3-olgot«tn e prefcfca&aDn, tieo£kiat pri;*>?ofeTio, kvco&I jrv« oi iniaioe« srede**«, ki ni 1' "B 1*1 lil odixrvedal« tudi n« t «oj teijii n Lr-vrsuiaejžih »', o&ajih t nasprotja t drugnini «wblii, ki ca« FSJ.T. U učinkoval*: Prof. dr. Rettiha »EROSEA«, ti agodno ■dinknje, o* da bi morali »roje poslovanje preki-■ftf, f» pe nekaj orah. Din TO, ra Mara poškodbo Din l#0, z« •dporre ien?ke Din 150, dvojno »a staro poškodbo in odporne lenske Din :iyfl. Uspeli zajivmf*«, «eer vnoM d-enar! Tisoči Jen potrjujejo uagai in lanesljšt atsfvo teg» eredatva, kakor ton!ha-NiM<«, Reietfcnora a!. ». . 4. 54. Pošt. cebraaha t 17, CSB. HIŠTVA NAGLAS, Tifrfaški trg št. 6 priporoma svojo veliko salo^ro vrako-vrstnega pohištva po najnižjih cenah. Za Kanado in Ameriko Največji in najhitrejši par obrodi in lastna železniška zveza. ¥f7 ^IPft^l^^Ctel saTri° dni na odprtem morjn A A v^iftl. s^ei z velikim, brzim in novim parnikom Enipress of Britaln, 42.500 ton, ki drži rekord najhitrejše vožnje od kopnega do kopnega v i dneh 9 urah in 17 min. in ima zvezo ža Vsa pojasnila daje takoj brezplačno MATKO JEVA& LJUBLJANA, Kolodvorska SO Telefon 21—17 Brzojavi: Levante 4025 PREVOZNE CENE ZNATNO ZNIŽANE Quebec v 4 dneh in 18 trnih Montreai v 5 dneh Toronto v 5 dneh in 6 arah Uetroit v 5 dneh in 11 urah ChLcago v 5 dneh in 17 urah Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva nllca št. 5 | za stavbe in pohištvo, samo prvovrstna moč, siguren in samostojen kalkulant DOBI MESTO. Ponndbe na Ivan Hartl, Zagreb, L pošt pret. 390. 6095 fiziološki ekstrakt iz življenjetvorne žleze močne in zdrave živali Kalefluid jači živčni sistem in krepi organizem. Uporablja se pri izmučenosti, pri oslabljenju živcev, pri polni nevrasteniji. Kalefluid se prodaja v lekarnah in drogerijah. Brezplačno pošljem detajlno literatura Zahtevajte jo od: Beograd, Kralja Milana 15, Miloš Markovič. 5105 Odobren« od m'ni»tx?tve aorijaltM politike ta narodnega zdravja S. br. 53«) od 36. HI. »32. Jedna strana finansiska grupa želi, da kupi jednu tekstilnu fabriku u Jugoslaviji, koja je u pogonu sa celim uredjajera ili samo zgradu. Planove sa svima ostalim iscrpnim podatcima i uslo-vima poslati na adresu A. H. Levy, Beograd, po-štanski pretinac 133. 4912 □ § Isletislkosu na brisal k® □ □ šolskim izletnikom ter cen j. domačemu občinstva ee pri- □ □ poroča, da obiščejo □ Mo^lnlk ob izviru Ljubljanice, □ Okrepčevalnica odprta vsak dan. 5090 □ QULJUL!ULOJ]OJULHJLJLAJL^ - JULJULUI II I..ILJ vseh vrst za vino, žganje, mast, med, zelje, kakor tudi za barve in kolomaz, različno posodo kadi, čebre, škafe in drugo leseno posodo, priporoča za izdelovanje po najnižjih cenah. SODABSKA ZADBUGA NA ČEŠNJICI pošta Železniki. 4985 „MAJA" opanke so dosegle asa j višje uspehe, kes* so zelo priljubljene pri žeisskeiss svetu. Nje zahteva I si siosl rada vsaka žessa, ki žela bita v poletni dobi lahka v nogah a vendar tudi elegantna. 2ato zahtevajte tudi vi cd svojega trgovca, da vasn pokaže opanke „MAJA". — Tovarna: Pančevo. Cara Dušans 5032 Salon damskih klobukov (D. GStzi priporoča: zadnjb novosti VSAKOVRSTNIH SLAMNIKOV PO NAJNIŽJIH CENAH. 2ALNI KLO-BUKI VEDNO V ZALOGI. POPRA- VILA SE SPREJEMAJO. Gledališka ulica 8, vhod iz Aleksandrove e. 5069 izven mest, trošartnske meje z velikimi prostori za delavnice, z globoko kletjo, elektriko, vodovodom in plinom v hiši, pripravna za tovarna ali vinsko trgovino, naprc iaj. R.eflektanti naj se javijo na oglasni oddelek >Jutra< pod šifro >1,000.000.—«._5a3S Naznanja\ra1 da sva s L majem o tvorila trgovino mešanega blaga, v hiši ge. Vrečko v Vojniku. Trgovino sva založila s popolnoma svežim blagom dobrih kakovosti in po zmernih cenah. Postrežba bo solidna l Za prijazen obisk se cen j. občinstvu priporočava.' HOiiNJEC & ROJNIK. 5021 1&7 naročajte le pri domači tvornid, katera EDINA izdeluje to blago iz najboljšega materiala in prodaja najceneje Jos. R. PuH, Ljubljana, GradaSka uL št, 22, tel« 2513 V'f -.rr-- .s® 'I* INDUSTRIJALCI! VASO POTREBO V GUMASTIH PREDMETIH V CELOTI POKRITI V POPOLNO ZADOVOLJSTVO IN Z GARANCIJO Jo edino SPOSOBNA PRVA JUGOSLOVENSKA TVORNICA REKORD JOSIP G. CULJKOVIC, LESKOVAO ZAHTEV A,TTE PONUDBE! GUME 5088 ZAHTEVAJTE posudbk Kam se gremo zdravit, okrepit in na oddih? Pojmo ▼ nafi stari in priljubljeni ttrristovsM center anednarodne pubilke; §dxavs£t&če (Rogalfko SCaitno katere nadmorska vižtna znaSa 288 m, & podnebje Je snbalpinsfeo in milo. Mravilna mineralna voda > Tem pel«, >Styria< in >Donat« z indikacijo t& jsdrav-tfenje želodca, črevesja, Jeter, obtoka in bolezni krvi, ledvic, mehurja in živčnih bolezni itd. — Normalni kurz v kopališču: 3 nedelje. A pred ln po tem kurzu pijmo njeno vodo doma! Moderna hidro-elektro- in mehano-terapija. — RSntgm. Prvovrstno urejen kemijsko analitični laboratorij. — Zdravniki speciJalistL — KopaHSčna grxiba. Radio. — Vse vrste razvedril. — Družabni Izleti itd. Sezona: od L maja do 1 oktobra. Glavra sezona od 16. junija do 31. avgusta. Izven glavne sezone Je najprikiadnejši obisk kopališča radi udobnosti, nizkih cen in posebnih popustov. 170 Pavšalni aranžmaji popolne oskrbe vključno zdravljenje. Olajšave za neimovite.' Zveze: po železnici via Zagreb-Zabok ali via Grobelno. Za povratek popust v ceni karte. Zahtevajte prospekte! *tev. 731. V zapuSSno po Mihaelu Goršetu, bivšem posestniku v TopHc&h šter. 48, spadajoče premičnine in nepremičnina vložna štev. 65 k. o. Toplice se bodo prodajale na prostovoljni javni dražbi po predlogu g. Pečjaka Adolfa, posestnika in župana v Toplicah, kakor pooblaščenca dedičev dne 8, maja tega leta, ob 14 uri na licu mesta v Toplicah štev. 48. Natančnejši pogoji so razvidni in interesentom na vpogled v notarski pisarni Matije Marinčeka v Novem mestu. Hiša je pripravna za obrtnika ali trgovca. V Novem mestu, dne 25. aprila 1932. 5044 MATIJA MARINČEK, notar, kakor sodni poverjenik. kokogje, par)«, gos{e, naravno in s strojem 6i£čeno, dobavlja t vsaki množini E. VAM ČAKOVEC Telefon številka 59, 4, 3, 60 Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« AdolI Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za Inseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani.