Poitnl urad 9021 Celovec — Verlagspostaml 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni Uvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Prepričljiv volilni uspeh socialistov pri občinskih volitvah v Celovcu in Salzburgu Minulo inedeljo so bile izvedene občinske volitve v avtonomnih mestih Celovec in Salzburg. Volitve v obeh mestih pomenijo prepričljiv uspeh za socialistično stranko v celoti in še posebej za vodilna kandidata — v Celovcu za župana Ausserwinklerja in v Salzburgu za župana Backa. Tako v enem kot v drugem mestu so socialisti močno povečali število svojih glasov ter pridobili po tri nove mandate, medtem ko so CfVP, FPO in KP'd povsod zgubile po enega člana občinskega sveta. Nedeljska zmaga socialistov je posebno očitna v Celovcu, kjer so si prvič po drugi svetovni vojni pridobili absolutno večino v mestnem parlamentu. Celovške volitve v številkah: Pri 82,6-odstoin.i volilni udeležbi je bilo oddanih 40.795 veljavnih glasov, od katerih so socialisti dobili 22.007 glasov ali 53,94 °/o (za 4830 glasov več kot pri volitvah leta 1962); OVP je dobila 12.866 glasov, torej za 590 glasov manj kot leta 1962; za FPO je bilo oddanih 4483 glasov, kar pomeni napram letu 1962 izgubo 1045 glasov; KPO" je dobila 1064 glasov, tako da je od leta 1962 zgubila 740 glasov; DFP (Ola-hova stranka), ki pni zadnjih občinskih volitvah še ni kandidirala, pa je zbrat a 375 glasov. Število mandatov je SPO od prejšnjih 17 povečala na 20, OVP je nazadovala od 13 na 12 in FPO od 5 na 4 mandate, medtem ko je KPO imela veliko smolo, da je zaradi devetih manjkajočih glasov zgubila svoj edini mandat. V mestnem senatu bo imela SPO kot doslej 4 sedeže, OVP pa namesto dosedanjih treh le še dva, kajti na njen račun je prišla v senat FPO. Podoben je izid valitev tudi v Salzburgu, kjer je SPO v primerjavi z letom 1962 pridobila dobrih 7000 glasov in povečala število svojih mandatov od 16 na 19; OVP je sicer pridobila 383 glasov, vendar je zgubila enega od dosedanjih 14 mandatov; FPO je utrpela izgubo več kot tisoč glasov, in je število njenih mandatov padlo od 9 na 8; KPO pa je tudi v Salzburgu zgubila svoj zadnji mandat v občinskem odboru. Ob teh številkah, ki pomenijo nedvoumen izraz zaupanja socialistični stranki in njenim lokalnim mandatarjem, glede ocene nedeljskih volitev res ne more biti nobenega dvoma. Kakor je izid volitev po eni strani priznanje socialistom za njihovo dosedanje delo, tako je po drugi strani resno opozorilo zlasti na račun OVP, ki je v komaj do- brem letu samovladanja že nevarno zapravila zaupanje široke avstrijske javnosti. Gotovo občinskih volitev v le dveh mestih ni mogoče smatrati za politični barometer v državnem merilu, vendar so nedeljski rezultati dovolj zgovorni ter jasno kažejo, da današnji človek zna zelo dobro in kritično razlikovati med besedami in dejanji. 'OVP je pred zadnjimi državnozborskimi volitvami obljubljala, da bo vodila »politiko za vse Avstrijce"; v minulem letu in še posebno pri pogajanjih za državni proračun 1968 je to obljubo očitno pozabila. Izid nedeljskih volitev v Celovcu in Salzburgu je mimo vseh drugih vzrokov in pomenov gotovo odgovor tudi na to. Zakaj ne že mnogo prej? V začetku tega tedna je bilo uradno objavljeno, da je policija na zahtevo državnega pravanistva v Innsbrucku aretirala nekaj oseb, ki so osumljene, da so načrtovale, pripravljale in sodelovale pri terorističnih akcijah na Južnem Tirolskem. Notranje ministrstvo je v tej zvezi sporočilo, da se bo akcija proti teroristom \»z vso odločnostjo«• nadaljevala in da je računati z nadaljnjimi aretacijami, zato trenutno tudi ni mogoče objaviti nobenih podrobnosti. Kljub tej previdnosti pristojnih oblasti je postalo znano, da je med doslej aretiranimi tudi študent Peter Kienesberger. S tem pa je tudi že povedano, proti kateremu krogu ljudi je naperjena sedanja akcija varnostnih organov — namreč proti skupini ekstremistov, katerih imena so bila že večkrat omenjena v zvezi s teroristično dejavnostjo. To pomeni, da so bili ti ljudje že dolgo časa znani tudi oblastem, zato se je treba vprašati, zakaj proti njim niso že davno prej podvzeli dovolj odločne ukrepe, s katerimi bi lahko onemogočili ali vsaj omejili teroristično dejavnost, ki je zahtevala že številne človeške žrtve, hkrati pa močno škodovala ugledu Avstrije v mednarodni javnosti. Sedanji ukrepi proti teroristom prihajajo torej nekoliko pozno, vendar jih bo z zadoščenjem pozdravila vsa demokratična javnost pri nas v Avstriji, pa tudi na Južnem Tirolskem in v Italiji, saj povsod prevladuje mnenje, da pri atentatih ne gre za »podporo* manjšini imarveč za zločinsko dejavnost. Ostrejše vzdušje med OVP in SPO Srednji vzhod se ne more umiriti Za trenutni položaj na Srednjem vzhodu je vsekakor značilno, da se v najrazličnejših forumih trudijo za dosego miirne rešitve spora med arabskimi deželami in Izraelom, medtem ko neposredno prizadeti naravnost tekmujejo, da bi medsebojne odnose še poslabšali. Spričo tega je Srednji vzhod ikiljub sedanjemu premirju ostal klasični sod smodnika, ki ga najmanjši povod lahko vsak čas spravi do nove eksplozije. Glavno odgovornost pri tem nedvomno nosi Izrael skupaj s tistimi državami, ki veljajo kot njegovi zavezniki v boju proti Arabcem. Množičen beg arabskega prebivalstva iz Sueza in drugih mest dovolj zgovorno priča o tem, da Izrael po zmagi v nedavni vojni ni ubral poti, ki bi vodila k političnemu reševanju problema, očitno hoče izsiliti »vojaško« rešitev. V tem gre tako daleč, da se zdi preveč celo Ameriki, čeprav je znano, da ravno Washimgton najbolj dosledno stoji na strani Izraela. Toda v zadnjem času tudi ameriški krogi z nezadovoljstvom opazujejo izraelsko kolonizacijo med zadnjto vojno zasedenih predelov arabskih dežel ter svarilno poudarjajo, da ima Izrael sicer pravico do obstoja in varnosti, ne pa tudi do osvajanja. V kolikšni meri so ta svarila iz Washingtona mišljena iskreno, seveda ni znano. Vsekakor je bila Amerika tista, ki je še pred tremi meseci — kakor odkrivajo zdaj v Kairu objavljeni dokumenti — skupaj z Izraelom in Zahodno Nemčijo kovala zaroto za strmoglavljenje sedanjih režimov v Združeni arabski republiki, Iraku in Siriji. Takrat je Amerika vztrajala, da mora na vsak način pasti vlada v Kairu, k čemur naj pomaga tudi sedanji položaj, ki ga imajo izraelske vojaške sile. Poskus državnega udara v omenjenih arabskih deželah je takrat sicer izpodletel, kar pomeni, da so se zarotniki tudi že dokončno odpovedali svojim načrtom. V tej zvezi namreč nikakor ne gre podcenjevati vesti iz Kaira, po katerih v političnih krogih prevladuje mnenje, da na Srednjem vzhodu ponovno narašča napetost in da je v bližnji prihodnosti mogoča obnovitev sovražnosti. Pri tem izrecno omenjamo možnost, da bi utegnil Izirael ponoviti napad v coni Sueškega prekopa in hkrati začeti vojaške operacije tudi na drugih bojiščih. Istega dne, ko so volivci v Celovcu in Salzburgu z glasovnico v roki izrekali svojo sodbo o vrednosti ene ali druge politične stranke ter se tako v enem kot v drugem primeru z veliko večino odločili proti OVP in v korist S PD, je bila na račun OVP in njene politike izrečena zelo ostra kritika tudi v Schwechatu pri Dunaju. Izrekel jo je predsednik SPO dr. Bruno Kreisky, ki je govoril delegatom na deželnem kongresu nižje-avstrijske SPO. Izjave predsednika socialistične stranke so bile res nenavadno ostre ter so izzvenele kot obtožba proti OVP-jevski samovladi v celoti kakor tudi proti posameznim ministrom. Za svoje obtožbe je imel dr. Kreisky dovolj argumentov, saj je bil prav on tisti, ki je vlado že pred dobrim letom opozarjal na znake krize v avstrijskem gospodarstvu ter zahteval pravočasne ukrepe. Takrat OVP-jev- Umrl je Clement R. Attlee ugledni britanski socialistični politik V starosti 84 let je v londonski bolnišnici umrl lord Clement Richard Attlee, dolgoletni vodja britanske laburistične stranke in bivši predsednik britanske vlade. Leta 1935 je bil Attlee izvoljen za voditelja laburistične stranke, ki je pod njegovim vodstvom postala močan faktor na britanskem političnem ipozorišču. Po drugi svetovni vojni je bil Attlee skozi več let predsednik britanske vlade ter je bistveno prispeval k temu, da je Britanija postala dežela »socialne blaginje". V tej dobi je bilo uvedeno med drugim splošno socialno zavarovanje, izvedli so podržavljenje jeklarske industrije, energetike in transporta, neodvisnost so dobile nekdanje kolonialne dežele Indija, Pakistan, Burma in Cejlon. sko vodstvo teh svaril ni hotelo slišati, danes pa mora sam kancler dr. Klaus priznati, kako resen je gospodarski položaj in kako težavna je zato naloga vlade. Prav tako pa predsednik SPO tudi ni bil v škripcih, ko je izrekel kriti ko na račun posameznih OVP-jevskih ministrov, saj so bile na primer korupcije v gradbeništvu vzroka dovolj, da so močno razburile najširšo avstrijsko javnost. Torej bi lahko rekli, da je dr. Krei-sky »potipal OVP tam, kjer jo najbolj boli«. To potrjuje predvsem dejstvo, da je OVP-jevsko vodstvo odgovorilo zelo hitro in zelo ostro. Generalni tajnik Withalm ugotavlja, da je »potrpežljivost OVP izčrpana« ter napoveduje, da OVP političnega boja na tej ravni ne more več trpeti. Vzdušje med obema velikima strankama je vsekakor spet enkrat doseglo stopnjo zaostritve, kar bo nujno vplivalo na jesensko politično sezono. Pri tem pa bi bilo seveda povsem zgrešeno, če bi krivdo za to zaostritev iskali — kakor to dela OVP — v kritičnih izjavah predsednika SPO. Ko je OVP sama prevzela vlado, se je gotovo zavedala, da s tem sama prevzema tudi odgovornost ter bo izpostavljena kritiki. Zato je precej jasno, da so pravi vzroki za sedanjo občutljivost OVP nekje drugod — ne nazadnje tudi v čedalje večjem nezadovoljstvu z njeno politiko, ki prihaja do izraza v vedno širših krogih avstrijskega ljudstva in ki se je posebno očitno manifestiralo zadnjo nedeljo pri občinskih volitvah v Celovcu in Salzburgu. Slovenska narodna skupnost v Italiji se upira spreminjanju etničnega značaja njenega ozemlja Tržaški Slovenci spel preživljajo iežke trenutke ter se upravičeno bojijo za narodni obstanek na lastni zemlji. Ta zemlja, slovenska zemlja okoli Trsta, je namreč v nevarnosti, kajti v teku je nov postopek za razlastitev, ki naj bi takrat zajel nadaljnjih 200 do 300 hektarov zemlje, katere sedanji lastniki so slovenski kmetje okrog Doline in Boljunca pri Trstu. Razlaščanje slovenske zemlje na Tržaškem ni nov pojav, kakor tudi ni težko odkriti tiste resnične vzroke, ki se skrivajo za navideznimi gospodarskimi potrebami. Sedanji načrti se od prejšnjih razlikujejo le v toliko, da gre takrat za bistveno večje površine, medtem ko je navideznih argumentov, ki naj bi prikrili resnične namene, nasprotno precej manj. Sedanjo akcijo je sprožila ustanova tako imenovanega industrijskega pristanišča, ki hoče graditi veliko tovorno motorjev. V ta namen je pokupila že obširna zemljišča ter je bilo govora, da bo tovarna zgrajena pri Orehu. Nenadoma pa so strokovnjaki baje ugotovili, da tista zemljišča niso primerna, marveč bi prišla v poštev zemljišča okoli Boljunca in Doline, torej zemlja, ki je last slovenskih kmetov. Uveden je bil postopek za razlastitev in vse izgleda, da bodo tržaški Slovenci izgubili nadaljnjih 200 do 300 hektarov svoje zemlje. Da je ustanavljanje novih industrijskih obratov velikega gospodarskega pomena za deželo in njeno prebivalstvo, priznavajo tudi tržaški Slovenci. Nikakor pa se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da bi morali biti v ta namen razlaščeni ravno slovenski kmetje, kajti taki ukrepi v konkretnem primreu pomenijo načrtno spreminjanje etničnega značaja krajev, kjer živi slovenska narodna skupina. Pri akciji namreč ne gre zgolj za razlastitev slovenskih kmetov, marveč bo izgradnji tovarne nujno sledila priselitev več tisočev delavcev italijanske narodnosti. To bo imelo za posledico, da bo v doslej slovenskih vaseh čedalje bolj prevladoval italijanski živelj. Slovenci pa bodo postali manjšina celo na svoji lastni zemlji. Spričo tega »Primorski dnevnik" v tej zvezi pravilno ugotavlja in poziva: Vsakdo, ki mu je pri srcu obstanek slovenske narodne skupnosti v dolinski občini in v daljši perspektivi na Tržaškem sploh, mora odločno zavrniti napovedane razlastitve. Kancler dr. Klaus bo obiskal Bolgarijo Na povabilo bolgarske vlade bo zvezni kancler dr. Klaus v spremstvu zunanjega ministra dr. Tončič-Sorinja prihodnji teden uradno obiskal Bolgarijo. Obisk bo trajal od 17. do 21. oktobra ter bo obsegal vrsto sprejemov in drugih slavnosti, ki so običajne pri takih priložnostih. Dnevnii red obiska predvideva seveda tudi delovne razgovore med predstavniki obeh držav, kjer bodo izmenjali mnenja o aktualnih mednarodnih vprašanjih in zlasti o problemih, ki se nanašajo na odnose med Bolgarijo in Avstrijo. V okviru teh bilateralnih odnosov bosta zunanja ministra obeh držav podpisala sporazum o medsebojni pravni pomoči, kancler Klaus pa bo imel predavanje na bolgarski akademiji znanosti. Sovjetski proračun predvideva gradnjo treh milijonov stanovanj Te dni je vrhovrji sovjet (parlament) Sovjetske zveze razpravljal o proračunu za leto 1968 ter o gospodarskem načrtu za dobo 1968—1970, hkrati pa obravnaval tudi poročilo o izpolnitvi gospodarskega načrta za leto 1966. Ustrezna poročila sta podala finančni minister Garbusov in predsednik komiteja za planiranje Bajbakov. Razprava o sovjetskem proračunu za leto 1968 je vzbudila veliko zanimanje tudi v zahodnih državah, kjer so zlasti zabeležili dejstvo, da bo v Sovjetski zvezi prihodnje leto prvič postavljena konzumna industrija pred težko industrijo, ali z drugimi besedami, da bo glavni poudarek na večji proizvodnji blaga za širšo potrošnjo. Sovjetski proračun za prihodnje leto predvideva skupne dohodke v višini 123,8 milijarde rubljev, medtem ko bodo izdatki znašali 123,5 milijarde. Pri tem pa je vsekakor značilno, da bodo državljani k dohodkom države v obliki davkov prispevali samo 8,3 odstotka, medtem ko bo 91 odstotkov državnih dohodkov prišlo iz gospodarstva, katero bo po drugi strani dobilo iz državnega proračuna na razpolago sredstva v višini 96,2 milijarde rublj’ev. Zelo veliko — namreč 43,6 milijarde rubljev — bo Sovjetska zveza investirala v gradbeništvo ter je v proračunu med drugim predvideno, da bodo prihodnje leto zgradili 3,000.000 novih stanovanj. V-B/fVC/TUŠ Proračun 1968 bo slabši od proračuna 1967 Živčnost v vrstah vodstva OVP, ki je od časa do časa dobivala podobo vladne krize, se je v sredo m v četrtek minulega tedna nekoliko polegla. Osnutek proračuna za leto 1968 je bil vsaj v vodstvu OVP spravljen pod streho tik pred volitvami v Celovcu in v Sa.zburgu in med volitvami na Zgornjem Avstrijskem, ki bodo sledile v nedeljo teden. Vodstvo OVP se je zedinilo za proračun, ki vsebuje na strani izdatkov znesek 84,6 milijarde šilingov v rednem proračunu in 2,3 milijarde šilingov v eventualnem proračunu. Deficit bo — neupoštevojoč eventualnega proračuna — predvidoma znašal 6,6 milijarde šilingov. Od preko 10 milijard šilingov ga je OVP na ta znesek znižala s tem, da je do-l.oJke države zvišala za 2,2 milijardi šilingov, njene izdatke pa skrčila za 1,3 milijarde šilingov. Temu „sporazumu" pa je že minuli teden sledna napoved, da bo mogoče eventualni proračun realizirati kvečjemu do polovice. Če pa upoštevamo, da bo že letos dejanski deficit v državnem proračunu z okroglo 6 milijardami šilingov najmanj za polovico večji, kakor je bit predviden v proračunu in če pri tem še upoštevamo, da se gospodarski položaj v drugi polovici leta naprej slabša, potem moramo že sedaj podvomiti v realnost prihodnjeletnega proračuna in v možnost, da bo vsaj v polovičnem obsegu lahko izpolnjen. Po svojem osnutku bo prihodnjeletni proračun na eni strani prinesel avstrijskemu prebivalstvu in gospodarstvu nova bremena, na Graški jesenski sejem zaključen Minulo nedeljo je letošnji graški jesenski sejem zaprl svoja vrata. V devetih dneh njegovega trajanja ga je obiskalo okoli 400.000 ljudi, med katerimi so bili spet močno zastopani obiskovalci iz Slovenije in Hrvatske pa tudi iz Srbije in Bosne. V svojem zaključnem poročilu sejmska uprava poudarja, da je sejem — poslovno gledano — poteitai v znamenju časa, v katerem se je vršit. Zaradi dobre organizacije in koncentracije podjetij po branžah iso razstavljala na sejmu poslovno razmeroma dobro odrezali. To velja zlasti za podjetja, 'ki so razstavljali na posebnih razstavah »ur in nakita«, nadalje »parfumerije in kozmetike« ter »sodobne embalaže«. Sploh je bilo na sejmu zanimanje za konzumno blago večji od zanimanja za investicijsko blago. Vendar je bilo tudi pri konzumnem blagu opaziti popuščanje povpraševanja. Pri investicijskem blagu je bilo videti, da je povpraševanje najbolj popuščalo pri kmetijskih strojih in pri večjih gradbenih strojih. Razmeroma dobro so odrezala le podjetja, ki so že predhodno nastopila z ustrezno reklamo, in pa tista, ki so se na tem sejmu prvič uvrstila med razstavljalce. Tako je tudi graški sejem, podobno .kot pred njim dunajski in celovški, pokazal, da gospodarska živahnost v državi upada in da imamo opravka z resno gospodarsko recesijo. V AVSTRIJI: Število konkurzov narašča V prvem polletju tekočega leta je bilo pri avstrijskih sodiščih prijavljenih 431 konkurzov ali stečajev in poravnav. Lani so jih v istem razdobju našteli le 382. Število konkurzov se je povečalo od 295 na 303, število sodnijskih poravnav pa od 87 na 128. Večji del konkurzov odpade na obrtništvo, med njim pa zlasti na trgovine z živili in na gostinska podjetja. Isto velja tudi za poravnave. Na tovrstna podjetja je odpadlo 162 konkurzov in 99 sodnijskih poravnav. Na grosistične trgovine je odpadlo 20 konkurzov in 18 poravnav, na industrijska podjetja pa 4 konkurzi in 7 poravnav. Največje število konkurzov in poravnav je odpadlo na Dunaj, na Zgornjo Avstrijsko in na štajersko. OB STOLETNICI SVOJEGA OBSTOJA: drugi ba po oslabil investicijsko dejavnost države. Nova bremena v višini 2,2 milijarde šilingov bo prinesel z zvišanjem davkov za 1,7 milijarde šilingov in sicer ® z zvišanjem davka na blagovni promet za 800 milijonov šilingov, ® z zvišanjem davka na tobak za 110 milijonov šilingov, ® z zvišanjem prometnega davka v tovornem prometu za 60 milijonov šilingov, ® z uvedbo davka na uvoz margarine, z zvišanjem pristojbin pri sodiščih, z zvišanjem prispevka za državno upravo in z vrsto drugih ukrepov. Država pa bo svoje izdatke skrčila: pri svojem prispevku k ASVG za 200 milijonov šilingov, pri personalnih Izdatkih za 1 °/o, pri izdatkih za vojsko za 100 milijonov šilingov, pri prispevkih za izenačenje cen umetnih gnojil za 110 milijonov šilingov, In s skrčenjem svojega prispevka v izravnalni sklad bolniških blagajn za 50 milijonov šilingov, da navedemo samo najvažnejša skrčenja državnih prispevkov. Zvezna gospodarska zbornica je že minuli teden na te proračunske operacije objavila, da bodo pognale cene za najmanj 0,8 odstotka navzgor In da se bodo težave Avstrije pri izvozu še povečale. Tako je že sedaj očitno, da bo novi proračun sprožil nov val podražitev, namesto da bi ga preprečil, kar bi bilo za odpravo sedanje gospodarske recesije neobhodno potrebno. Koliko bo dal novi proračun ostalemu gospodarstvu v državi novih impuisov, je odvisno od možnosti realizacije eventualnega proračuna. Te možnosti pa že tendence proračuna ne zagotavljajo. Spričo uvodoma navedenih okoliščin je le malo verjetno, da bo mogoče v eventualnem proračunu realizirati državne gradnje v znesku 600 milijonov šilingov, prispevke kmetijstvu v višini 400 milijonov šilingov, investicije pri železnici in pošti v višini 420 milijonov šilingov, investicije pri podržavljenih podjetjih v višini 220 milijonov šilingov in dotacije vojske v višini 200 milijonov šilingov. Proračun hoče vlada sedaj še „ friz bati", nakar ga bo 23. oktobra — torej po zgor-njeavstrljiskih deželnozborskih in občinskih volitvah — predložila parlamentu. V LJUBLJANI: Sejem »Sodobna elektronika" V torek je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprla 14. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike. Razstava bo odprta do nedelje 15. oktobra. Na njej nastopa 17 držav in sicer Anglija, Avstrija, Belgija, Češkoslovaška, Danska, Francija, Italija, Japonska, Madžarska, Nizozemska, obe Nemčiji, Poljska, Švedska, Švica, Združene države Amerike in Jugoslavija. Skupno je na razstavi zastopanih okoli 150 podjetij. Z razstavo so povezane razne demonstracije med njimi demonstracija barvne televizije, včeraj pa se je začel tretji jugoslovanski simpozij o obravnavanju podatkov in digitalni tehniki. INOZEMSKI TURIZEM V JUGOSLAVIJI: Devizni dotok se je povečal za dobro četrtino Kljub slabim pogojem na področju evropskega turizma, katerega razvoj so letos poleg gospodarske recesije hromili še dogodki v Grčiji in na Bližnjem vzhodu, je Jugoslavija prvih osem mesecev turističnega prometa ugodno zaključila. Po predhodnih podatkih se je v prvih osmih mesecih njen turistični devizni dotok povečal za 28 odstotkov, pri čemer dotok potom prometnih storitev še ni upoštevan. S tem dotdkom je v tem času prišlo v Jugoslavijo 79,5 milijona dolarjev turističnih deviz. Ta porast očitno kaže, da se je letos struktura Inozemskih turistov po evropskih turističnih deželah spremenila. Kakor po drugih državah, med njimi tudi v Avstriji, je letos devizni priliv večji od porasta turističnih nočitev. Ob tako močnem porastu deviznega priliva, kakor ga s strani turizma letos ugotavlja Jugoslavija, je namreč po podatkih iz 66 najpomembnejših turističnih krajev Jugoslavije število nočitev naraslo le za 8 odstotkov. Druga značilnost letošnjega turizma, ki jo dobimo potrjeno tudi v Jugoslaviji, so velike razlike v zasedenosti raznih turističnih krajev. Tako so n. pr. ugotovili, da je v Portorožu število nočitev poraslo le za 1 odstotek, medtem ko je v Poreču poraslo za 29 odstotkov, v Umagu pa celo za 41 odstotkov. Opatija je imela letos za 9 odstotkov manj inozemskih nočitev, Crikvenica pa je njihovo število povečala za 13 odstotkov. Število nočitev je v Malem Lošinju poraslo za 11 odstotkov, Ulcinj pa je imel za 18 odstotkov več nočitev. Na mejnih prehodih v Jugoslavijo je število potnikov poraslo za 48 odstotkov na 20,2 milijona. Pri tem je izredno močno naraslo število jugoslovanskih potnikov. S 4 milijoni so jih našteli za 110 odstotkov več k< mih mesecih minulega leta. prvih Resni kmečki upori v Franciji Francija in njena vlada Imata od začetka minulega tedna nov problem, problem nerešenega kmečkega vprašanja, ki je dozorel do izbruha 'kmečkih množic. V vseh večjih mestih Brelagne in Normandije je prišlo začetkom minulega tedna do demonstracij kmečkih ljudi, ki so se spopadli s policijo, ki jih je hotela razgnati, ker so v svojih povorkah nosili transparente z napisi „Mi nočemo dveh tv rop: Evrope bogatih in Evrope rev-nihl’ BBU pomemben industrijski faktor v deželi To je bil začetek upora francoskih kmetov, ki utegne biti zelo odločen in v katerem ne bodo tako naglo popustili. Ta upor je v svojem bistvu naperjen proti agrarni politiki Evropske gospodarske skupnosti, kjer uveljavlja Nemčija svoj diktat visokih cen za žito in nizkih cen za meso. V tej politiki so francoski kmečki ljudje zapostavljeni, ker so prisiljeni, da producirajo meso in da potom njega pridejo na svojih malih površinah vsaj do nekoliko 'boljšega zaslužka, kakor 'bi prišli z žitom. Kako dalekosežna je problematika kmetov v uporu, najbolj razvidimo iz tega, da dela v Franciji še vedno 20 odstotkov prebivalstva v kmetijstvu. BBU v Nemškem Plajberku pri Beljaku je v ponedeljek praznovala stoletnico svojega obstoja. To podržavljeno podjetje — slovensko ga imenujemo Plajberška rudarska unija — sodi od svoje ustanovitve vse v današnje dni med najpomembnejša industrijska podjeta v deželi, čeprav se je medtem njegova dejavnost precej spremenila in čeprav se mora zadnja leta sproti spoprijemati z mednarodno konkurenco. V svojem jubilejnem letu šteje podjetje 1573 delavcev in 316 nameščencev, za katere tudi zgledno skrbi, saj je samo lani za pocenitev njihovih stanovanj, za deputate, družabne prireditve zdravstvo, šport in kulturo izdalo 15,8 milijona šilingov. V zadnjih letih je moralo tudi to podjetje svojo proizvodnjo v veliki meri spremeniti. Od pridobivanja rude svinca in cinka ter trgovanja z njimi se je moralo uvrstiti v kemično industrijo, ki jo je zgradilo v okolici Podkloštra. Poleg tega je sistematično odkrivalo nova ležišča rude, ki za več kot 20 let zagotavljajo njeno letno pridobivanje v količini okoi! 500.000 ton. Odprti in še ne rešeni problemi podjetja so času primerna mehanizacija in avtomatizacija obrotavanja in oskrba s ceneno energijo. Le tako bo podjetje tudi v prihodnje lahko prestalo mednarodno konkurenco, ki postaja prav na področju kemične industrije čedalje trša. Upor francoskih kmetov velja konkretno prenizkim cenam, ki jih je za meso določila EGS. Ta upor pa utegne postaviti že itak dovolj o spora va no agrarno politiko EGS na glavo. Očitki na račun Nemčije, da je z visokimi cenami za žito .in z nizkimi cenami za meso predvsem favorizirala svoje veleposestnike, so vedno glasnejši, v Fronoiji pa so sedaj sprožili upor. Pad vtisom tega upora bo v ponedeljek francoska delegacija na zasedanju ministrskega sveta EGS zahtevala, da mora Evropska gospodarska skupnost zvišati cene govejega in svinjskega mesa. S tem pa je razvoj upora francoskih 'kmetov tesno povezan z zadržanjem ministrskega sveta EGS na francosko zahtevo. HAVANA. — AmeriSko ljudstvo želi, da bi se končala vojna v Vietnamu, kajti vietnamskega problema ni mogoče reJitj z vojalko silo. Tako je ob prihodu no Kubo izjavil bivSi komentator »New York Timesa' Herbert Mafhews, ki je dejal, da je vedno nastopal proti vietnamski politiki predsednika Johnsona in zlasti proti temu, da poSiljajo v Vietnam nove ameriške vojaSke okrepitve ter bombardirajo Severni Vietnam. Po Mathewsovem mnenju vietnamska voj Narodno gledališče z Reke se bavi z načrti, da bi osnovali ^gledališče na vodi”. V ta namen naj bi v gledališče spremenili ladjo, ki bi omogočila gostovanja tudi v oddaljnjh krajih in na otokih, kjer zdaj nimajo nobenega stika z odrsko umetnostjo. V starosti 82 let je v začetku tega tedna umrl znani francoski pisitelj Andre Maurois, ki je od leta 1938 spadal med -nesmrtne” člane francoske akademije. Boj proti plenilcem grobnic V zadnjem času Čudi pri nas večkrat slišimo o primerih, ‘ko neznani storilci ukradejo v tej ali oni cerkvi stare kipce in podobne dragocenosti. Vendar pa so te tatvine zelo majhne v primerjavi z dejavnostjo tako imenovanih »tomfoatolov« v sosedni Italiji, kjer skoraj ne mine dneva, da ne bi vlomili v kakšno cerkev, ki hrani stare umetnine, ali pa oplenili kakšno staro grobišče. »Tombaroli« — kakor pravijo Italijani plenilcem grobov — so začeli pred dvajsetimi leti kot majhni zmikavti in ponočni tatovi. Razvili so se v izvedence, opremljene s preciznimi pripomočki. Na primer freske snemajo tako natančno in s takšnim strokovnim znanjem, da bi jih verjetno tudi kak poklicni konservator le težko prekosil. Na Siciliji so se »tombaroli« isicer pojavili nekoliko kasneje kot drugod v Italiji, zato pa so se razvijali s pospeškom: oplenili so že nad 3000 grobov iz antike in iz srednjega veka. Kakšen obseg je že dosegla ta dejavnost, naj pokaže dejstvo, da je iz neke cerkve sredi Rima v enem samem dnevu izginilo 14 velikih bronastih svečnikov, z dragimi kamni okrašen križ iz 15. 9toletja in dva kovana portala. V italijanski javnosti vlada spričo teh pojavov upravičena zaskrbljenost in pričakujejo, da bodo oblasti boj proti »tombarolom* končno tako poostrile, da bodo onemogočile nadaljnje delo teh modernih vandalov, ki brez predsodkov in v sli po zaslužku plenijo antične in srednjeveške dragocenosti. Morda bo svoje prispevala tudi posebna razstava »Rešite Italijo«, ki z več sto posnetki opozarja na škodljivo dejavnost plenilcev dragocenosti. Zgodba o rojstvu slovenskega gledališča je živa in nazorna ilustracija zgodovine tega naroda Ob stoletnem jubileju slovenskega gledališča je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar objavil v ljubljanskem Delu pod naslovom .Ob jubileju” naslednji članek, ki ga po-natiskujemo tudi v našem listu. Uredništvo Letošnje leto 1967 je za Slovence znamenito jubilejno leto. V njem praznujemo stoto obletnico pomembnega kulturnega dogodka, stoto obletnico ustanovitve slovenskega Dramatičnega društva, ki pomeni dokončni začetek nepretrganega gledališkega življenja v našem narodu. Takrat smo naposled zaslišali slovensko besedo z desk, ki pomenijo svet, na katerih poslej ni več utihnila, marveč je po skromnem začetku vztrajno, vedno tehtneje in vedno globlje nasičena z odrsko prepričevalnostjo oznanjala našemu gledalstvu blagovest umetnosti, ki jo oznanja še danes. Nikakor ni naključje, da je ustanovitev Dramatičnega društva, ki je vsekakor eno od velikih dejanj v zgodbah slovenske kulture, v lavnem delo Frana Levstika, velikega našega ritika, pisatelja in centralne osebnosti celega obdobja naše zgodovine. On je društvo organiziral, ustanovil in ga vodil kot njegov prvi predsednik. Levstik je tudi poglavitni avtor pravil tega društva, katerih prvi paragraf se glasi: »Namera društvu je vsestransko podpirati in s peš it i slovensko dramatiko.« Svoj namen si je namenilo doseči s ^tem, da bo »na sviclo dajalo slovenske gledališke igre«, »razpisovalo darila za najboljša slovenska dramatična dela«, »ustanovilo dramatično učilnico« in »napravilo igrokaze«, se pravi prirejalo gledališke predstave. Do ustanovitve Dramatičnega društva z vsemi njegovimi smotri ni prišlo ne slučajno in ne zlahka. Dogodek je pripravljala dolga vrsta brezuspešnih ali samo na pol uspešnih prizadevanj za slovensko gledališče. Med take pripravljene pojave našega gledališkega življenja skorajda ni šteti srednjeveškega ljudskega gledališkega udejstvovanja, čeprav je še v XVII. in XVIII. stoletju živelo v pasijonskih procesijah in igrah skoraj po vsej Sloveniji in na Koroškem in čeprav je bila mogočna rnorali-teta, znana kot »vesoljna igra« ali »igra o svetu« ali kot škofjeloški pasijon, igrana tudi v slovenščini, v kateri so kdaj pa kdaj igrali še nekatere igre te zvrsti. Ne, slovensko gledališče nima svojih korenin v srednjeveških pasijonih in moralitetah. Njegov nastanek in njegovo dolgo in mučno pripravljanje je sprožila novo prebujena družbena sila. Določno stremljenje k temu smotru se je med nami pojavilo hkrati z živim prebujenjem narodne zavesti. V letu velike francoske revolucije 1789 igrajo slovenski razumniki kot ljubitelji prvo literarno igro v slovenskem jeziku: Linhartovo Zupanovo Micko. Toda poizkus zamre menda že po prvi reprizi v naslednjem letu. Nato ta težnja dolgo ne more do resničnega dejanja. Resnejši izraz te volje se obnovi šele v Prešernovem krogu, ko Prešeren sam redigira Linhartovega »Matička«, ko ga njegov prijatelj Andrej Smole natisne in izda, kakor izda tudi svoj prevod Garrickove- ga »Varha«, in ko Prešeren določno spregovori o svojem dramatičnem načrtu: »Tragedija se tudi nam obeta«. Toda ostalo je pri napovedi in pri obeh knjižnih izdajah. Kdor si le približno predstavlja družbeno strukturo slovenskega svata v tistih časih, se neuspehu teh resnih poizkusov genialnih mož ne more čuditi. Med Slovenci, katerih večina je bila, kakor znano, pravno osvobojena od tlačanstva leta 1848, dejansko pa šele v petdesetih letih, je bila plast zavednega meščanskega razumništva neznansko tenka in ni in ni še mogla hraniti in vzdrževati organizma, kakršno je nacionalno gledališče. Ravno tako se ni čuditi, da se je redno gledališko snovanje pričelo med nami šele z Dramatičnim društvom, ki je že moglo računati na širšo podporo in na požrtvovalno sodelovanje. In še je spričo povedanega razumljivo, da so bili in morali biti začetki Dramatičnega društva skromni tako po obsegu društvene dejavnosti kakor tudi po igralski in literarni kakovosti predstav, ki jih je organiziralo. Namenjene so bile večidel lahki družabni zabavi. Taka pa je v glavnem tudi vrednost »Slovenske Talije« dramske knjižne serije, ki jo je društvo izdajalo od svoje ustanovitve do leta 1896 in ki obsega šestdeset zvezkov s 118 odrskimi deli. S takim repertoarjem in z igralci, od katerih so bili le nekateri poklicni, medtem ko jih je bila večina ljubiteljev, je Dramatično društvo prirejalo predstave v ljubljanski Čitalnici in v stanovskem Deželnem gledališču, s katerimi je vzgajalo v občinstvu ljubezen do gledališča v slovenskem jeziku. In kljub vsej svoji in vsakršni skromnosti je društvo takoj po ustanovitvi pričelo mučen, neenak boj zoper nemško- avstrijsko oblast za pravico slovenščine na odru gledališča kranjskih deželnih stanov, 'boj, ki je trajal celih Štirideset let. Potekal je z menjajočo se srečo, toda vodil je postopoma k zmagi, najprej k ravnopravnosti z ljubljanskim nemškim gledališčem, naposled pa k popolnemu prevzemu deželnega gledališča in k odselitvi Nemcev v novo lastno gledališče (1908). V teh pripetijah je polagoma nastajalo slovensko gledališče, ki je v zadnjih letih pred prvo svetovno vojno navzelo dokončno značaj poklicne kulturne ustanove. In spet je bilo treba dveh velikih slovenskih tvorcev, ki sta mu dala specifično vsebino in specifično jezikovno podobo. Bila sta to Ivan Cankar in Oton Župančič. Prvi je s svojimi dramami ustvaril novo slovensko dramatiko, našemu gledališču domač repertoar, drugi pa je utemeljil slovenski odrski jezik in s kongenialnimi prevodi iz svetovne literature omogočil slovenskemu gledališču pravi literarno dragocen repertoar, s katerim je Slovensko narodno gledališče po prvi svetovni vojni doseglo raven gojenih in skrbno vodenih evropskih gledališč. Zgodba o rojstvu Slovenskega gledališča je živa in nazorna ilustracija zgodovine tega naroda. Mučni in dolgotrajni proces njegovega nastajanja od prvotne zavesti o potrebi takega hrama slovenske besede, žilavi in neodjen-ljivi boj kulturne volje zoper zunanje sovražnike in seveda zoper domačo zaostalost ter zoper nasprotnike v domači hiši, sta čudovit izraz življenjske sile in smisla za višje smotre, ki sta delala to zgodovino in ki sta se naposled preborila do prostora na soncu. Tako pot ima pri nas za seboj samo še smisel o slovenski univerzi. Obe skupaj in vsaka posebej sta sijajen prizor zmagovitega napora za dograditev kulturne nadstavbe tega naroda, ki naj bi dala njegovemu življenju smisel in smoter. In če praznujemo stoletni jubilej ene izmed njiju, proslavljamo s tem plemeniti vzgon k višjim oblikam življenja, ki, izpričano, tako silovito gori v tem narodu ter neodjenljivo zahteva od njega, naj izpolni svoje poslanstvo. Qeschehtin in Iz Radiš in Globasnice: Slidkarnten Obisk dobrih prijateljev Am 2. und 3. September veransialtete die Koroška dijaška zve.;a — Karntner Studenfen-verband in št. Jakob v Rožu/St. Jakob im Ro- Prijateljstvo, ki je pred leti vzkli- slovenske glasbene literature in pri lo med Slovenskim društvom na Ra- nas tako priljubljene domoljubne d'išah in med kulturno-umetniškim pesmi, marveč tudi nekaj lepih in seniai ein seminar liber die Minderheitenschui- društvom »Stane Žagar" v Kropi, priljubljenih dalmatinskih in ruskih frage in Karnien. Vo, rund 30 Teilnehmern je b;|0 pred kratkim že tretjič potr- pesmi. i n 2 k O ais Obmann des Ratej de, Kamtne, Jeno z obiskom komornega moške- Radii sani so svoje prijatelje spre-siowenen, d e r geschaftsfiihrende Prasident des ga zbora iz Krope na1 Radišah. Ko jeli z vso njim svojstveno gosloljub-Landesschuirates tiir Karnien LAbg. tosef je na posredovanje Slovenske pro- nosijo. Ta gostoljubnost ni prišla le g u t t e n b r u n n e r und der Dl!»l|,or svetne zveze pred leti prišlo do pr- do izraza v pozdravnih nagovorih Hofrat Dr. jaiko Tischier. Am vorabend vega obiska kropskih prosvetarjev predstavnikov obeh društev Justina gab Landeshauptmann Hans sima einen Em- na Radišah, sta obe društvi skle- Ažmana in Janka Tol maj er-pfong tiir die Mitgiieder der Koroika dijaika da bosta medsebojno izmenja- j a , marveč tudi v izmenjavi med- ^ vali svoje prireditve in obiske. To sebojnih daril, pri čemer je treba obljubo tudi zvesto držita. Tokrat posebej omeniti, da je takrat prija-Mit Beg im des Schuijahres t?67-68 trat die j,n sjcer v soboto 30. septembra in teljem svojega prebivalstva tudi ra- r. - ne^jo l. oktobra pa soRadikmi diška Občina izročila spominsko da- sortium der Karntner Lehrer herausgegeben und SVOjim prijateljem omogočili, da SO fi^lo. ist vem Bundesministerium #ar unterricht zum spoznali naše kraje v Podjuni in pri- S svojim tokratnim gostovanjem Unterrichtsgebrauch an den zweisprachigen dobiti nove prijatelje v Globasnici, Komorni zbor iz Krape ni le zadivil 2we,sPrachigen Gebie.es in Kam.en sowie im kj« je komorni zbor predrl svoj Radsone m Globacane, marveč tu-siowenischen Sprachunterricht an der unter- prvi koncert. di številne druge ljubitelje petja in stule der mittleren und httheren Lehranstalten Gostje iz Krope pod vodstvom pesmi, ki SO prihiteli, da ga slišijo, mgeiassen. dirigenta E. Gašperšiča so to- In teh, ki so prihiteli iz Medgorij, ® krat nastoprM s posebno izbranim Žrelca, Celovca, Vetrinja, Šmarjete Am i7. September hieit die Zveza slovenskih sporedom. Med 23 pesmimi, ki jih v Rožu in iz Se*I, ni bilo malo in izseljencev - Verband ausgesiedelte, Slowe. . od , ,a kakovostno na izredni nen in Karnien die Jahreshauptversammiung ab. Der Verein vereint und vertritt die Interessen jener Karntner S!owencnr die von den nazi-slisohen Machthabern von »hren Hoten in Karn-ten verlrieben, zwangsausgesiedclt und ihres Vermogens beraubt wurden. Die Jahreshauptversammiung war mit einer Gedenkstunde ver-bunden. In einer grofjangelegten Rede zu den gegenwartigen Frogen der Karntner Slowenen urgierte der Obmann des Zentralverbandes slowenischer Organisatianen in Karnien Dr. Franc Z w i 11 e r die ehebaldige Bestellung eines standigen Ausschusses tiir Minderheiten- senjo, z meglo in vlažno cesto prometne nezgode naraščati. Ne-fragen bei der dsferreicbischen Bundesregie- varnost Cestnih prometnih nezgod ruig, dem auch Vertreler der Minderheil ange- povečujejo Še gume na vozilih, ki boren sollen und dessen Ešnse.zung von Bun- SQ se fekom ]e,jQ močno obra-deskanzler Klaus im Juni dieses Jahres ver- 1 vsi so bili nadvse zadovoljni. Zadovoljstvo, ki je bilo obojestransko tako na Radišah kot v Globasnici, je trajalo tudi še po koncertih, kjer so se gostje in domačini srečali v prijetni družabnosti. Posebno prisrčno pa je bilo na Radišah, kjer so se stari znanci in pri-Kakor vsako leto pričnejo z je- j a te! j i poslovili v obojestranski želji, da bi se prihodnje leto videli in imeli dobro v Kropi. visim stoječi zbor, niso le bili biseri SEDAJ JESENI: Več previdnosti na cesti sprochen wurde. Franc VValdhauser V nedeljo 22. oktobra 1967 ob 14.30 uri v veliki dvorani celovškega Doma glasbe Franca Waldhauserja, pd. Rutarja v St. Gandolfu pri Kotmari vasi ni več med nami. Kruta, neozdravljiva bolezen, na kateri je dobesedno shiral, ga je minuli teden iztrgala iz na- AKademski pevski zbor Jone Tomšič' iz Ljubljane Z njim nas bo obiskal in nam iz svojega bogatega sporeda zapel zbor, ki je v širnem evropskem svetu med glasbenimi kritiki deležen hvale, polne superlativov in ki publiko navduši do bučnih aplavzov. Njegove nastope in pesmi poznajo in se ga najlepše spominjajo ljubitelji zborovskega petja po Avstriji, Franciji, Italiji, Zahodni Nemčiji in Sovjetski zvezi, v Jugoslaviji pa je bil lani za svojo 20. obletnico odlikovan z »Redom bratstva in edinstva z zlatim vencem". Akademski pevski zbor »Tone Tomšič" je bil ustanovljen leta 1947. V dolgi vrsti koncertov in mednarodnih tekmovanj, kjer je sodeloval in zastopal slovenske vokalne ansamble, naj omenimo le — udeležbo na VI. mednarodnem študentskem kulturnem festivalu Unije francoskih študentov v Strassbourgu — prva mesta, ki jih je zasedel na mednarodnih tekmovanjih pevskih zborov »C. A. Seghizzi" v Gorici leta 1963, teta 1965 in letos, — njegovo veliko koncertno turnejo po Zahodni Nemčiji in koncertno turnejo po Sovjetski zvezi ter — njegov iartski koncert na Dunajski univerzi. Akademski pevski zbor »Tone Tomšič" pa imamo tudi ko roški Slovenci v najlepšem spominu. Na povabilo Slovenske prosvetne zveze je pri nas gostoval leta 1950 in leta 1952, lani koncem oktobra pa je v Celovcu nastopil na povabilo Zveze pev skih društev. Zato tudi v nedeljo 22. oktobra ne bomo zamudili prilož nosti, da mu prisluhnemo. Vstopnice so v predprodaji pri kra jevrtih slovenskih prosvetnih društvih in v knjigarni »Naša knjiga" Celovec, V/ulfengasse. bile. V zadnjih dneh je prišlo v deželi Am 21. September hiel, die Mohorje« drui- vrste težkih in težjih prometnih ba » Celovcu - st.-Hermogoros-Bruderschaft nezgod s tremi mrtvimi na cesti, in Klagenfurt šhre Hauptversammtung ab. Sie Dva mrtva med njimi sta bila iz wurde im Johre 1947 vrieder ins Leben gerufen, dvojezičnega ozemlja. V ponede- „ .. - „ . nachdem sie von den naristischen Machthabern |. ^ zye-er je na 0dCepu Labotske 5evsrede- Z njim smo zgubili moža m prej_ Čeprav čedalje bolj hrom, je bil im Jahrc 1941 aufgelosf und ihres Vermdgens , . v p i 4-^ i . • OCCtU, Yl(XYO(XYlo koY€YllYlO Iti SOtTplYl(li JTUVZOC pOVSod} k]6Y SYYlO SV? D K.Ot~ enteignet wurde. Die Mohorjeva druiba zdhit fe'® OCi 6 aC - 6 n' je bil za časa svojega življenja mari vasi ali drugje zbirali in povsod »n Karnien rund 5000 Mitgiieder und befaijt sich kmet ' [anc Uock a Vogrc z mope- vreden vsakega prijateljstva in vse- nam je s SV0j0 požrtvovalnostjo in mit der Ausgabe sjavvenischer Bticher sovrte dom trčil v osebni avtomobil 42 let- ga spoštovanja in ki zasluži ob smrti razgledanostjo dajal zgled in nove mit der Erhaitung von siowenischen studenten- nega monterja Voitscha iz Dunaja, njegovemu zgledu dostojne besede pobude. Bil je na tiču mesta mrtev. spomina. Sedaj je na svoji v resnici trdi poti Še težja je bila prometna nezgo- Pokojni Rutar je umrl v starosti življenja omahnil. V soboto smo ga heimen in Klagenfurt. da, ki se je med Grabštanjom in Pckrčami pripetila v zgodnjih jutranjih urah torka. Kombi-avtomobil, ki ga je vozil 25 letni steklarski pomočnik Alfred Obereder, je prišel s ceste, se zaletel v drevo in pričel z.ohungen mit gleichartigen vereinen und ver- goreti. Pri tem je v avtomobilu zgo- Neumorno je delal, ob vsem delu pa njegovi ženi in njegovim p bdnden in s!owenien und Friaui-Juiisch Vene. rel poškodovani 35 letni šofer An- še vedno našel čas, kadar ga je potre- naše najgloblje sožalje z edino zeljo, ' ^ 1 " 1 bovala soseščina in kadar je njegovo da bi ga vsi ohranili v trajnem spo- prisotnost in pomoč potrebovalo do- minu in da bi od njegovih vrlin čr- mače prosvetno društvo. Za to delo p ali tudi svoje zglede v življenju za Am 25. September hrelt der Verein Slovensko planinsko druitvo v Celovcu — Slowenischer Alpenverein in Klagenfurt seme Jahreshauptversammiung ab. Der Verein ist unter den Freunden der Bergwelt in Karnien sehr ver-ankert und unterhuit freundschaftliche Be- 72 let, vse prezgodaj za svoj veder spremili na kotmirško pokopališče in značaj in za svojo odločnost v naših se poslovili od njega kot njegovi pri-narodnib prizadevanjih. S svojo ženo jatelji, kot njegovi pevski tovariši, Terezijo si je v mladih letih ustvaril kot prosvetaši v širšem pomenu be-družino in za njo zgledno skrbel, da sede in kot izseljenci od izseljenca, bi svojim hčerkam zagotovil boljše Ko se tem potom še enkrat klanja- spominu, izrekamo ovim potomcem življenje, kakor ga je preživljal sam. mo njegovemu spi Neumorno je delal, ob vsem delu pa njegovi ženi in nje, Men. ton Skodler iz Grabštanja. Sele so praznovale „Dan starih“ Zadnjo nedeljo sta župan občine zabeti Mlečnik, 83 letnemu Jožu Sele Herman Velik in selski žup- Dovjak in najstarejšemu zakonskemu je gorel in to delo ga je od mladih let kalilo v njegovi zvestobi domu, materinščini in svojemu narodu. S svojo družino je bil aprila 1942 izgnan s svoje domačije, težka leta iz-eljeniŠtva je preživljal na Hessel- dom naš in naš rod. Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singor; uredništvo in uprava; 9021 Klagenfurt - Celovec, - . . . t Gasometergasse 10, tel. 56-24. —- Tiska Založ- A1 • v el - - ' ' ------------- bergli, od koder se je vrnil S hrome- n;jka iin tiskarska družba z o. j. Drava, Celo- nik. Alojz V avta vabila stare bela- pa.m Ani in Janezu Maku primerna cimi nogami. Toda njegovo srce je bi- voc - Borovlje. — Dopisi noj se pošiljajo no ne na »njihov dan«, da j um tako^ob- darila občine. lo naši stvari predano bolj kot kedaj naslov: 2021 Klagenfurt - Celovec, Posilach 124. cina in njeno prebivalstvo izkažeta zasluženo čast za to, kar so v ob- ________________________________________________________________________________________________________________________________ čini ustvarili in izročili mlajši generaciji, da po svoje oblikuje naprej. Vabilu k proslavi »Dneva starih« se je odzvalo nad 60 starih občanov. Dopoldne so imeli skupno mašo, zatem pa skupno kosilo, po kosilu pa je sledila lepo pripravljena kulturna prireditev, pri kateri so sodelovali šolska mladina, mešani pevski zbor iz Sel, dvojni selski kvintet, kot gost pa pevski kvintet »Gorenjci« iz Naklega pri Kranju. V teku kulturnega sporeda, ki je naše stare zelo navdušil in jih spravil do vedrega razpoloženja, se jim je župan v imenu občine zahvalil za njihov doprinos k razvoju občine in jih podrobno seznanil s sedanjimi napori občinskega sveta. Med te napore sodi tudi posebna skrb občine za svoje občane, ki je v skladu z deželnim načrtom za stara leta, ki pospešuje taka praznovanja in počastitve in ki starim deželanom omogoča, da preživijo nekaj dni lepega dopusta brez skrbi in težav v polnem zadovoljstvu Ko je zbrane občane, ki so bili vsi nad 65 let stari, prosil, da stojijo občini tudi v prihodnje z modrimi nasveti ob 9trani, je izročil 91 letni Eli- Lovsko srečanje v Lobniku Slovensko lovsko društvo »Klub prijateljev lova” je minulo nedeljo priredil pri Prunamju v Lobniku nad Železno Kaplo lovsko srečanje, ki se ga je udeležilo veliko članov iz Roža, Gur in Podjune. Od prijateljskega Lovskega društva Vransko pa sta kot gosta na povabilo prispeto tajnik Franc G o l a v š e k in odbornik Franc Gorišek. Med nami smo imeli tudi dva poklicna lovca in sicer nodlovca Franca Eržena iz Železne Kaple in 'lovca Tončija Ha-derlopa. Zlasti prvi med njima se je s svojo ugotovitvijo, da med lovci obleka še davno ne dela človeka, lepo odrezal in nas popeljal v svojem diskusijskem prispevku v pravo bislvo lovca. Pri lovcu je še veliko premalo, če je v lovski obleki, opremljen s puško in daljnogledom. Lovec postaneš šele, če si v teoriji in praksi osvojiš pristen lovski značaj, ki ga dičijo ljubezen do divjadi in narave, pošteno lovsko tovarištvo in velika prostovoljna disciplina. Podpredsednik kluba Pavel K ruši c je s toplimi besedami čestital najstarejšemu članu Francu Prusniku k njegovi osemdesetletnici in mu želel še mnogo lovskih doživetij. Pri tem mu je čestital tudi kot najstarejšemu bralcu slovenske lovske revije »Lovec , od katerega ima še danes vezane vse letnike od leta 1919. Tajnik LD Vransko pa je svoj obisk mod nami izkoristil za povabilo, naj pride naš klub pozimi spet na lov na divje prašiče. V veselem razpoloženju zbranih lovcev je nato sledilo žrebanje za odstrel enega gamsa in enega ruševca. Žrebanje je vodila tajnica kiiJba Marica P r a d e 11 o , izpadlo pa je tako, da je pravico do gamsa dobil Jakob K o im prej iz Suhe pri Rebrci, pravico do ruševca pa Tomaž M a r t i n j a k , mesar iz Kotmare vosi. Ker pa je ruševca že oplenil, je v pravem lovskem tovarištvu zahteval ponoven žreb med člani iz Kotmare vasi, Polane, Potoka, in Bil-čovsa. S tem pa je dobil pravico za odstrel Lorene Savnik, gostilničar iz Poteka, hi ruševca še ni oplenil. Lovsko srečanje smo »zabelili" z žlahtnimi ocvirki slovenskih pesmi, ki jih je prepeval zbor prosvetnega društva »Zarja” iz Železne Kaple. Med njimi razumljivo ni manjkala Lesičjakova »O nedeljskih jagrih". Koncem prijetnega srečanja se je predsednik kluba Karel Prušn ik zahvalil za obilno udeležbo, sodelovanje in za bogate prispevke k sporedu srečanja. Posebej se je zahvalil delegatom LD Vransko za obisk in za tovariško povabilo na lov. Za spomin na srečanje smo se še fotografirali, da tako popestrimo albume naših lovskih slik in da se bomo še v poznih letih spominjali tega srečanja. TO IN ONO OD ŠMOHORA DO LABOTA iPODKLOŠTER. — Več kot 20 let je vozilo dnevno na desetine vlakov skozi železniško postajo Pod-klošter in po njenem drugem tiru, ne da bi kdo od železničarjev in potnikov vedel, da leži pod drugim tirom 250 k>g težka ameriška letalska bomba. Bombo so odkrili šele minuli petek, ko so popravljali drugi tir na železniški postaji. V popoldanskih urah je na njo naletel bager, šele v večernih urah pa so jo lahko razostrili, pri čemer so evakuirali vsa okoliška poslopja. VERNBERK. — V nevihti, ki je divjala v noči od srede na četrtek minulega tedna, je strela udarila v poslopje kmeta Janeza Malle v Vi-narah. Čeprav so bile okoliške požarne hrambe razmeroma naglo na mestu, je gospodarsko poslopje pogorelo do tal. Nastalo škodo cenijo ponedeljek opoldne je iz neznanih na 250.000 šilingov. SLOVENJI PL A J BERK. — V vzrokov v skupnem stanovanjskem in gospodarskem poslopju Marije Matsohnik v Brodeh izbruhnil požar, ki je poslopje upepelil do tal. Požarna hramba iz Borovelj poslopja ni mogla več rešiti, nastalo škodo pa cenijo na 300.000 šilingov. ŽELEZNA KAPLA. — Uprava cest v Železni Kapli se je odločila, da bo odpravila ozka grla na cesti med Obirsko in Kortami in da bo cesto razširila. Cesta v sedanjem stanju že dolgo ne zadošča več zahtevam prometa, 'ki se po njej razvija zlasti v poletnem času, ko je natrpana z avtomobili turistov, ki obiskujejo idilično okolico Kort. GLOBASNICA. — V ponedeljek je stal pred celovškim porotniškim sodiščem 47 letni upokojenec Jožef Ženki, iki je 18. aprila tega leta ubil 38 letno gostilničarko Brigito Kos. Porotniško sodišče ga je obsodite na 7 let ječe s 'temnico na dan zločina. LABOT. — Občina se bavi z mislijo gradnje kopališkega bazena. Naročilo za izdelavo projekta je že oddala, tudi zemljišče je že nakupljeno, odprto pa je še vprašanje financiranja gradnje. Vuhri mohri Vdova, preprosta žena, je svojo hčerko omožila z majhnim, pa slabim graščakom. Pa je ta zet prišel nekoč k tašči v goste. In reče svojemu slugi: »Jaz se s taščo ne bom menil po naše. Če te bo vprašala, zakaj tako govorim, ji reci, da sem pozabil govoriti v svojem materinem jeziku, da znam samo še po tuje. A kadar bom kaj rekel v tujem jeziku, ji ti razloži po naše." Sluga pa reče: „Prav." In sla se peljala. Tašča je bita tako vesela, da je zet prišel, pozdravlja ga, on pa: „Vuhri mohri! Vuhri mohri!” Prestrašila se je tašča pa vpraša slugo: „Kaj pa se je zgodilo z gospodom, ali mu je jezik vzelo?” A sluga pravi: „Pozabit se je pogovarjati v svojem jeziku in se je naučil tujo govorico." Začela ga je tašča po hčerki vpraševati in po vnučkih, on pa kar naprej: „Vuhri mohri! Vuhri mohri!” Bilo ji je kar neznansko pri srcu. In vse je šla slugo spraševat. Potem pa vpraša zeta: »Morda je čas, da kosimo?" On pa: „Vuhri mohri! Vuhri mohri!" Sluga pa reče: »On pravi, da ne mara kositi." Graščak se ujezi, da sluga tako govori, in zavpije: „Vuhri mohri!" Sluga pa pravi: »Pustite ga, gospa, saj vidite, kako hud je, ker ga nadlegujete s kosilom." Tašča in sluga sta se najedla, gospod pa je ostal brez kosila. Zvečer tašča spet vpraša zeta.: »Bomo šli večerjat?" On pa: »Vuhri mohri! Vuhri mohri!" Sluga pravi: »Ne mara večerjati, pravi, da mu dajte samo košček kruha in vrč vode." In tašča mu je dala košček kruha in vrč vode, ona in sluga pa sta povečerjala. Zet se spet jezi na slugo, v materinem jeziku pa vendar noče spregovoriti. Pa so legli spat. A tašča se je ponoči domislila: — Pa ni zet nakani! kaj hudega? Da me ne bi zadavil ponoči? Šla je in zapahnila dver v tisto polovico, kjer je spal zet. Njemu pa je bilo treba ponoči na stran. Skoči k vratom, a vrata so zaprta. Poskuša tako in tako — nikakor ne more ven. Mora! je opraviti v sobi . . . Potem pa je šel in vrgel v peč. A zjutraj se pripravi na odhod. Tašča mu prinese to in ono v koleselj — darila za hčerko in vnučke. Vesel je, da je toliko vsega, in spet začne: Lisica in pav Lisica in pav sta se pobratila. Postala sta taka prijatelja, da se je vse čudilo. Zmeraj sta bila skupaj, zmeraj sta si govorila same lepe besede. Prijateljstvo je prijateljstvo, ampak lisica si je mislila: »Dokler bom sita, mi bo pav ljub prijatelj, če bom kdaj lačna — mi bo za okusno pečenko.« In tudi pav je premišljeval: »Boljši je pameten sovražnik kakor neumen prijatelj. Lisica je spretna in zvita. Pri njej bom zmeraj sit. Če bi me začela goljufali, bo najinega prijateljstva pri priči konec!« Ko je tako minilo nekaj časa, se je lisica nekoč zlačnila. Ničesar ni mogla najti za svoj želodec. Pa se je zagledala v pava — in cap po njem. Pav je ves prestrašen zakričal: — Lisička, draga, prelepa, saj sem vendar •tvoj prijatelj. S čim sem se ti tako zamerilf* Lisica je odvrnila: — Ja, bil si moj prijatelj, pa nisi več. Sam si kriv. Zagrešil si tri hude grehe! — Kakšne grehe? — se je začudil pav. — No, poslušaj, — je odvrnila lisica, — tvoj prvi greh je ta, da se preveč dereš. Ko da brez tvojega predrznega vpitja ne bi vedeli, da se dani ali da se polnoč bliža. Tvoj drugi greh je ta, da ti ni dovolj ena sama zena kakor drugim spodobnim gozdnim živalim, ampak jih imaš kar devet. Tretji greh pa je ta, da nosiš perjanico na repu, ko je vendar navada, da se nosi na glavi. Vidiš, zaradi tega te bom zdaj pojedla. Kar pripravi se, prijatelj, tvoj konec je prišel. Ko je pav slišal obsodbo, je rekel: — Gorje mi, prijateljica, priznam svoje grehe. Samo to še prosim: preden me poješ, pomoli za mojo dušo. Saj sva si bila vendar taka prijatelja. — Prav, — je rekla lisica, — naj ti bo. Lisica je stegnila obe taci proti nebu, takrat pa se ji je pav iztrgaj in poletel na drevo. Izpolnim ti zadnjo željo. — Pa dober tek, prijateljica moja lisička! — ji je zaklical. »Vuhri mohri! Vuhri mohri!" Sluga pa pravi: »Ne nosite ničesar! Gospod ne mara vzeti, pravi, da nesite nazaj." In tašča je vse odnesla nazaj. Komaj sta se pripeljala iz vasi, pa je graščak začel slugo oštevati: »Zavoljo tebe sem lačen ostal," pravi, »in še domov ničesar ne nesem. Če je tako — kaj sem sploh hodil sem?” Sluga pa reče: »Ali jaz morda znam tuji jezik? Jaz sem mislil, da prav prestavljam." Čez nekaj časa pa se zet spet pelje k tašči. — Takrat res nisem nič dobil, zdaj pa, si misli, bom govoril v materinem jeziku, od tega bo več prida. Pripelje se v vas, na ulici pa se igrajo otroci. Vpraša jih: »Ali še živi ta in ta vdova?” Otroci odgovorijo: »Še." »Ali je že dolgo, kar je bil zet pri njej?" „Da," pravijo, »takrat je bil, ko je peč ponesnažil." Obrnil je konja in se je vrnil domov, k tašči pa se ni peljal nikoli več. Nekoč je zbolel car pa je izdal ukaz na vse dvorjane, 'kmete in meščane, naj pridejo k njemu in ga zabavajo, naj mu pripovedujejo laži, ampak takšne, da niti besedice resnice ne bo na njih. Pa karkoli se mu nalaže/o dvorjaniki, iz zavisti zmerom pravijo drug drugemu: »Kakšna laž pa je to, to je čista resnica.« Pa se je priglasil kmet. »Jaz bi,« jim pravi. »No,laži.« »Ko smo živeli še z očetom,« pripoveduje, »in smo se ukvarjali z gospodarstvom, takrat smo imeli polje trideset vrst od vasi in nekega leta je pšenica tako lepo obrodila, naenkrat je dozorela in se začela osipati. Bilo pa nas je sedem bratov doma. Ko smo šli kosit, smo pozabili kruh vzeti s seboj in brez premora smo kosili sedem dni in sedem noči, ne da bi jedli in pili. Ko je prišla nedelja, pa gremo domov večerjat. Prišli smo in mati nam je dala vročih cmokov. Sedli smo pred pragom, tam je ležal kamen. Ko sem sedel na ta kamen in pograbil cmok, je tako skočil skozi mene, da je šel še skozi 'kamen in se je še kakšnih sedem sežnjev globoko zarinil v zemljo.« Gospodje pa rečejo: »No, kaj,« »to se lahko pripeti: če kmet sedem dni nič ne je, ponori, a da je cmok kamen prebil — morda je bil pa to mlinski 'kamen. To še ni laž.« Pa ga spet za drugi dan pokličejo, naj pripoveduje laži. »Ko sem začel sam gospodariti,« pripoveduje kmet, »sem zmerom hodil na lov, imel pa sem takšnega psa, da ga nikoli nisem krmil. Nekoč sem šel z njim na lov, vzdignil sem zajca in spustil psa, on pa za njim. Dohitel ga je in pogoltnil, samo zadnje noge je bilo še videti. Zlezel sem s konja pa k psu, a ko sem mu roko potisnil v gobec, sem ga obrnil — kakor rokavico. Po tistem sem še sedem let lovil s tem psom.« Gospoda pa spet: »Eh, to še ni laž: vse to se lahko zgodi.« Gospodo kajpada tare zavist, da jih takle preprost kmet poseka pred carjem. Začeli so carja pregovarjati tako in tako in so ga prepričali, da mož govori resnico. Pa pride kmet še tretji dan k carju. Car sedi, okoli njega pa vsa gospoda, odličniki, generali, senatorji, vsi. Pa reče kmet: »Ko smo še skupaj gospodarili z očetom, tedaj je tale gospod vzel sto tisoč na posodo pri nas, tale petdeset, tale pa deset tisoč.« In vse jih imenuje po imenih in našteva denarce. Car pa vpraša: »Kako, ali je to res?« Gospodo pa je bilo sram priznati, da kmet laže bolje od njih, in pravijo: »Res je, res je!« »Če je res, pa plačajte!« In morali so plačati. Kmet je pobral denar. Pa še car mu je nekaj primaknil in šel je lepo domov. Ukrajinska pravljica Josip Stritar: Jesen Jesen je tu. Po vrtu in po travi podlesek cvete nevesel, na jug zleteli so žerjavi, hladen je čas se nam začel. Slovo že lastovke so vzele, v grmovju črni kos molči; sinice so prišle vesele od mrzle severne strani. Po njivah se živina pase, več žitne bilke ni nikjer; plevel zdaj po strnišču rase, pastirci kurijo zvečer. Jesen rumena, dobra žena! Otroci se je vesele: rdeča, bela in rumena na drevju jabolka zore. (iiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiimiiniiiiiiiiiimiiiiiimmmiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiii iiiiii»iiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiniiiiiuiiiiiHiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiHimiiiimiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiiin ROB ERT MERLE Kellner se je zasmejal, naju z razneženim pogledom pogledal enega za drugim in privzdignil svoje negovane roke: »človek je zares srečen, ko se znajde sredi prave nemške družine, gnadige Frau. Jaz sem namreč samec," je nadaljeval z melanholičnim glasom. »Mi pač ni bilo namenjeno ... Toda v Berlinu imam odlične oženjene prijatelje ...” Nalašč je pretrgal sam svoj stavek. Vstali smo od mize in odšli v salon na 'kavo. Kava je bila prava, Hageman jo je dobil iz Francije in en zavojček je je poklonil Elsie. »Čudovito!" je vzkliknil Kellner. »Tule v Auschvvitzu Pa res živite kakor ptički pod nebom! Taboriščna služba ima veliko prednosti . .. Samo če ne bi bilo. . . In našobil se je do zgražanja. .....vse te umazanije." Zbrano je vrtel žličko v skodelici. »Da, največja nevšečnost taborišč je umazanija! Davi, Lang'', ko ste mi razkazali specialni postopek, sem si napravil to formulacijo. Vsi ti Židje . .. Hitro sem rekel: »Oprostite, Herr Sfandartenfuhrer... Elsie, ali bi prinesla še nekaj likerja?" Elsie me je začudeno pogledala, vstala in odšla v jedilnico. Kellner ni dvignil glave iznad skodelice. Se vedno je mešal z žličko. Elsie je pustila steklena vrata jedilnice napol odprta. »Kako umazani in grdi so!" je nadaljeval Kellner »Opazoval sem jih, ko so stopali v plinsko celico. Kakšen prizor! Kakšna golota! Predvsem ženske..." Ves obupan sem ga prebadal z očmi, a ni dvignil glave. »Pa otroci .. . sama kost in koža .. . tisti njihovi opičji obrazi... nič večji kot moja pest... Kakšna anatomija! Da, pošastni so bili... Ko se je plin začel razširjati . ..” Izgubljeno sem taval s pogledom od Kellnerja do vrat in nazaj. Pot mi je tekel po hrbtu, spregovoriti pa nisem mogel. »In kakšne ogabne lege!” je nadaljeval ter počasi in kakor stroj mešal z žličko po skodelici. »Breughelski prizor, vam rečem! ... Če za nič drugega, zaslužijo smrt zato, ker so tako grdi. In če pomislim . .." Drobno se je nasmehnil: „... da po smrti še bolj smrdijo kakor za časa življenja!" Tedaj sem naredil nekaj nezaslišanega: opogumil sem se in se dotaknil njegovega kolena. Poskočil je, jaz pa sem se hitro nagnit naprej in mu z glavo pomignil proti priprtim vratom. In v eni sopi sem dahnil: »Ona nič ne ve." Zazeval je od presenečenja, roka z žličko je obvisela v zraku. Naslala je tišina in ta tišina je bila še hujša kakor vse drugo. »Breughel!" je nadaljeval s prisilnim glasom. »Poznate Breughela, Lang? ... Ne tistega starega Breughela ... temveč Breughela iz pekla, kakor so mu rekli ... prav zato, ker je upodabljal pekel..." Buljil sem v svojo skodelico. Zaslišali so se 'koraki, steklena vrata so zaloputnila in s silnim naporom sem se premagal, da nisem dvignil oči. »Kako rad je slikal pekel!” je nadaljeval Keller s pretirano močnim glasom. »Imel je neki poseben talent za grozljive prizore . .." Elsie je postavila pladenj z likerjem na nizko mizico in jaz sem rekel s pretirano vljudnostjo: »Najlepša hvala, Elsie." Za hip je zavladala tišina in Kellner mi je vrgel bežen pogled. »Oho!" je rekel s ponarejeno radostjo. »Spet nekaj posebnega! Celo liker je francoski, kakor vidim!" Prisilil sem se, da sem spregovoril: »Hauptsturmfubrer Hageman dobiva te likerje. V Franciji ima prijatelje." A moj glas je bil kljub vsemu naporu počen. Kradoma sem pogledal 'Elsie. Oči je imela povešene, z njenega obraza ni bilo moč ničesar razbrati. Pogovor je spet zastat. Kellner je pogledal Elsie in rekel: »Da, da, Francija je zares čudovita dežela, gnadige Frau!” »Konjak, Standartenfubrer?" je Elsie vprašala z mirnim glasom. »Čisto malo, gnadige Frau, kajti konjak je treba srkati ..." Privzdignil je roko. „. .. po francosko. Da, da, pomatem in počasi. Naše nerode tam doli ga najbrž žlampajo kar iz polnih kozarcev ..." Na obrazu mu je zaigral droben nasmeh, ki se mi je zdel prisiljen, in pogledal me je. Čutil sem, da bi rad šel. Elsie mu je postregla s konjakom in potem je še meni natočila pol kozarčka. 6 — Štev. 41 (1324) NAPREDNIH GOSPODAR] 13. oktober 1967 Avstrijsko kmetijstvo v ogledalu ^zelenega poročila 1966“ Kakor vsako leto je tudi letos začetkom septembra zvezni minister za kmetijstvo In gozdarstvo predložil zvezni vladi poročilo o položaju kmetijstva v letu 1966. Po veljavnem zakonu o kmetijstvu mora minister to „zeleno poročilo" predložiti skupno z .zelenim načrtom", v sedanjem primeru s proračunom in načrtom pospeševanja kmetijstva v letu 1968. Medtem niso bili objavljeni le glavni podatki, ki prikazujejo položaj kmetijstva v minulem letu, marveč se je vlada že kolikor toliko zedinila, da bo v državnem proračunu za pospeševanje kmetijstva v prihodnjem letu predlagala parlamentu isti znesek, kakršnega je parlament lani odobril za tekoče leto. Po tem uvodu najprej nekaj splošnih ugotovitev »zelenega poročila 1966". Ob pogledu na splošni razvoj avstrijskega gospodarstva poročilo pravi, da so energetsko gospodarstvo, gradbeništvo in trgovina Ioni zabeležiti nadpovprečno rast. Nadpovprečno rast pa je zabeležilo tudi kmetijstvo, medtem ko industrija ni dosegla odstotka rasti leta 1965. Zastoj v .industriji je sprožil gospodarsko recesijo, ki jo sedaj v državi preživljamo in ki pričenja pridobivati podobo trajnejše krize. PODRAŽITEV BLAGA IN USLUG je tudi lani trajala naprej. Bila je precej občutna. To je razvidno iz rasti bruto nacionalnega produkta, torej v bistvu tega, kar je avstrijsko ljudstvo lani ustvarilo. Upoštevajoč podražitve je Ioni narodni produkt narasel za 7,8 odstotka, realno, torej po cenah leta 1965 pa je narasel le za 4,3 odstotka. Skupna vrednost nacionalnega produkta je znašala 260,5 milijarde šilingov; udeležba kmetijstva na tem znesku pa je znašala 20,3 milijarde šilingov in se je povečala za milijardo šilingov. Kljub takemu povečanju deleža kmetijstva na ustvarjenem narodnem produktu pa je njegov procentualni delež nazadoval za nadaljnih 7,8 odstotka. Tudi to nazadovanje je posledica neprenehnih padraževanj blaga pri njegovi predelavi in pri njegovi razdelitvi med potrošniki. Če od zneska bruto narodnega dohodka odštejemo vsakoletne odpise in posredne davke, pridemo do narodnega dohodka. Leta je lani dosegel vrednost 196,1 milijarde šilingov, njegov porast pa je znašal 7,2 odstotka. Delež kmetijstva na narodnem dohodku je znašal 14,6 milijarde šilingov in je bil s tem za 600 milijonov šilingov večji od deleža leta 1960. Procentualno je vendar tudi ta delež nazadoval podobno, kot je nazadoval delež na narodnem produktu. Nazadoval je za 7,4 odstotka. VISOKI PROIZVODNI STROŠKI S tem pa je tudi že nakazana problematika avstrijskega kmetijstva. Le-fa postane še bolj očitna, če vidimo, da je obseg kmetijske proizvodnje v rastlinski proizvodnji narasel za 21,1 odstotka, v živalski proizvodnji pa za 1,8 odstotka, skupno vzeto torej za 4,8 odstotka. S tem je kmetijski brotodo- nos narasel za 730 milijonov šilingov na vrednost 24,9 milijarde šilingov, pri čemer vendar brutodonos gozdarstva, ki je znašal 4,6 milijarde šilingov, ni upoštevan. Skupno vzeto je torej lani brutodonos kmetijstva in gozdarstva znašal 29,5 milijarde šilingov. Za dosego svojega brutodonosa je kmetijstvo na proizvodnih stroških plačalo skoraj 15 milijard šilingov. Toliko namreč znaša razlika med vrednostjo brutodonosa in višino narodnega dohodka kmetijstva. Prav ta razlika pa najbolj ponazarja veliki družbeni pomen kmetijstva. Več kot polovico vrednosti njegove proizvodnje gre v prid industrije, obrtništva in trgovine. Tako je kmetijstvo lani kupilo traktorjev v vrednosti 1200 milijonov šilingov, drugih strojev pa v vrednosti 2400 milijonov šilingov. Za vzdrževanje in popravilo strojev je izdalo nadaljnjih 1400 milijonov šilingov, kar pomeni, da je za mehanizacijo dela izdalo skupno okroglo 5 milijard šilingov. Poleg tega je imelo gradbeništvo od kmetijstva naročil v vrednosti 4600 milijonov šilingov. Piičlo milijardo šilingov je kmetijstvo porabilo za plačilo električne energije in 3iiiiiiimiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii': Povojni razvoj kmetijske proizvodnje V Avstriji (1. nadaljevanje) g K tej razdelitvi je treba še dodati, da se številke proizvodnih .področij ravnajo po E g proizvodnih pogojih. Čim nižja je številka proizvodnega področja, tem slabši so pro- = H izvodni pogoji. Najboljše proizvodne pogoje ima panonsko .nižavje na vzhodu, naj- g = slabše pa območje visokih Alp na zahodu. V tem območju imajo šele trije hektarji -kme- g g tijske površine gospodarsko vrednost enega hektarja v normalnih pogjih. Dodati g § je tudi še treba, da v alpskih proizvodnih področjih I.—III. vključno koroške kotline 1 E gozdna površina presega 'kmetijsko površino, medtem ko igra gozd v severnih, zlasti g I pa v vzhodnih področjih podrejeno vlogo. ® i Ko prehajamo na pregled razvoja avstrijske kmetijske proizvodnje med letom g | 1951 in 1964, je treba najprej povedati, da so vsi tozadevni podatki vzeti iz mesečnika § S »Monatsberichte iiber die osterreichische Landwirtscbaft«, šesti zvezek letnika 1967, ki E = ga izdaja agrarnogospodarski inštitut zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. g ŽITO Pri žitu je treba najprej ugotoviti, da je površina z ržjo nazadovala za eno petino § g in da se je istočasno površina s .krmnim žitom povečala za eno petino, površina s pšenico S g pa celo za polovico. Vzroki tega razvoja so predvsem delovnotehničnega značaja. Pšenice so avstrijski kmetje leta 1951 pridelali okroglo 342.000 ton, leta 1964 E = pa 750.000 ton. Porast je torej znašal okroglo 120 odstotkov. Na področju visokih Alp i E so kmetje pridelovanje pšenice močno opustili, saj so leta 1964 pridelali le še 5233 ton, S = kar je komaj 38 odstotkov pridelka leta 1951. Na vzhodnem alpskem robu se je sicer g E pridelek pšenice v tem času dvignil za 26 odstotkov, njena površina je vendar lahko | g nazadovala. Isto velja za predalpsko področje in deloma tudi za Koroško kotlino. Po vseh teh področjih je pšenica postranskega pomena, saj odpade tri četrtine na g | severovzhodno ravnino in hribovje ter na valoviti predalpski svet Zgornje in Nižje E E Avstrijske. Proizvodnja pšenice pa tudi čedalje bolj narašča v Wald- in Muhlviertlu. g Kar je bilo rečeno za pšenico, velja tudi za rž, katere proizvodnja je narasla I g za 15 odstotkov na 400.700 ton, čeprav se je njena površina zmanjšala za 20 odst. | g Štiri petine njene proizvodnje je leta 1964 odpadlo na ravnokar omenjena tri proiz- | = vodna področja. Najbolj je proizvodnja porasla v Wald- in Muhlviertlu .im sicer za | | 52 odstotkov. Po treh proizvodnih področjih, ki zajemajo tudi Koroško, je proizvod- | E nja nazadovala in sicer v viisokih Alpah za 37,2 odstotka, v koroški ‘kotlini za 68 od- i E stotkov, na vzhodnem alpskem robu pa za 19 odstotkov. g Pri krmnem žitu pregled kaže, da je v teh letih površina z ovsem in koruzo na- | E zadovala in da se je zaradi tega povečala površina z ječmenom in mešanicami z njim. E Proizvodnja ječmena in njegovih mešanic z ovsem in pšenico je .narasla za 1 E 158 odstotkov na 657.600 ton. Narasla je po vseh proizvodnih področjih, tudi v vi- E | šokih Alpah, kjer je narasla za 73 odstotkov, medtem ko je v Wald- in Muhlviertlu na- 1 E rasla za 340 odstotkov. Tri četrtine proizvodnje odpade spet na severovzhodno rav- | | nino in hribovje ter na valoviti predalpski svet. (Se nadaljuje) 1 timi Milinim um m mimi m m iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.. goriva za kmetijske stroje. Če 'k temu dodamo še potrošnjo umetnih gnojil v vrednosti 1460 milijonov šilingov in potrošnjo na sredstvih za varstvo rastlin v vrednosti 180 milijonov šilingov, .potem vidimo, da so Jani samo ta naročila 'kmetijstva prinesla industriji, trgovini in obrtništvu več kot 12 milijard šilingov dohodkov. Toko je torej trditev, da je kmetijstvo eden največjih odjemalcev blaga industrijske proizvodnje, .docela na mestu in upravičena. ŠKARJE CEN SO SE SE BOU ODPRLE Kmečki ljudje so bili tudi lani za svoje delo slabo plačani. Njihov letni zaslužek je v povprečju znašal le 27.300 šil. na osebo, kar pa je komaj 2275 šil. na mesec. Zarodi tega je odseljevanje v druge poklice trajalo naprej. Lani je kmetijstvo zgubilo nadaljnih 21 tisoč ljudi za delo. Dnevno jih je šlo 58 iz kmetijstva v druge poklice. Če so kljub temu obseg proizvodnje povečali, potem to pomeni, da so morali lani svoje napore še povečati, kajti zgolj z mehanizacijo kmetijstvo odseljenih ljudi ni v stanju nadomestiti. Nobena gospodarska skupina v državi ni povečala svoje produktivnosti tako, kakor kmečki ljudje. Žal so bili kmečki ljudje za uspehe večanja svoje produktivnosti tudi lani prikrajšani in pristriženi s škarjami cen. Razlika med cenami njihovih pridelkov in med cenami njihovih potrebščin je lani narasla za nadaljnjih 11 odstotkov. Indeks cen za obratne izdatke je narasel za 6,1 točke, indeks njihovih dohodkov pa le za 2,4 točke. Neprenehno odpiranje Škarij cen, torej zaostajanje rasti cen za kmetijske pridelke za rastjo cen kmetijskih potrebščin, je nedvomno najbolj pereč agrarni problem, žal pa v danih pogojih agrarne politike skoraj nerešljiv. Kako velika je dlskrepanca, vidimo na tem, da so se med letom 1958 in letom 1966 kmetijski pridelki podražili za 27 odstotkov, kmetijska obratna sredstva pa za 41 odstotkov. Spričo lega je več kot zgrešena trditev, da živijo kmečki ljudje v veliki meri na račun družbe, ker jim le-ta daje na ceno krušnega žita in mleka določene regrese. Resnica je prej drugačna: industrija, predvsem pa trgovina živita in se v veliki meri razvijata na račun kmetijstva in kmečkih ljudi. To pa bi moralo biti v danih pogojih do-veljni povod, da bi industrija in trgovina končno pričeli pripisovati kmetijstvu v naši družbi tisti pomen, ki ga ima v resnici tako kot faktor proizvodnje, kakor tudi kot faktor potrošnje. S poslabšanjem pogojev kmetijstva bo prišla industrija v še večje težave, v še večje težave pa bo prišla tudi trgovina, ker se bo v tem primeru naša že itak velika pasiva v zunanji trgovini še povečala. „Najlepša hvala, Elsie." Elsie ni dvignila glavo. In spet je nastala tišina. „Pri Maximu," je Kellner posiljeval svoj jezik, „ga pijejo iz velikih okroglih kozarcev, ki so spodaj trebušasti... takole nekako..." In z obema rokama je v zraku zarisal obliko kozarca. Spet tišina in nadaljeval je v zadregi: „Ni lepšega kot Pariz, gnadige Frau ... Priznati moram ..." Spet se je drobno nasmehnil: „.. .da včasih zelo zavidam gospodu Abetzu ..." Nekaj časa je še govoričil o Maximu in Parizu, potem je vstal in se poslovil. Opazil sem, da kozarčka ni izpraznil do konca. Pustila sva Elsie v salonu. Pospremil sem ga pred hišo In do avtomobila. Odpeljal se je. Postalo mi je žal, da spotoma nisem z mizice v veži vzel kape: tudi jaz bi se najraje odpeljal. Počasi sem se vzpel po stopnicah pred hišo, odsunil hišna vrata in potihoma odšel čez vežo. S presenečenjem sem opazil, da kape ni več na mizici v veži. Odprl sem vrata svoje pisarne in osupel obstal na pragu. V sobi je stala Elsie, vzravnana in bela v obraz, z levico se je naslanjala na stol. Samogibno sem zaprl vrata za sabo in pogledal stran. Moja kopa je ležala na mizi. V naslednjem trenutku sem pograbil kapo in se obrnil na petah. »Rudolf!" se je oglasila Elsie. Obrnil sem se. Iz oči ji je sijal strašen pogled. »Tako torejl" je rekla. „To torej počneš!" Pogledal sem stran. „Ne vem, kaj hočeš reči." Hotel sem se obrniti, oditi, vse skupaj končati na kratko. A obstal sem na mestu, otrpel, akamenel. Niti pogledati je nisem mogel. „Tako 'torej!" je nadaljevala Elsie. „S plinom jih ubijaš!... In ta strašni smrad... to so oni!" Odprl sem usta, a nič nisem mogel reči. „ln dimniki!” je povzela. »Zdaj mi je vse jasno ..." Gledal sem v tla in spregovoril: »Seveda, mrtve sežigamo... Sama dobro veš, da smo v Nemčiji od nekdaj sežigali mrtvece ... Stvar higiene. Tu ni kaj reči. Posebno še, če razsajajo epidemije." In zavpila je: »Lažeš! S plinom jih ubijaš!" Vzdignil sem glavo in jo začudeno pogledal: »Da lažem, Elsie? Kako si upaš trditi kaj takega?" Ne da bi me poslušala je nadaljevala: »Moški, ženske, otroci... vse pomešano ... vse nago ... in otroci kakor opice ..." Vzravnal sem se: »Ne vem, o čem govoriš." Obvladal sem se s strahovitim naporom in posrečilo se ml je prestaviti noge. Obrnil sem se in napravil korak proti vratom. Tedaj pa je z osupljivo naglico planila mimo mene, se vrgla naprej in se naslonila na vrata. »Ti! Ti! je vpila. Trepetala je po vsem telesu. Njene velike, goreče oči so se zadirale vame. In vrgel sem vanjo: »Misliš, da rad počenjam vse to?" In v hipu me je oblila rdečica sramu: izdal sem Reichs-fuhrerja! Svoji ženi sem razkril državno tajnost! »Torej je le res! Torej jih res ubijaš!" je vpila Elsie. Ko je ponovila, je že rjovela: »Ubijaš jih!" Bliskoma sem jo zgrabil za rame, ji pritisnil dlan na usta in rekel: »Tiše, 'Elsie, prosim te, tiše!" V očeh so se ji kresale iskre. Otresla se me je, umaknil sem roko od njenih ust in prisluhnila je. Nekaj trenutkov sva oba negibna in tiha, kakor dva zločinca poslušala, kaj se dogaja v hiši. Potem je rekla s tihim vsakdanjim glasom: »Gospa Muller je zunaj, mislim." »Kaj pa služkinja?" »V 'kleti pere ... Otroci spijo." Nekaj časa sva še molče poslušala, potem pa je Elsie obrnila glavo, me pogledala in na lepem je bila, ko da se je šele zdaj spet spomnila, kdo sem: groza ji je spačila obraz in stisnila se je k vratom. Z naj večjo težavo sem rekel: »Poslušaj, Elsie. Razumeti moraš... Saj gre samo za tiste, ki niso sposobni za delo ... In tudi hrane nimamo za vso to množico. Veliko bolje je zanje ..." Njene trde, neizprosne oči so vrtale vame. In nadaljeval sem: .........da 'to naredimo z njimi ... ko da bi pomrli od lakote ..." „To!” je rekla s pritajenim glasom. »To si si torej izmislil!” »Saj si nisem jaz izmislil! Jaz nimam nič pri tem! To je povelje! ..." Z zaničevanjem je rekla: »Kdo neki bi dal takšno povelje?" »Reichsfuhrer." Znova me je stisnilo pri srcu: že drugič sem ga izdal! „ Reichsfuhrer I" je kriknila Elsie. Ustnice so ji trepetale in z ugaslim glasom je rekla: »Človek ... h kateremu prihajajo otroci s takšnim zaupanjem!" In pričela je jecljati: (Se nadaljuje) V ' \:\/ Smeh stoletij Poljski kralj Jan Sobiesky je imel goste. Minil je cel dan, dva, trije, minil je že ves teden in še več, a nihče izmed gostov ni hotel oditi. Kralj je bil sicer gostoljuben, vendar se mu je zazdelo, da je gostija le presegla svoje meje. Ukazal je, naj mu zaprežejo konje. Ko so ga vsi začudeno gledali in spraševali, kaj to pomeni, jim je mirno dejal: „Če nočete odpotovati vi, moram pač jaz." • Kralj Avgust Močni ni prenesel nobenega ugovora. Samo dvorni norec Frohlich mu je smel včasih oporekati. Avgust je mislil, da bo njegovo kraljestvo tako močno in veliko, kakor je bila država Aleksandra Velikega. Čeprav o svojih načrtih ni dosti govoril, se mu je vendarle dobro zdelo, ko ga je Frohlich imenoval včasih »Aleksander". Nekoč pa je norec izrekel to ime preveč porogljivo in razjarjeni kralj je vrgel vanj težak kip. Ubil bi ga bil, če se ne bi norec pravočasno umaknil. »Gospod," je rekel Frohlich očitaje, »ali tudi norci ne smejo več govoriti resnice!" Tedaj se je kralj pomiril in ga vpraša: »Govori, norec! Odkrito povej, ali verjameš v našo veliko državo!" »Seveda verjamem, gospod! Saj sem norec!" • Poljski vojskovodja in junak Tadej Kosciuszko ni posebno maral za ženske, zlasti neprijetno mu je bilo, kadar se je srečal z gospo de Stael. Ob neki priložnosti ga je dvajset let mlajša prijateljica zadržala in ga smehljaje naprosila, naj ji pripoveduje o poljski revoluciji. Toda Kosciuszko je bil tudi to pot kratek in razdražen: »Gospa, revolucija se dela, o nji se ne pripoveduje!" Že trideset let študiram ljudi, pa še ne vem kaj dosti o njih. Vsekakor si nikogar ne bi upal vzeti v službo na njegov obraz; in vendar bi skoraj rekel, da ljudi, s katerimi se srečamo v življenju, večinoma sodimo po obrazu. O njihovem značaju sklepamo po tem, kakšno čeljust imajo, kakšen je njihov pogled, kakšne so poteze okoli ust; in vprašujem se, ali nimamo pri tem večkrat prav kakor ne. Današnji romani in drame so zaradi tega često tako neživljenjski, ker ustvarijo njihovi avtorji — in morda niti ne morejo drugače — svoje junake skoraj zmeraj celovite. V svojih likih si ne morejo privoščiti nasprotujočih si potez, kajti tedaj bi postali nerazumljivi; v resnici pa si skoraj vsi v svojem dejanju in nehanju nenehno nasprotujemo. Na slepo skupaj name- SOMERSET M-AUGHAM: tana gmota samih nedoslednosti smo. V znanstvenih knjigah, ki pišejo o logiki, si lahko preberemo, da bi bilo nesmiselno trditi, da je rumena barva cevkasta ali da je hvaležnost težja od zraka; toda v zmesi nesmislov, ki sestavljajo omenjeno rumeno barvo, bi se komu prav lahko zgodilo, da na lepem zasledi konja in voz, morda pa še celo hvaležnost. Kadar mi kdo reče, da se ni zmotil, ko je tega ali onega precenil že na prvi pogled, samo skomizgnem; mislim si pa, da mora biti ta pametnjak precej slep ali pa zelo domišljav. Jaz tem manj razumem ljudi, čim dlje jih poznam — prav za prijatelje, ki jih že od mladih nog poznam, bi moral priznati, »da so mi največja uganka. Vse to se mi je začelo plesti po glavi, ker sem v jutranjiku prebral, da je bil v Kobi umrl Edward Hyde Burton. Burton je bil trgovec in je kot takšen dolgo deloval na Japonskem. Zelo znana nisva bila: vendar me je zanimal, ker mi je nekoč pripravil precejšnje presenečenje. Če ne bi bil tiste zgodbe slišal z njegovih ustnic, ne bi nikdar verjel, da je mož sposoben takšnega dejanja. Stvar me je tembolj osupnila, ker se je Burton po zunanjosti in vedenju zdel človek na mestu. Če bi se dalo sploh za koga reči, da je mož z načeli, potem je bil to Burton. Bil je majhen in droban, več kot meter petinšestdeset že ni meril v višino, pa zelo vitek; lase je imel že bele, rdeči obraz ves v gubah, oči pa živo modre. Ko sem se seznanil z njim, mu je moralo biti kakšnih šestdeset let. Oblečen je bil zmeraj lično in zadržano, docela v skladu z njegovimi leti in z njegovim položajem. Čeprav je imel Burton pisarno v Kobi, je često prišel v Yokohamo. Nekoč sem se tudi jaz več dni pomudil v mestu, ko sem čakal na ladjo, in takrat sva se seznanila v Britanskem klubu. Potem sva večkrat skupaj igrala bridž. Bil je dober in prijeten igralec. Veliko mi govoril, niti med igro, niti pozneje, ko sva skupaj kaj popila, kar pa je rekel, je bilo pametno. iEa dobro voljo »Mina, ali bi se ti raje omožila ali pa bi raje ostala prosta?« »Oboje.« © Tine in Tone stojita pred gledališko blagajno: »Kaj praviš, Tone, ali ni trideset šilingov za en prostor malo preveč?« »Prav imaš, Tine. Spijva raje steklenico vina, teater imava pozneje doma zastonj.« Hišno pomočnico so zaradi slabega obnašanja pri zdravnikovih odpustili. Ko ji hoče gospodinja napisati spričevalo, ji ta svetuje: »Ali ne bi mogoče gospod doktor napisal to spričevalo, da ne bi bilo tako čitljivo!« Znal se je tako zadržano, svojevrstno pošaliti. V klubu je bil očitno priljubljen, in ko se je po najinem prvem srečanju poslovil pred menoj, so mi ga opisali za enega od najboljših gostov. Naneslo je, da sva oba stanovala v Grand hotelu, in naslednjega dne me je povabil na večerjo. Tako sem se seznanil tudi z njegovo ženo, ki je bila debela, priletna in nasmeh-Ijana gospa, in z njegovima hčerkama. Očitno je bila to čvrsta In med seboj navezana družina. Zdi se mi, da me je v Burtonu najbolj osupnila njegova prijaznost; v njegovih blagih modrih očeh je bilo nekaj nadvse ljubeznivega. Njegov glas je bil mil; težko bi si bilo predstavljati, da bi znal tudi jezno vzkipeti, in njegov nasmeh je bil dobrohotnost sama. Burton je vsakega privlačil, ker si kar čutil, kako srčno rad ima ljudi. Bil je očarljiv. Vendar ni bilo v njegovem čaru nič zoprnega — rad je vrgel karte in spustil koktajl po grlu, posrečeno in popoprano anekdoto je znal povedati, da se je čutila duhovitost, in v mladih letih je bil celo prav dober telovadec. Burton je bil bogat in sleherni groš svojega denarja si je prislužil sam. Menda isi ga moral tudi zaradi tega takoj vzljubiti, ker je bil tako majhen in krhek; budil je zaščitniške nagone. Kar čutil si, da ne bi mogel ta človek niti muhi skriviti lasu. Neko popoldne sem sedel v salonu Grand hotela; bilo je še pred potresom, zato so imeli usnjene naslanjače. Skozi okna se je lepo videlo pristanišče, v katerem je mrgolelo ladij —bili so veliki parniki, ki so od tod pluli v Vancouver in San Francisco ali pa preko Šanghaja, Hong-Konga in Singapura v Evropo; vmes že močno zdelane in utrujene ladje, ki so plule pod vsemi mogočimi zastavami, samo staro železje z visoko krmo in velikimi pisanimi jadri, pa nič 'koliko podolžnih kitajskih bark s platneno streho. 'Prizor je bil nekam delaven, spodbuden, obenem pa je, sam ne vem zakaj, čudno pomirjal. Pristanišče je bilo videti polno romantike, in bilo je, kakor da moraš samo iztegniti roko, pa se je dotakneš. Kmalu je v salon prišel Burton. Zagledal me je. Stopil je bliže in sedel v naslanjač poleg mojega. »Ste za to, da ga »skupaj popijeva kozarec?« Zaploskal je; prikazal se je boj in Burton je naročil dva gina s sodo. Ko je boy prinesel pijačo, je prišel zunaj mimo neki moški, in ko je pri oknu uzrl mene, je pomahal. »Kaj poznate Turnerja?« je vprašal Burton, ko je videl, da sem bil onemu pokimal. »Videla sva se v klubu. Slišal sem, da je eden od tistih, ki od časa do časa dobijo kakšno nakazilo z doma.« »Saj menda res. Kar precej takšnih brezdelnežev se mota tu okoli.« »Dober igralec bridža je.« »To so skoraj vsi. Lansko leto je bil tu neki fant, in po čudnem naključju celo moj soimenjak, ki je bil najboljši igralec bridža, kar sem jih kdaj poznal. V Londonu niste najbrž nikoli trčili vanj. Pisal se je Lenny Burton. Menda je bil član več uglednih klubov.« »Ne, tega Imena se res ne 'spominjam.« »Da, izjemno dobro je igral. Kazalo je, da nagonsko zadene pravo karto. Prav neverjetno je bilo! Precej sem igral z njim. Dlje časa se je zadržal v Kobi.« Burton je srknil malo svoje pijače. »Prav posrečena stvar je to bila,« je povzel. »Ni bil slab fant. Všeč mi je bil. Zmeraj lepo oblečen, ličen in zlikan. Po svoje je bil tudi čeden, takšne kodraste lase je imel in rožnata lica. Ženske so precej lazile za njim. Res ni bil slab, veste, samo malo nesoliden. Seveda je preveč pil. Takšni ga vsi preveč dajejo »na zob. Vsake toliko časa je v banko zanj prišlo nekaj denarja, pa tudi s kartami si je še malo pomagal. Že od mene je precej priigral. Rad priznam.« Burton se je tako na kratko, prijazno zasmejal. Iz lastne izkušnje sem vedel, da zna pri bridžu brez jeze izgubiti. Z drobno roko se je pogladil po obriti bradi; žile so se močno poznale na njej, skoraj prozorna je bila. »Najbrž je že zaradi tega prišel k meni, ko je bil čisto na psu, zaradi tega in pa zato, ker sva se enako pisala. Nekega lepega dne se je oglasil pri meni v pisarni in me prosil za delo. Malo sem se začudil. Povedal mi je, da ne bo od doma prišlo nič več denarja in da bi rad delal. Vprašal sem ga, koliko je star. ,Petintrideset,* je rekel. ,Kaj ste pa doslej delali?1 sem ga V V 1 ° se vprašal. ,Hja, nič posebnega/ je odvrnil. Moral sem se mu smejati. ,Bojim se, da zdaj še ne morem nič narediti za vas, sem mu rekel. ,Čez nadaljnjih petintrideset let se spet oglasite pri meni, pa bomo videli, ali se da kaj storiti/ Nič se ni zganil. Toda prebledel je zelo. Za -hip je omahoval, potem pa mi je povedal, da je imel pri kartah zadnje čase hudo smolo. Naveličal se je bridža, zato je presedlal na poker, pa se je kmalu znašel v škripcih. Niti prebite pare -nima več. Zaistavil je vse, kar se je dalo. Računa v hotelu nima s čim po-ravnati, na up mu pa ne -dajo ničesar več. Vsega je konec. Če si -ne bo -mogel dobiti dela, mu preostane le še samomor. Tedaj sem si ga malo bolje ogledal. In res — ugotovil sem, da je -mož prava razvalina. Zadnje čase je menda pil še več kot po navadi; videti je bil ko kakšen petdesetletnik, če -hi ga bile njegove oboževalke takrat videle, -ne bi bila nobena več tako zatreskana vanj. ,Hm, pa res ne znate nič drugega kot igrati karte?‘ sem ga vprašal. ,Plavati znam/ je odvrnil. ,Plavati/ ,Plaval sem v univerzitetnem moštvu/ Skoraj nisem mogel verjeti svojim ušesom; kdo bi bil tudi pričakoval tako nesmiseln odgovor! Tedaj se mi je posvetilo, kam pes taco moli. Preveč sem jih bil že spoznal, takšnih univerzitetnih športnih bogcev, da bi mi bil Burton s tem mogel vliti spoštovanje do sebe. ,V mladih letih sem bil tudi jaz -kar dober plavalec/ sem rekel. Iznenada pa mi je nekaj prišlo na misel.« Burton je pomolčal in se obrnil k -meni. »Poznate Kobo?« je vprašal. »Ne,« sem odvrnil, »samo enkrat sem tam prenočil.« HENRYK BARDIJEVSKV: »Potem seveda ne morete poznati tamkajšnjega 'kluba. Ko sem bil mlad, sem od tam plaval okrog svetilnika pa tja do Tarumiskega zaliva. Skoraj sest kilometrov, pa še precej -napornega plavanja, ker iso pri svetilniku močni podvodni tokovi. No, pa sem svojemu mlademu soimenjaku takrat povedal, kaj sem zmogel jaz, ko sem bil še mlad, in rekel sem mu tudi, da mu dam službo, če to ponovi.« Videl sem, da ga je moj predlog za-stražil. ,Saj ste rekli, da -dobro plavate!* ,Nisem preveč v formi/ Nič nisem več rekel, samo sko-mizgnil sem. Za trenutek se je zazrl vame, nato je pokimal. ,Prav/ je rekel. ,Kdaj pa naj grem plavat?1 Pogledal sem na uro. Bila je deset proč. ‘Dosti več kot uro in četrt se skoraj ne boste mogli zamuditi. Ob pol enih se bom zapeljal k zalivu, -tam _ se potem dobiva. Odpeljem vas nazaj v klub, da se preoblečete, in kosila bova skupaj/ ,Velja/ je rekel. Segla sva isi v roke. Zaželel sem mu veliko sreče in Burton je odšel. Tistega dne sem imel toliko dela, da sem do pol enih komaj še prispel do Tarumiskega zaliva. Vendar mi ne bi bilo treba tako hiteti; Burton se namreč sploh n-i prikazal.« »Kaj je zadnji hip stisnil rep med nogami?« sem vprašal. »Ne, ni stisnil repa med noge. Šel je plavat. Toda is pijančevanjem in drugačno nezmernostjo se je bil že močno spodkopal. Tokovom pri svetilniku ni bil več 'kos. Truplo smo našli čez tri dni.« Trenutek, dva nisem mogel do besede. Skorajda sem se malo zgrozil. Potem sem Burtona nekaj vprašal. »Pa ste vedeli, da bo utonil, ko ste mu predlagali, naj gre za delo plavat?« Spet se je tako -milo zasmejal in me pogledal s -tistimi svojimi prijaznimi, blagimi modrimi očmi. Potem si je z -dlanjo podrgnil brado. »Veste, v pisarni takrat pač nisem imel nobenega prostega -mesta.« Nihče me ni nič vprašal Najprej so dolgo brskali po ključavnici in potem vstopili. Takoj sem opazil, da gre za poštene ljudi: niso hoteli krasti državne lastnine, omejili so se na privatno. Lopovi minimalisti. Dva sta bila. Eden pravi orjak, drugi še večji. Pregledala sta stanovanje in večji je rekel: »Ničesar ni tu razen tegale -kolesarja." Kolesar naj bi bil jaz. Pretekli četrtek sem se vrnil z izleta in si nisem še snel ščipalk s hlač — od tod ta naziv. Orjak mi -je privzdignil veko in mi pogledal v oko, potem pa mi je nekolikokrat potrkal po rebrih. »Kaj bi?" se -je obrnil še k večjemu. »Pa dajva, če ni drugega .. Vzela sta mene. Šel sem med njima, kot da se ni nič zgodilo. Pri vratih se mi 'je hišnik poklonil — vsi trije smo sneli ka-pe. Korakali smo po moji ulici, mimo frizerja, ob kinu Iluzija i-n naprej čez most. Tom nas je nekdo vprašal, koliko je ura, i-n orjak me je prijel za roko, pogledal na mojo uro in povedal. Spotoma smo kupili tudi nekaj za večerjo. Orjak se je postavil v rep za pariško salamo, tisti večji v rep za pivo, meni pa stb zaupala skrb za žvičHni gumi. Hitro sem ga kupil in še malo postal pred izložbo. V steklu sem zagledal, kako se moja dva orjaka pretepata s pasa-ntom, ki je žvečil gumi. Pojasnil sem nesporazum in vsi trije smo se opravičili gospodu, ki mi je bil zares močno podoben. Imeli so čeden brlog: dve sobi s kuhinjo in služ-kinjsko sobo v novi hiši. Pred vrati sta mi ukazala, naj zlezem v vrečo, ki si jo je potem eden zadel na ramo, me ponesel v kuhinjo in položil na mizo v jedilnici. Za mizo je sedel šef s preostalimi lopovi; skupaj z mojima dvema jih je bilo sedem. »Zdaj bodo začeli deliti plen," me je spreletelo. In zares. Šef je svojeročno odprl vrečo in me vzel ven. Usedel sem se na mizo-po turško, z obrazom obrnjen proti šefu. »Da, da ..." je za-bobnal šef s prsti po mizi... Drugi so rekli več ali manj isto. Moja dva orjaka sta postala čisto majhna in sta me poskusila hvaliti. »Dober je, ima lepe modre oči.. ." »Nič boljšega nisva dobila v celem stanovanju ..." »Nisva dobila, nisva dobila..." se je zarežal šef. »Ob takem plenu se ne smeš prosto pogovarjati." Ponudil sem mu, da grem v kuhinjo, pa je zamahnil z roko. »Imaš kaj sorodnikov?" me -je vprašal. »Žal, nimam." »Kaj pa tvoje podjetje, ali bi plačalo odkupnino zate?" »Še nekaj bi dali zraven, da se me znebijo." Spet je nastala tišina in moja dva orjaka sta postala še manjša. »Nič ne pomislijo, kaj delajo, in zdaj imamo težave," -je zamrmral šef, drugi pa so skesano prikimati. »Ko sva bila sprva samo dva, si posla nisem tako predstavljal ..." Zasmilil se mi je. Videl sem, da je večal številčno stanje brez pravega učinka. Ponudil sem mu žvečilni gumi. Nekaj časa je žvečil, potem pa je končal diskusijo: »Če bo kdo še enkrat ukradel karkoli, ga bom s plenom vred vrgel po stopnicah. Kar pa se tegale tiče, se nimamo več kaj pogovarjati: moramo ga sprejeti v druščino kot osmega." V sili spozna se prijatelja rsaplipi V;: •; f Avstrijski dogodki V________________ OD SREDE DO SREDE Nov predsednik SPd na Nižjem Avstrijskem Na deželnem kongresu SPO Nižje Avstrijske je bil za predsednika izvoljen namestnik deželnega glavarja dr. Tscha-dek. Pred njim je bil predsednik nižjeav-strijske organizacije SPD dr. Kreisky, ki pa ije to funkcijo odložil, čim je bil lani izvoljen za zveznega predsednika SPO. Za podpredsednika nižjeavstrijske organizacije SPO je bil izvoljen državni poslanec Czeftel. Zvezne dežele koordinirajo stanovanjska vprašanja V zvezi z novim zakonom o gradnji stanovanj in v zvezi s proračunom za prihodnje teto so se avstrijske zvezne dežele zedinile, da bodo koordinirate svojo stanovanjsko politiko. V sredo so se v ta namen sestati referenti zveznih vlad za gradnjo stanovanj k dvodnevnemu zasedanju. Tej konferenci bosta sledili še konferenca deželnih glavarjev in konferenca deželnih finančnih referentov. Težka kriza v gradbeništvu Združenje industrijskih gradbenih podjetij Avstrije je poslalo zvezni Vladi in drugim zveznim ustanovam študijo, v kateri ugotavlja, da se nahaja gradbeništvo v težki krizi. To krizo bo mogoče odpraviti te, če bo državni proračun vseboval dodatna sredstva za javne gradnje. Gradbeništvo se ne strinja z mnenjem zvezne vlade, da se bo konjunktura na tem področju poživila, marveč se boji, da bo gradbena dejavnost še bolj nazadovala. Zato so prav v gradbeništvu potrebni posebni imputsii države. Kinapodjetja umirajo Kakor poroča strokovna zveza kino-podjetij, je letos že 18 kino podjetij prenehalo obratovati. S tem se je število podjetij, ki so od leta 1960 naprej zaprla svoja vrata, povečalo na 195. Število kinopodjetij je padlo na 1152. Vzrok umiranja kinopodjetij na eni strani v nazadujočem številu obiskovalcev na drugi strani pa v previsokem davku na zabave. AUA je prepeljala 2 milijona potnikov Število potnikov ki so jih prepeljala letala Avstrijske letalske družbe od časa njene ustanovitve pred 10 leti je v torek naraslo na 2 milijona. AUA, katere prvo potniško letalo je vzletelo 31. marca 1958, je potrebovala skoraj 7 let preden je v svojih letalih naštela milijon potnikov. To število je dosegla 9. marca 1965. Drugi milijon je temu nasproti dosegla v dveh in pot letih. Iz tega je razvidno, kako se letala v potniškem prometu čedalje bolj uveljavljajo. Smučarske nezgode so drage Do tega zaključka je prišel namestnik direktorja uradov salzburške delavske zbornice, dr. Czepl minuli petek pri „Ka-prunskih razgovorih", ko je citiral zadevne ugotovitve avstrijskih vodilnih kirurgov. Pri tem je dejal, da nezgode pri smučanju stanejo avstrijsko narodno gospodarstvo letno okoli 1,3 milijarde šilingov. Vsakoletni „Kaprunski razgovori" imajo namen, da iščejo pota za zmanjšanje in omilljenje nezgod v gorah. Dve novi glavni šoli na Koroškem Minulo soboto je deželni glavar Šima izročil dve novi poslopji glavnih šol svojemu namenu. Novo šolsko poslopje sta dobili glavni šoli v Brežah in v Bad St. Leonhordu v Labotski dolini. Poslopje v Brežah je stalo 16 milijonov šilingov, poslopje v Bad St. Leonhardu pa 11 milijonov šilingov. Nova tovarna v Weissensteinu Avstrijske kemične tovarne so v Weissensteinu v Dravski dolini zgradile novo kemično tovarno in so v ta namen letos investirale 140 milijonov šilingov. Tovarna bo po najnovejših dogajanjih pridelovala vodikov peroxyd. Vodikov peroxyd je že dolga leta Specialiteta omenjenega podjetja, ki ima svetovni Sloves. AVSTRIJA I. PROGRAM Poročila: 5.30, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.30, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen v nedeljah In praznikih): 6.10 Male dragocenosti — 7.20 Male dragocenosti — 8.10 Jutranja glasba — 8.45 Oddaja v francoščini in angleščini — 9.00 Za prijatelja glasbe — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Lepi glas — 11.30 Roman v nadaljevanjih — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.30 Znameniti orkestri — 14.45 Mednarodna gospodarska poročila — 15.00 Več učiti, več znati — 15.45 Koncertna ura — 17.20 Kulturna poročila — 18.00 Mladinska redakcija — 18.30 Pregled sporeda. Sobota, 14. 10.: 6.05 Govori Fritz Schilling — 6.09 Pet minut agrarne politike — 13.30 Tehnični razgledi — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Velika simlonija — 18.00 Evropa poje — 20.00 Paulus — 21.00 Holandski festival 1967. Nedelja, 15. 10.: 7.05 Favoriti popevk — 8.05 Ogledalo tiska — 9.10 Satirična oddaja — 11.15 Mednarodne slavnostne igre v Bergenu — 12.30 Južnoameriška klavirska glasba — 13.10 Dobrodošli z novicami — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 14.30 Štirideset dni Muse Dagha, roman — 15.00 Opoldanski koncert — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Znameniti znanstveniki — 18.00 Nič kot veselje z glasbo — 19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 Odpotavanje, glasbena igra — 21.00 Vsa pota vodijo na Dunaj — 22.20 Štajerska akademija. Ponedeljek, 16. 10.: 6.05 Odkrito povedano — 16.45 Ura pesmi — 17.15 Knjiga tedna — 17.30 Aktualnosti iz krščanstva — 20.00 Evropski koncert — 21.00 Dunajska šola — 21.30 O tem lahko govorimo — 22.10 Športni feljton. Torek, 17. 10.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Kratko in jedrnato — 16.45 Balade Carla Loewa — 17.15 Kovanec, pripovedka — 17.30 Znanje časa — 20.00 Spectrum Austriae — 21.00 Izraelska zabavna glasba. Sreda, 18. 10.: 6.05 Odkrito povedano — 16.45 Pesmi Richarda Straussa — 17.15 Lirik Heinz Politzer — 17.30 Štajerska akademija 1967 — 20.00 Mojsterska dela dvajsetega stoletja. Četrtek, 19. 10.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 16.45 Švedske pesmi in balade — 17.15 Avstrijska literatura danes — 17.30 Štajerska akademija 1967 — 20.00 Avstrijski teden 1967 — 21.00 Dva krat dva je pet — 21.00 Osmrtnica za časa življenja. Petek, 20. 10.: 6.05 Nihče ne bo zmagal — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 16.45 Pesmi in balade — 17.15 Prof. dr. Hermann Knous ob 75 letnici — 17.30 Mednarodna radijska univerza — 20.00 Igra v temnici — 21.15 Glasba. Regionalni program Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.10, 20.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen v nedeljah tn praznikih); 5,45 Kmetijska oddaja — 6.25 Jutranja razmišljanja — 6.50 Jutranja telovadba — 8.10 Gospodarska oddaja — 9.00 Šolska oddaja — 10.05 Šolska oddaja — 11.00 Ljudska glasba — 11.45 Avtomobilisti med potjo — 13.25 Opoldanski koncert — 18.30 Odmev časa — 19.57 Pregled sporeda — 23.10 Ogledalo poročil. Sobota, 14. 10.: 7.55 Domači vrt — 14.00 Igramo Augu-sta Petra Waldmaierja — 15.00 Človek kot ti in jaz, roman — 15.30 Koncert po željah — 17.10 Veseli delopust — 18.00 Vaš hoby — 18.15 Glasba za delopust — 19.30 Srečevališče — 20.00 Noč na Dunaju — 21.10 Literatura. Nedelja, 15. 10.: 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo mestnega gledališča — 13.25 Vedro in veselo — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Koncert po željah — 17.05 Novi val — 18.00 Ogledalo koroškega tiska — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Pridi in poj — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Andanfe Parodibile — 20.40 Tako si predstavljam ljubezen. Ponedeljek, 16. 10.: 8.30 Štirideset dni Muse Dagha, roman — 9.30 Sirni pisani svet — 14.00 Zenska oddaja — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Mixed pickles z glasbo — 18.15 Zabavna glasba — 19.30 XY ve vse — 20.10 Steklena vrata, komedija — 21.30 Zabavna glasba. Torek, 17. 10.: 9.30 Zabavna glasba — 14.00 Mladinska oddaja — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Nova koroška Ta teden vam priporočamo ■ Marička Žnidaršič: PESMI IZPOD SNEŽ- NIKA, 84 str., ilusfr., pl. 9 šil. ■ Valentin Polanšek: GRAPE IN SONCE, 80 str., br. 25 šil. ■ Anton Aškerc: IZBRANE PESMI, 136 str., slik. priloge, pl. 16 šil. ■ Valentin Vodnik: IZBRANE PESMI, 216 str., pl. 27 šil. ■ Mara Lamutova: BREZE IN BORI, 89 str., br. 8 šil. ■ Branko Rudolf: SVET IN JAZ, 88 str., kart. 12 šil. ■ Mileni Mohoričeva: SAMOTNI BREG, 96 str., ilustr., ppl. 7 šil. ■ Branko Žužek: PADAJO ROŽNATI LISTI, 64 str.,ilustr., pl. 20 šil. ■ Mila Kačičeva: NEODPOSLANA PISMA, 80 str., ilustr., ppl. 8 šil. ® PANČATANTRA, indjiske pravljice in pripovedke, 220 str., ilustr., ppl. 41 šil. • KITAJSKE IN KOREJSKE PRAVLJICE, 192 str., ilustr., ppl. 30 šil. • SLOVENSKE PRAVLJICE, 144 str., br. 18 šil. • A. S. Puškin: PRAVLJICE, 144 str., ilustr., kart. 30 šil. • Tomažič: POHORSKE PRAVLJICE, 240 str., ilustr., ppl. 15 šil. • H. Ch. Andersen: PRAVLJICE, deset zvezkov skupaj 320 str., barv. H., kart. 160 šil. • MAKEDONSKE PRIPOVEDKE, 176 str., ppl. 26 šil. KNJIGARNA „NA$A KNJIGA' CELOVEC, WULFENGASSE pesem — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Pri Zeusu, svet je lep — 18.00 Koroško pospeševanje visoke šole — 18.15 Pihalna glasba — 19.30 Hit-zvezde sveta — 20.10 Braziljska glasba. Sreda, 18. 10.: 9.30 Nove knjige koroških založb — 9.45 Ne bodite žalostni — 14.00 Posebej za vas — 15.00 Zveneči jazz magazin — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Ce oče s hčerko — 18.00 Govorimo o znanstvenih knjigah — 18.15 Pihalna glasba — 19.30 Srečevališče — 20.10 Operete in drugo, kar je lepa — 21.00 Brati in razumeti — 21.15 Reportaža. Četrtek, 19. 10.: 9.30 Dežela ob Dravi — 14.00 Posebej za vas — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Zasedanje dramaturgov v Berlinu — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Die Botany Bay Story — 18.00 Kmetijska oddaja — 19.30 XY ve vse — 20.10 Dan postaja krajši — 21.00 Veselo petje, veselo zvenenje. Petek, 20. 10.: 9.30 Turška ljudska glasba — 14.00 Pravljice v narečju — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Mladinska glosba — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Glasba za delopust — 18.00 Zasedanje dramaturgov v Berlinu — 20.10 Ljudstvo in domovina — 21.00 Koroške pihalne godbe. III. PROGRAM Poročila: Od 8. do 20. ure vsako uro, nato pa ob 22.00, 23.00 in 24.00. Dnevne oddaje: 8.11 Prosimo, prav prijazno — 9.03 Stereo studio — 10.05 Vokal, insfrumental, internafional — 11.03 Veseli ob enajstih — 12.03 Glasba a la carte — 13.10 Espresso — 14.03 Klub ob dveh — 15.03 Glasbeni boks mladinske redakcije — 16.03 Stereo studio — 17.10 Stereo studio — 18.03 Dobro razpoloženi — 19.10 Glasba z latinske Amerike — 19.30 šport i*n glasba — 20.03 Popevke brez vizuma — 21.00 Zeleni val — 21.30 Ljubile jazz? Slovenske oddaje Sobota, 14. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 15. 10.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 16. 10.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — 2ena in dom — 18.00 Koroški pevski zboru Torek, 17. 10.: 14.15 Poročila, objave — športni mozaik — Cerkev in svet. Sreda, 18. 10.: 14.15 -Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 19. 10.: 14.15 Poročilo, objave — Slovenska narodna in zborovska glasba — Emancipacija žene. Petek, 20. 10.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — -Pihalni orkestri. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 237,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 96,4 — 96,5 97,7 — 98,9 MHz. Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30. Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler ne kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste — 6.25 Informativna oddaja — 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddaja za ženo — 8.05 Glasbena matineja — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila — 13.30 Priporočamo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice. Sobota, 14. 10.: 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Plesni ritmi — 11.20 Narodne in domače melodije — 12.10 Schumanove melodijo — 12.40 Pri belem konjičku — 14.05 Igramo za prijetno razvedrilo — 15.40 Kapelnik, opera — 17.35 Igramo beat — 18.15 Domače pesmi in napevi — 18.50 S knjižnega trga — 20.10 Veli-ki o-rkesfer Bavarskega radia — 20.30 Korporala se drži smola, zabavna igra — 21.30 Mozaik zabavne glasbe — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 15. 10.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Kukavica, otroška igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.05 Voščila — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Nedeljsko športno dopoldne — 17.05 Znamenite arije s slavnimi pevci — 17.30 Tistou z zelenimi palci — 20.00 V nedeljo zvečer. Ponedeljek, 16. 10.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Mladinski pevski festival 1967 — 10.15 Pri vas doma — 11.15 Igramo za razvedrilo — 12.10 Madžarska klavirska in violinska glasba — 12.40 Slovenske narodne — 14.35 Voščila — 15.40 Zbor Slava Klavora — 17.05 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja — 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije. Torek, 17. 10.: 9.25 Vaška su ta Janka Gregorca — 9.40 Cicibanov svet — 10.15 Pri vas doma — 11.15 Zvoki za dobro voljo — 12.10 Odmevi z baletnih odrov —• 12.40 Igrajo pihalne godbe — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 Simonitijeve skladbe in priredbe — 18.45 Pota sodobne medicine — 20.00 Pod mlečnim gozdom, igra — 21.45 Zabavna glasba. Sreda, 18. 10.: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.45 Kvartet, glasbena pravljica — 10.15 Pri vas doma — 11.15 Slovenska narodna m zabavna glasbo — 12.10 Dve sliki — 12.40 Ogrlica operetnih zvokov — 14.35 Voščila — 15.45 Dobri ljudje, podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Naši umetniki izvajajo — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Don Carlos, komentirana glasbena oddaja. Četrtek, 19. 10.: 9.25 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij — 12.10 Zaključek 2. dejanja Svarove opere Slovo od mladosti — 12.40 Pihalna glasba — 14.05 Koncert v miniaturi — 14.45 Lirika za otroke — 15.40 Baritonist Marcel Osfaševski — 17.05 Četrtkov simfoni-čni koncert — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer — 21.00 Literarni večer. Petek, 20. 10.: 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Slovenske narodne — 10.15 Pri vas doma — 11.15 Lahka orkestralna PECI in ŠTEDILNIKI v nojvečji izbiri Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf A 9141 1*1. (0-42-3«) 2*1 — glasba — 12.10 Violončelist Ciril Škerjanec — 12.40 Valčki in polke — 14.35 Voščila — 15.45 Kulturni globus — 17.05 Koncert po željah — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih križpofjih — 20.00 Glasbeni cockfail — 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. NAJBOLJ ZANESLJIVO RASTOČA SADNA DREVESCA NUDI DOMAČA DREVESNICA MARKO POLZER, pd. LAZAR pri Št. Vidu v Podjuni Ribez, češplja In maravdelj polovična cena RADIO TRST oddaja na valu 306,1 m ali 980 Kc/sek. Frekvenca 98,3, 96,1 in 100,5 MHz. Poročila: 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15. Dnevne oddaje: 14.15 Dejstva in mnenja — 20.00 šport. Sobota, 14. 10.: 12.00 Kulturni odmevi — 13.30 Semenj plošče — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.20 Operetne melodije — 17.50 Zbor Emil Adamič — 19.10 Družinski obzornik — 19.25 Kvintet Borisa Lesjaka — 20.35 Teden v Italiji — 21.00 Dogodivščine in spomini tajne vojne. Nedelja, 15. 10.: 8.30 Kmetijska oddaja — 10.15 Od nedelje do nedelje — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi — 14.30 Sedem dni po svetu — 15.30 Vzgojitelj v zadregi, veseloigra — 17.30 Prijatelji zborovskega petja — 19.15 Nedeljski vestnik — 20.30 Iz slovenske folklore — 21.00 Vaški ansambli. Ponedeljek, 16. 10.: 12.10 Pomenek s poslušalkami — 17.20 Ne vse, toda o vsem — 18.00 Zbor Ermes Grion rz Tržiča — 19.25 Misli in nazori — 20.50 Pripovedništvo naše dežele — 21.05 Tamburaški ansambli. Torek, 17. 10.: 12.00 Iz slovenske folklore — 13.30 Glasba po željah — 17.20 Slovenščina za Slovence — 17.40 Radijska univerza — 18.30 Koncerfisfi naše dežele — 18.55 Ansambel Dalmacija — 19.10 PJošče za vas — 20.35 Jeav, D'Arc na grmadi, oratorij. Sreda, 18. 10.: 12.10 Liki iz naše preteklosti — 17.20 Odvetnik za vsakogar — 18.30 Slavni solisti — 19.10 Zdravniška posvetovalnica — 19.20 Razkušfrane pesmi — 20.35 Simfonični koncert. Četrtek, 19. 10.: 12.10 Znanost in tehnika — 13.30 Glasba po željah — 17.20 Pregled italijanskega slovstva — 18.30 Sodobni itolijonski skladatelji — 19.10 Pisani balončki — 20.35 Bele noči, drama. Petek, 20. 10.: 12.10 Gospodinja nakupuje — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta — 17.20 Ne vse, toda o vsem — 17.30 Plešite z nami — 19.10 Novele dvajsetega stoletja — 20.35 Gospodarstvo in delo — 20.50 Koncert operne glasbe. AVSTRIJA Sobota, 14. 10.: 16.05 Oba tečaja — 16.15 Svet mladine — 16.45 Tukaj prihaja Peffer — 17.15 Za družino — 17.40 Plesni tečaj — 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 čas v sirki — 20.15 Bilanca sezone — 21.30 športni dnevnik — 22.20 Napačna zveza, kriminalni film. Nedelja, 15. 10.: 16.33 Pafrik in Pufrik — 16.50 Film zafe — 17.20 Brez nagobčnika — 18.00 Pustolovščine dobrega vojaka Švejka, roman — 18.30 Ob oknu — 19.00 Cas v sliki — 19.30 športni pregled — 20.15 Anneliese Rotenber-ger — 22.30 Človek na drugi strani. Ponedeljek, 16. 10.: 18.00 Francoščina — 18.30 Pef klovnov išče cirkus — 19.00 To je samo v Acapulu — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Razprodaja smrfi — 21.05 Se še spominjate — 22.35 Posebej za vas. Torek, 17. 10.: 18.00 Angleščina — 18.30 Nočni kurir javlja — 19.00 Podoba Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Različna mnenja, gledališki prenos — 22.35 Ta-le naš svet. Sreda, 18. 10.: 11.05 Ta-le naš svef — 12.10 Se še spominjate — 17.05 Začarani grad — 17.50 Iskalci zaklada — 18.00 Televizijska kuhinja — 18.30 Kulturne aktualnosti — 19.00 Razmišljanje se obrestuje — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Nebeška postelj, film — 21.50 Načrtna proračunska politika. Četrtek, 19. 10.: 12.00 Diskusija zveznih dežel — 17.00 Predolimpijske igre v Mexico-City — 18.00 Italijanščina — 18.30 Ljubljenci naših slaršev — 19.00 športni kaleido-sko-p — 19.30 Cas v sirki — 20.15 Hudič in ljubi bog, televizijska igra. Petek, 20. 10.: 11.03 Televizijska postelj — 18.00 Francoščina — 18.30 Festival Mireille — 19.00 Zeleni svet — 19.30 Cas v sliki —- 20.15 Večer z Udom Jurgenom — 21.45 Prometni razgledi — 22.55 Koncert Mozartove ob- čine. JUGOSLAVIJA Sobota, 14. 10.: 17.40 Vsako soboto — 17.55 Obzornik — 18.15 Oddaja za otroke — 19.15 Sprehod skozi čas — 20.00 Dnevnik — 20.40 Humoristična oddaja — 21.40 Nekaj novega, nekaj starega — 21.55 Serijski film. Nedelja, 15. 10.: 9.30 Poljudno znanstveni film — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Malo za res, malo za šalo — 11.10 Kaleidoskop — 11.30 Film za otroke — 14.55 No- gomet Avstrija : Sovjefska zveza — 16.45 Finska za UNICEF — 19.10 Serijski film — 20.00 Dnevnik — 20.50 Zabavno glasbena oddaja — 21.50 Lirika. Ponodeljek, 16. 10.: 10.40 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.00 Mali svet — 17.25 Risanke — 17.40 iKjo jo, kaj je — 17.55 Obzornik — 18.20 Stilna rast slo-vonskega jezika — 18.45 Vzgojna problematika — 19.00 Urbanizacija nasolij — 19.15 Tedenski športni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.40 Drama — 21.40 Toma z variacijami. Torek, 17. 10.: 10.40 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 18.25 Film za otroke — 18.40 Svet na zaslonu — 19.20 Obzornik — 20.00 Celovečerni film — 21.30 Kulturna panorama. Sreda, 18. 10.: 17.05 Lutkovna igra — 17.25 Poljudno znanstveni film — 17.55 Obzornik — 18.15 Oddaja za otroke — 19.00 Reportaža — 20.00 Dnevnik — 20.40 Lepa Vida, igta — 21.40 Mednarodni jazz festival v Ljubljani. četrtek, 19. 10.: 11.00 Angleščina — 16.10 Osnove splošno izobrazbe — 17.25 Sirke svela — 17.55 Obzornik — 18.15 Kaleidoskop — 18.35 Gosi našega studia —- 9.00 Dežurna ulica — 20.00 Dnovnik — 20.30 Aktualni razgovori — 21.10 Drama. Petek, 20. 10.: 10.40 Angleščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbo — 17.10 Oddaja za otroke — 17.55 Obzornik — 18.15 Glasbena oddaja — 19.05 Človek, znanost In proizvodnja — 19.40 Petkov večer — 20.30 Dnevnik — 20.40 Celovečerni film.