Miloš Verk: Črtice iz zgodovine našega stanu (Nadaljevanjc in konec.) Službeni prejemki. Službeni prejemki so bili od nekdaj najvažnejša zadeva vseh uslužbencev. Danes je to precej enostavno, ker imamo vsi zakonite prejemke in vodi vse akcije za zboljšanje centralna uprava, ki pričakuje od članstva le moralno in po potrebi tudi gmotno pomoč. Prej pa so se prejemki določevali po lokalnih prilikah in je moral borbo za svojo eksistenco izvojevati vsak sam. Prve podatke imam iz leta 1814. Učitelj si je moral radi dohodkov zvonjenja z neko oblastjo spreti in se je pritožil. Sledila je razsodba. Na graščinsko gosposko v Rogatcu s sledečim: Učitelju in cerkovniku Jakobu Skribe je predočiti v našem imenu, da se mu na osnovi v prošnji navedenih in od graščinske gosposke potrjenih razlogov dovoljuje sprejemati vse dohodke zvonjenja v cerkvi. vendar pod pogojem, da sam nabavlja vrvi za zvonjenje in vzdržuje učitelja-pripravnika iz lastnih sredstev. C. kr. okrožno sodiščc v Celju, dne 20. sept. 1814. Knjigovodstveno opremljeno priznanje z dne 12. avgusta 1826. navaja sledeče učiteljeve dohodke: Šolnina fl 40,— Štolnina in zvonjenje . . . fl 48.58 Naturalije, nesigumo . . fl 46,— Drugi prejemki fl 26,— Iz viška teh prejemkov je moral vzdrževati pomočnika, katerega pa je smel sam nastaviti in je menda pač sprejel onega, ki mu je bil najcenejši. Komisijski ugotovljena eksistenčna možnost za leto 1857. daje sledeči pregled: Dohodki: Šolnina fl 282,— 6 mernikov pšenice po 4 fl 40 kr fl 26,— 5 štrtinjekov mošfa po 20 fl . . . fl 100,— Štolnina in zvonjenje fl 150,— Zdravilišče Slatina fl 20,— 2upna cerkev fl 6,— Podružnice fl 8,— Skupaj fl 592,— Izdatki: Pomočniku na plači fl 200,— Cerkovniku fl 25,— Kalkantu (goni meh) fl 10,— Vrvi za zvonove fl 5,— Skupaj fl 240,— Torej mu je ostalo 352 fl poleg prostega stanovanja in vrta. Še točnejši je popis dohodkov iz leta 1867. Sestavila ga je posebna komisija, sestoječa iz okrajnega predstojnika. dekana, nadžupnika, štirih šolskih očetov, šolskega oglede in — nazadnje je podpisan tudi učitelj. Ta komisijski zapisnik izkazuie: Dohodki: Videti je, da se je učitelj krepko boril za Vrednost vrta fl 1,—svoje dohodke in če ni šlo drugače, pa na ra- Šolnina fl 330,—čun svojih tovarišev. Iz cerkvene blagajne fl 14,— Toda še isto leto so tega učitelja upoko- Štolnina fl 70,—jili po 41 letnem službovanju, njegovemu na- 7 mernikov pšenice po 4 fl . . . fl 28,—sledniku pa naložili, da mora k pokojnini pri- 3 štrtinjeke mošta fl 90,—spevati letno 80 fl. Pavšal za zvonjenje iz cerk. blagajne fl 80,—  — Redukcije plač so bile tudi mogoče. T , .. . Skupaj fl 613,— z visoko odločbo gubernija z dne 14. ap- lz.datkl: . . rila 1819., št. 8076, so se učitel.jem trivialnih Pomočniku fl 200,—goi jn njihovim pomočnikom znižali prejemki Kalkantu . fl 10,—na 210 fl, oz. na 103 fl, in prispevki iz šolskega Plača cerkovniku fl 27,—fonda na 33 % dosedanje dotacije. ^^Zr^. : : : | |=,ret- «- «-* -««¦ ¦ ~ Zbiranje mosta .... . . . . fl 38,- Jpa sfje učitdj nekoč ob priHki domislu o, . fl ^or prav po pameti tako: Pomočnika nastavljam , upaj T ^ ' sam, ga plačam sam, časi so slabi! Bom delal Kcr je moral učitelj takrat iz svojegasam! vzdržcvati že dva pomočnika, prvega iz do- 'Ne boš! Qdlok z dnc 10. maja 1832. mu hodkov kot učitelj, drugega iz dohodkov kotje ra^un prečrtal organist, je komisija ugotovila, da bi mu pri jz" Sy Kfiža in ŽŁ_ tem racunu ostalo samo 131 fl dohodkov P d , ^Q ^^ Qni -z S tem pa m mogel biti zadovoljen n jes Florijana so nekoliko izboljšani. Vendar komisija mesetarila naprej, kajti zapismk se ge m^& ri mniti da se ne more nasta- koncuje s klavzulami: Ł pomočnika prepustiti samolastni volji •• ^Skl konkurencn, odbor predlaga ,z ob-^ij J°kjJor pari §v. PKrižu, kjer je 116 otrok cmskih sredstev znesek 70 fl, da dob, uc.telj prip;avljena učna soba. V sličnih primerih tudlT^-fJ,-r"b"k!-2°V * ii-- ie dolžnost okrožnega nadzorstva, da zadevo Ucitelj izjavlja, da se s tem zadovoljuje.Ła° d j «čitdju ri Sv' Križu e. ^H^fT S° S PaVSal°m Za zvon'enJe v zne"puščena pravica imenovanja pomočnika v za- S i?r 4. • ^ j ., . . . konitem okviru, ker ga mora sam vzdrževati. Ne vztraja pa na tem, da se zvisa solnina,"-»»"^«" «"¦»' - ker bi sicer ne dobil nikake kolekcije. Leto 1848 Če bi pa šolnina v tem ali onem letu ne dosegla proračunskega zneska, zahteva učitelj, Leto 1848. je prililo tudi učiteljem gren- da krijeta primanjkljaj oba pomočnika. kega pelina. Graščinska tlaka in desetina sta Ta komisijski zapisnik je odobril deželnibili odpravljeni. Ni čuda. da so se kmetje namestnik Lebzelter dne 12. novembra 1867.uprli tudi dajatvam v naravi učiteljem. Okrož- nica lavantinskega ordinariata v Sv. Andražu z dne 5. junija 1849., št. 162, jih tolaži kakor sledi: Pri konferencah je učiteljstvo izražalo prošnjo, da se mu zasigura eksistenca, ki je ogrožena radi odpora proti kolekcijam. Od tukaj krepko podprte so se želje predložile visaki deželni vladi. Ta je sporočila, da je naročila okrožnemu uradu v Celju, da naj v vsakem primeru upošteva prošnje učiteljev za dovolitev prisilnih sredstev za izterjanje zaostalih dajatev. To bo vedno tudi storil, kakor hitro bo na razpolago eksekucijsko vojaštvo, kar pa ni vedno mogoče. Iz tega naj gospodje učitelji posnamejo, da se bodo v njihovo varstvo in varstvo njihovih zahtev uporabila vsa, v teh razmerah razpoložljiva sredstva. Težave tega časa so pa tako velike, da se pomoč z višjega mesta ne more vedno odobriti. V teku pa jc regulacija učiteljskih prejemkov, ki bo v najkrajšem nudila učiteljcm pravo pomoč. Ta je bila lepa! Če ni bilo eksekucijskcga vojaštva, je ostal učitclj brcz glavnega vira dohodkov. Še lepše pa je bilo, če je bilo eksekucijsko vojaštvo na razpolago. Pobrali so kmetom pšenico, predivo, mošt. Učitelj jc dobil svoje in vojaki so odšli. Kolikor Ijudi v vasi, toliko zakletih sovražnikov učitelja. Učenci seveda tudi. Saj so jim doma povedali, da bodo morali biti lačni in nagi, ker jim je učitelj vse pobral. Ni pa napisano, koliko časa po eksekuciji si učitelj ni upal iz hiše, ne ponoči, ne podnevi. Lepo upanje učiteljev je bila obljubljena nujna regulacija plač. Ta se je izvršila za takratne čase res naglo. Če se pomisli, da so *:'.krat vlaki le slabo vozili, brzojava in tele- na ni bilo. Regulacija pa se je izvršila že leta 1871. in je torej od obljube do izpolnitve minil res »najkrajši čas« — 22 let. Stalnost. Ta beseda se sliši sedaj povsod, kjer se sestanejo učitelji. Pri Sv. Križu pa je že od nekdaj druga pesem! Od leta 1828., torej tekom 110 let so bili na šoli samo štirje upravitelji, če izvzamemo kratke provizorije ob spremembah. Ker pa so trije od teh na šoli službovali kot učitelji, je njihova službena doba na isti šoli še daljša, in sicer: Mihael Hoisel 41 let, Simon Škrabl 43 let, Kit Ivan 44 let in ker jih imam jaz že tudi 29, znaša skupna službena doba nas štirih na isti šoli 157 let. Ako bi bilo povsod tako, bi beseda stalnost kmalu izginila iz učiteljevega besednjaka. Ženitve. Z ženitvami učiteljev je bila v tistih časih čudna reč. Učiteljeva žena je bila v vaškem občestvu le nekaj pomembnega in je torej učiteljeva izbira neveste zanimala vso sosesko. Pa tudi stari učitelj je imel morda hčerko, ki je ni hotel dati za gospodinjo v kmetsko bajto, pa tudi ne za ženo vaškemu rokodelcu. Pomočnika si je izbiral sam, in to je bilo usodno. Leta 1823. je umrl stari učitelj Jakob Skribe. Moral je pustiti šolo, zapustil pa je tudi hčerko Krescencijo. Oboje je prevzel Jurij Benko. Šolo kot učitelj, Krescencijo kot zakonski mož. Jurij Benko je po petih letih zatisnil oči in zapustil šolo in ženko Mihaelu Hoislu. Po 44-letnem zakonu je Krescencija postala zopet vdova, hčere ni bilo in naslednik je ostal samec. Instance. Naša organizacija je na cdločilnih mestih intervenirala, da se loči šolska uprava od politične. Argumentov ne bom navajal, saj so znani. Kdo pa je komandiral naše prednike? Bili so to: domači župnik, politični šolski ogleda, šolski odbor, graščinska gosposka, dekan, škofijski višji nadzornik, škofijski ordinariat, deželna vlada, namestništvo in dvorna študijska komisija. Vsak od teh faktorjev je bil upravičen, da se vmešava v šolsko delo, daje navodila, deli priznanja, pa seveda tudi dolge nosove. V seznam pa ni vnešen najvažnejši učiteIjev gospodar, od čigar naklonjenosti je bilo odvisno razpoloženje učiteljevega želodca, to so bili starši šolskih otrok. Res so bile dajatve točno določene, toda, če ni bil učitelj pri vaščanih priljubljen, je bila zbirca po kvaliteti manjvredna, mošt kisel, morda krščen, v pšenici grahor, v predivu pezdir, izostali so priložnostni darovi: krače, klobase, mast, jajca, niso ga vabili na sedmine in koline, krste in gostije. Od tod še dolga leta kmetska zavest, da je učitelj od njih odvisen, njihov skupni služabnik, boljši kmet. Od tod tudi učiteljeva nesigurnost v nastopu in slabotno popuščanje, kadar je bilo treba braniti šolske Ivoristi. Celibat. Marsikaj je torej že bilo, se ponavlja in sc še bo ponovilo. Le enega. čislane tovarišice, mislite, ni bilo in je izjema sedanje dobe: celibat. Rcs, takrat ni bilo učiteljic. Toda tudi takrat sta bila za ženitev potrebna dva in ker niso mogli doseči neveste, so pač segli po ženinu. Zgodovina pravi tako: Neki gospod Ritsch, okrožni predsednik v Mariboru je izdal 13. jultfa 1858. pod št. 7905 naredbo: Ženitve šol. pomočnikov in provizorjev: Sporazumno s kn. šk. ordinariatom je našlo namestništvo za potrebno, da se to zlo zajezi tudi na Štajerskem, in odreja v to svrho sledeče: 1. V slučaju ženitve lahko ostanejo podučitelji v službi le, če so za ženitev zaprosili in dobili odobritev od škofijskega višjega šolskega nadzorstva. 2. To odobrenje se bo izdalo le onim, ki so se z ozirom na sigurnost kot učitelji uveljavili in če imajo za vzdrževanje rodbine zadostno lastno premoženje. 3. Učiteljske individije, ki so službovali v privatnih šolah in se poročili ter želijd stopiti kot učitelji ali začasni provizorji v javno službo, se naj sprejema s potrebno previdnostjo. 4. Podučitelji, ki se oženijo brez dovo ljenja šolske oblasti, se naj brez nadaljnjega odpustijo iz službe. Pa bi rekli, že! Učitelj je prosil za dovoljenje in ga je dobil. Ne tako! Navesti je moral, kdo je izvoljenka njegovega srca. in če ta mogočnikom ni bila po godu, pa dovoljenja ni dobil. Zbral si je torej nevesto na nesigurni podlagi negotovega dovoljenja. In, če je dovoljenje izostalo, kaj potem? Sam noče biti nihče kriv, pa je ženin mislil, da nevesta nima kvalifikacije za visoko funkcijo učiteljeve kuharice, nevesta pa, da mora njen neusojeni biti pač zelo slab učitelj, ker se mu je dovoljenje odreklo. Drug o drugem sta morala dobiti tako dobro mnenje, da je lepa cvetka mlade ljubezni žalostno usahnila. Kolo časa se sučc in nanj se obcšajo kapljice. Upajmo, da nam takih v bodoče več ne prinese.