Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 11$ Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, ' 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. LJubljana, nedelja 27. maja 1934 Cena z.— Din Naročnina znaša mesečno Din 25.—* Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Ruški jubilej Danes obhaja mariborski Sokol dvajsetletnico razvitja in blagoslovitve svojega prapora v Rušah. Slavje je časovno anticipirano, kajti razvitje prapora pred. dvajsetimi leti se je vršilo na Vidov dan, po našem koledarju dne 28. junija 1914., ki je bil obenem datum sarajevskega atentata. Streli v Sarajevu so bili signal za začetek nemško-avstrijske ofenzive proti domačemu slovanskemu prebivalstvu. Sokolski dan v Rušah je bil vzet za povod krutih persekucij, ki so trajale v vsem svojem divjaštvu celo prvo vojno leto, popolnoma ustavile pa se niso vse do avstrijskega zloma in splošnega evropskega prevrata. Dan, čigar spomin se v nedeljo obhaja, se sme za ves slovenski narod in prav posebno za obmejno slovenstvo s polno pravico imenovati dies ater — »črni dan«. CM aneksijske krize in od balkanskih osvobodilnih vojn sem so pristaši »vojne stranke« pripravljali v Avstriji razpoloženje za pohod proti dvigajočemu se jugoslovenstvu. Njihova struja je postajala na Dunaju vedno močnejša in je vpregla v svoj voz vlado in ves državni aparat. Slovenci srno to morali že vsa leta bridko občutiti. Nismo sicer že poprej bili razvajeni v pogledu na svojo nacionalno ravnopravnost, zajamčeno v državnih osnovnih zakonih, toda v tej dobi, v zadnjih letih pred vojno, smo stali pod podvojenim, podesetorjenkn pritiskom. Ni čuda, da so nemški naci-onalci naših dežel, ki so se še malo let prej igrali avstrijske veleizdajalce in se navduševali za Hohenzollernce, naenkrat odkrili svoje avstrijsko srce. Prišel je njihov dan in odprla se je dobrodošla možnost, da so svojo protislovan-sko gonjo izvajali v imenu avstrijskega patriotizma in jim veljavni zakoni niso delali več ovir, službeni čuvarji in izvrševalci teh zakonov so se postavili s politiki v eno fronto. Na Dunaju sta vladala Stiirgkh in Hochenburger, takt pa je dajal nemški >Vol'ksrat«. Vse, kar je bilo med Slovenci res narodnega, je bilo osumničeno protidržav-nega srbofilstva, v slovenski politiki pa so imeli monopol pristaši takrat dunajsko orientiranega klerikalizma, ki so za ceno partijskega gospostva v svoji ožji domovini dopuščali, da so se narodu kos za kosom jemale v težkih borbah pridobljene pravice. Bridko je to morala občutiti zlasti naša narodna meja. Na Koroškem in Štajerskem je germanizacija napredovala kakor nikoli poprej. Mesto Maribor je bilo obkoljeno po nemških postojankah, vsa dravsKa dolina je bila že prepojena z eksponenti borbenega nemštva, z uradniki, učitelji, zastopniki nemške industrije in s kolonisti. Ruše so bile v tem pogledu ena poslednjih narodnih trdnjav, nacionalen otoček v morju prodirajoče germanizacije. Tudi tu je že trkala nevarnost na vrata. Nemški kapital je ustanavljal svojo industrijo ln zdelo se je, da je le še vprašanje časa, ko pljuskne tudi tukaj tuji val preko slovenske posesti. Toda še se je krepko držala slovenska postojanka in bilo je le naravno, da je mariborski »Sokol«, ki ni smel misliti na slavje v domačem mestu, izbral ravno Ruše za kraj, kjer Visoko dvigne svoj novi prapor. Sokolsko slavje v Rušah je bilo veličastna manifestacija slovenske meje. Vse, kar je na našem severu čutilo narodno, se je zbralo na tabor pred starodavno ruško cerkvijo. Težko si je danes predstavljati razpoloženje, ki je vladalo v navzočih množicah, ko so pod vihraj očimi zastavami manifestirali voljo do življenja, do obrambe in borbe proti vedno silnejši in vedno brezobzir-nejši tuji ofenzivi. Pod večer pa je na vsesplošno navdušenje in razigranost padla črna senca, — došel je iz Sarajeva telegram, da je padel avstrijski prestolonaslednik. Temna slutnja, ki se je polastila mnogih, se je le prekmalu izkazala kot upravičena. Ne bomo popisovali grozot dobe, ki je ruškemu prazniku neposredno sledila, vseh onih uradnih preiskav, ki so iskale duševnih zvez med ruško narodno prireditvijo in sarajevskim dogodkom. Ne bcmo naštevali žrtev, ki so začele polniti avstrijske ječe, niti razkrivali denuneiacij nemškega tiska in posameznih pokvarjenih elementov. Oni mesec med sokolskim slavjem in avstrijskim ultimatom je bil na naši severni meji polnovreden uvod v dobo, ki je prišla po vojni napovedi za vse Slovence. V tej težki dobi se je preizkušala slovenska narodna zavednost kakor zlato v ognju. Zal se je izkazalo, da je bilo med nami mnogo nezdravega, nezanesljivega, pokvarjenega- Korupcija duhov, ki so jo širili avstrijski germani-zatorski eksponenti, pa tudi domači slovenski strankarski zaslepljenci, je rodila svoje žalostne sadove. Temno poglavje protijugoslovenskega avstrija-kantstva se je takrat začelo in se raz-odelo v vsej svoji pogubnosti. Malo dni po sokolskem slavju v Rušah — velja si ob dvajsetletnici Doklicati v spomin črni datum 5. julija leta 1914.. — je grmel takratni šef SLS v ljubljanskem MALA ANTANTA SE BO Z VSEMI SREDSTVI UPRLA RESTAVRACIJI HABSBURŽANOV Velik pomen ženevske in pariške poti zunanjega ministra Jevtiča — Zakaj je Mala antanta proti obnovi habsburškega režima v Avstriji—Potreben je skupni nastop Male antante, Italije in Nemčije — Bolgarska politika se še ni pokazala v določni luči Pariz, 26. maja. M. Jugoslovenski zunanji minister g. Bogoljub Jevtič je sinoči odpotoval v Ženevo, odkoder odpotuje po končanem izrednem zasedanj« sveta Društva narodov naravnost v Pariz, da službeno pose t i francosko prestolnico. Ta po se t jugoslovenskega zunanjega ministra ne bo po pisanju francoskih listov samo dejanje ulju d-nosti in manifestacija francosko-jugo-slovenske vzajemnosti, marveč se bodo pri tej priliki vršili tudi veievažni politični razgovori. Jugoslovenski zunanji minister g. Jevtič bo imel že v Ženevi priiliko. da stopi v stike s svojimi tovariši iz krogov Male antante in Balkanske antante ter bo nato skupno s francoskimi državniki proučil probleme, katerih rešitev se vsiljuje po splošnem položaju v Evropi, zlasti pa probleme, ki neposredno zanimajo Jugoslavijo in Malo antanto. Pred odhodom ministra Jevtiča v Ženevo je imel beograjski dopisnik »Petit Parisiena« razgovor z visokim diplomatom iz krogov jugoslovenskega zunanje za ministrstva. ki mu je v zvezi s potovanjem g. Jevtiča v Ženevo in Pariz izjavil med drugim: »Ob priliki razgovorov, ki jih bo imel naš (jugoslovenski) zunanji minister v Ženevi in Parizu, bo precizirano med drugim tudi stališče, ki ga zavzema Jugoslavija v vprašanju Avstrije. Povratek bivšega avstrijskega nadvojvode Evgena Habsburga. ki je te dni prispel na Dunaj in bil svečano sprejet celo od zastopnikov # vlade, postavlja zopet na dnevni red in na prvo mesto vprašanje restavracije Habsbur-žanov. To vprašanje pa je izredne politične važnosti za vse države Male antante. G. Jevtič bo izkoristil to priliko za to, da bo še enkrat potrdil neomajno odločnost Jugoslavije, da se bo z vsemi sredstvi uprla obnovi bivše habsburške monarhije, če tudi le v miniaturi. Enako stališče kakor ga v tem vprašanju zavzema Jugoslavija, zavzemajo tudi vse ostale države Male antante, in to stališče se v nobenem primeru ne bo izpremenilo. V tem smi-s)lu se je v ostalem izjavil tudi sam minister Jevtič pred svojim odhodom. Stališče, ki ga zavzema v tem pogledu Jugoslavija, ni morda posledica kake animoznosti proti Habsburžanom, marveč logična posledica celokupne politike Jugoslavije.« Na vprašanje dopisnika, zakaj se Jugoslavija tako energično protivi »An-schlussu« in zakaj hoče za vsako ceno preprečiti restavracijo Habsburžanov. kj bi že sama po sebi onemogočila »AnscMuss«, je francoski novinar dobil odgovor: »Prav zaradi tega, ker se protivimo Anschlussu« in ker se zavedamo vse nevarnosti, ki bi jih rodil tak političen dogodek za ves evropski mir se protivimo tudi restavraciji. Tudi v primeru, da bi se nihče ne proti vil restavraciji Habsburžanov v Avstriji, bi habsburški režim v ivs*r'" tijihi Hram slave v Skoplju Pričetek velikih vojaških In narodnih svečanosti — Prihod patriarha Varnave in vojnega ministra Skoplje, 26. maja Priprave za svečanosti v Skoplju dine 27. in 28. t. m. so se pričele že v sredo, ko je začelo prebivalstvo krasiiti svoje domove, že danes je zavladalo v mestu izredno živahno življenje. Povsod so postavljeni slavoloki, rai hiš vihrajo zastave, gosti pa se zbirajo iz vseh Krajev Jugoslavije, zlasti iz vardar-sike banovine. Danes je prišlo v Skoplje veliko število oficirjev iz vseh okoliških vojašnic. Ker je bil danes zadnji delavnik pred pravoslavnimi bimkoštmimi prazniki, so bile trgovine potae kupcev. Danes se je vršilo poizikusno defiliranje vseh vrst vojske, ki je prišla iz okoliških vojašnic, da jutri s svojo udeležbo poudari pomen svečanosti. Definiranju so prisostvovale ogromne množice meščanstva in prebivalstva iz okolice. Na železniški postaji so danes na svečan način sprejeli patrijarha Varnavo in vojnega ministra generala Milovanoviča. Na postaji so bili zbrani številni predstavniki civilnih, cerkvenih io vojaških oblasti, med njimi ban vardarsike banovine Stanišič, armijski poveljnik general Nedič, skopska metropolit Josif in večje število senatorjev in narodnih poslancev. Pozdravili so patriarha in vojnega ministra. Patriarh bo jutri blagoslovil »Hram slave«. Popoldne so v kripto Hrama slave prenesli kosti 3200 junakov iz vseh krajev Jugoslavije, ki so padli v bojih za svobodo od 1. 1912. do 1918. in ki so ležali po vojaških potop al išči h v bližnji in daljni okolici Skoplja. Med njimi je mnogo Črnogorcev, Hrvatov, Bosancev, Ličanov, Vojvodincev, dosti Dalmatincev in seve tudi junakov iz Južne Srbije in šumadije. Oltar hrama je izdelan iz oniksa Na oltarju, ki ga je poklonil Nj. Vel. kralj svojim bivšim vojnim tovarišem, je vklesan napis: »Za večni pokoj duš bojevnikov, ki so darovali svoja življenja za kralja in domovino«. »Uniomi«, da bo »težka pest slovenskega fanta razdrobila črepinjo tistega Srba, v katerem živi požrešna megaloma-nija«. Kmalu nato je posebna okrožnica pozivala pristaše Slovenske ljudske stranke, naj poročajo o protiavstrijskih pojavih in o čitanju felabega (nacionalnega in naprednega) časopisja. Politična pokvarjenost je imela bogato žetev. Nacionalna misel pa je v našem narodu tudi to Golgoto preživela. Iz sovražnih persekucij in domače sramote je izšla prečiščena in obnovljena, in je vodila narod zmagoslavno v svobodo in zedinjenje z brati na jugu. Danes, po dvajsetih letih, nam hitijo misli nazaj v dobo naše najtežje preizkušnje. Ruški jubilej naj nam na glas govori o naši rešitvi iz temnih časov trpljenja. Naj nas pa tudi svari, da ne pademo zopet v stare grehe in da ne puščamo nikdar več priti do veljave onim, ki so nas nekdaj vodili v nacionalno propast, četudi se nam zopet bližajo z zvenečimi gesli. Nj. Vel. kralj je podaril tudi dragocene umetniške slike na ikonostasu. Danes so prispeli v Skoplje tudi mnogoštevilni člani rodbin tistih junakov, katerih kosti počivajo v hramu slave, in ki so jih mogli identificirati. Meščani jim povsod izkazujejo spoštovanje. Ko so kosti padlih junakov prenesli v hram, so v počastitev oddali s trdnjave na Gazi Babi 21 topovskih strelov. Ob 18. so v Hramu slave opravili prvo večerno službo božjo. Ofored je opravil skopski metropolit ob številmd asistenci. V Hramu bodo nocoj duhovniki vso noč molili. Jubilej dr. Beneša Praga, 26. maja. d. Danes dopoldne je posetil starešina diplomatskega zbora nemški poslanik dr. \Valter Koch zunanjega ministra dr. Edvarda Beneša ter mu v imenu vsega diplomatskega zbora čestital k 50. rojstnemu dnevu. Minister dr. Beneš se je iskreno zahvalil za čestitke, pri čemer je tudi izjavil svoje veliko zadovoli-stvo nad prijateljskimi odnošaji. ki so od nekdaj obstojali med diplomatskim zborom in zunanjim ministrstvom. Ob 11. dopoldne so ©tvorili v Cernino-vi palači razstavo spominov in dokumentov o delu dr. Beneša med vojno, na mirovni konferenci in v 15 letih, odkar ie češkoslovaški zunanji minister. Dopoldne so višji uradniki zunanjega ministrstva obiskali zunanjega ministra dr. Beneša in mu čestitali k 50 letnici. Dr. Beneš se jim je za čest:tke iskreno zahvalil. Vsi listi posvečajo dolge članke zunanjemu ministru dr. Benešu in naglašajo njegove velike zgodovinske zasluge za češkoslovaško republiko Madžarska izziva vedno na novo Beograd, 26. maja. Po včerajšnjih poročilih naših listov so v obmejnem pasu proti Madžarski našli te dni več gumijastih balončkov s slikami »razkosane Madžarske«. Te balončke so spustili z letala ln sicer z madžarskega ozemlja. V zvezi s tem je madžarski brzojavni urad v Budimpešti (MTI) danes objavil demanti, v katerem pravi med drugim: Te balončke niso spustili iz Madžarske v revizionistične svrhe. marveč v reklamne in znanstvene.!! Sedaj, ko naj svet Društva narodov razpravlja o obtožbah, ki jih je madžarska vlada nanerila proti naši državi zaradi nekih dozdevnih incidentov gornje madžarski vladi ni všeč in skuša zato z navedenim demantijem ovreči neizoodbitno dokazana dejstva Vsem je jasno, v kakšne svrhe so spustili te balončke, prav tako pa je tudi oči-vidno. da ne gre za reklamne ali znanstvene svrhe. kakor hoče navedeni demanti budimneštanskega MTI docela netočno dopovedati. Pozen sneg v Nemčiji Hirschberg, 26 maja AA. Snoči Je po šleziji padal sneg. Višine nad 800 m ao pokrite s tanko belo plastjo. propadel. To pa bi brez dvoma takoj izkoristila Nemčija, ki bi se pri tem lahko naslonila na razpoloženje avstrijskega prebivalstva, ki nikakor ni navdušeno za bivšo habsburško dinastijo. Monarhiija bi torej kmalu propadla in s tem bi nastala v avstrijiskem političnem življenju vrzel, ki bi jo lahko izpolnili edino »Anschluss«, katerega že itak zahteva Berlin. Na drugi strani pa bi pomenila restavracija Habsburžanov revizijo mirovnih pogodb in že samo to je dovolj, da se Jugoslavija in Mala antanta temu najodločneje zoperstavita. Jugoslavija in s njo tudi ostali dve državi Male antante bodo storile vse, kar je v njiihovi moči, da tak razvoj dogodkov preprečijo.« »G. Jevtič bo vse to podrobno pojasnil ob priliki svojega poseta v Parizu. Treba pa je podčrtati, da Jugoslavija napram Avstriji ne zavzema samo negativnega stališča. Beograjska vlada, zlasti pa njen zunanji minister g. Jev^ tič smatra, da je situacija v Avstriji takšna, da jo lahko reši samo kombinirana m združena akcija Male antante, Italije, Avstrije in Nemčije. Nemčija nri tem pod nobenim pogojeni ne sme biti izločena, to pa ne samo iz sentimentalnih, marveč rz čisto političnih razlogov. Prav tako pa se mora korenito •zoremeniti sedanti režim v AvsMii, kaitl sedanja dunajska vlada že čisto odkrito dela za povratek Habsburžanov.« »Važno poglavje ženevskih in pariških razgovorov jugoslovenskega zunanjega ministra bo tvorilo tudi vprašanje odnošajev Jugoslavije do Italije v okviru podunavske politike ter ▼ zvezi s politiko miru, ki jo vodi Mate antanta v tem delu Evrope.« »Računati je treba tudi s tem, da se bo dotlej, ko bo g. Jevtič prispeli v Pariz, dovolj razčistil tudi položaj v Sofiji ter da se bodo mogle jasno pregledati politične tendence novega garskega režima. Sklenitev trgovinske pogodbe in ostalih konvencij, ki urejajo gospodarske odnošaje med Bolgarijo in Jugoslavijo, bo gotovo povodno vplivala na nadaljnji razvoj odnošajev na Balkanu. Zaupanje, ki ga uživa vlada Georgijeva na najvišjem mestu, in dejstvo, da so v tej vladi ljudje, ki kažejo prijateljsko razpoloženje do Jugoslavije, opravičujejo nado, da se bo med Bolgarijo in Jugoslavijo poglobila politika zbližanja. Jugoslavija se omejuje za sedaj na stališče čakanja ter upa, da bo ta politika rodila pozitivne rezultate. To vprašanje inte-resira tudi vse druge balkanske države. Napori jugoslovenskega zunanjega ministra gredo za tem, da pridobi sofijsko vlado za sodelovanje v okvira Balkana. Tako sodelovanje bi se najlaže doseglo, ako bi se Bolgarija pridružila balkanskemu paktu. V tem pogledu se sedaj na obeh straneh iščejo sredstva in pota, ki bi ne ranila občutljivosti nobene balkanske države-« Obupen bo} Dollfussovega režima Z zopetno uvedbo obsednega stanja išče rešitve pred naraščajočim terorjem hitlerjevcev in socialistov Dunaj, 26. maja, p. Veliko razburjenje v vsej javnosti je izzval sklep Dollfussove vlade, s katerim se zopet uvaja delno obsedno stanje. Sklep vlade namreč določa, da pridejo vse osebe, pri katerih bi se našli peklenski stroji, bombe ali druga eksploziva, kakor tudi osebe, o katerih se domneva, da pripravljajo atentate ali pa podpirajo atentatorje, pred preko sodišče, ki jih lahko obsodi tudi na smrt. V vladnih krogih zatrjujejo, da je ta ukrep v prvi vrsti naperjen proti hitlerjevcem, ki v vedno večjem številu prihajajo iz Nemčije. Prav tako naglašajo. da je zopetna uvedba obsednega stanja potrebna zaradi komunističnega rovarjenja, kateremu pripisujejo predvsem atentate na železnici Dunaj, 26. maja. p. Zaradi novih atentatov, ki so se izvršili v teku današnjega dne po vsej Avstriji, je vlada danes popoldne razširila obsedno stanje in določila, da pridejo pred preko sodišče tudi vse osebe, ki bi kakorkoli zlouemarno poškodovale javna ali zasebna poslopja ter telefonske in brzojavne naprave. Isto velja tudi za vse one, ki bi pri tem kakorkoli pomagali, krivce skrivali ali jim pomagali pri begu. Za vse take zločine je določena smrtna kazen. V smislu teh ukrepov vlade sta bila danes izročena naglemu sodišču dva delavca, ki sta izvršila pred par dnevi napad na heimwehrovsko patruljo in pri tem dva heimwehrovoa hudo ranila. Sinoči je dunajska policija odkrila sredi mesta tajno tiskarno, ki je že osem tednov skrivaj tiskala in razširjala hitlerjevsko glasilo »Der Kampfruf«. V zvezi s tem so bile izvršene številne aretacije. Novi atentati in umori Dunaj, 26. maja. č. V bližini bavarske meje so našli umorjeno Dunajčanko Irmo Poschl, ki je pred par dnevi na misteriozen način izginila. Sedaj so ugotovili, da gro za političen umor. Poschlova je bila policijski konfident in je špijonirala med hit-lerjevci. Hitlerjevci so za to izvedeli ter jo zvabili na mejo, kjer so jo ubili Dunaj, 26. maja. p. Snoči je nameraval pobegniti na Bavarsko neki Hitlerjevec, ki so ga malo poprej aretirali in nameravali odvesti v koncentracijsko taborišče. Skočil je v obmejno reko hoteč jo preplavati. Avstrijski obmejni stražniki pa so ga opazili, streljali za njim in ga ubili »Reichspost« poroča, da je policija aretirala osebo, o kateri domneva, da je izvršila atentat na »Festspielhaus« v Salz-burgu. Aretiranec je aktivno sodeloval tudi pri februarskih nemirih in zato mislijo, da je atentat delo komunistov Dunaj. 26. maja. p. V \Velsu na Nižjem Avstrijskem je davi eksplodiral peklenski stroj v stanovanju sreskega načelnika. Eksplozija je bila tako močna, da se je del poslopja zrušil. Človeških žrtev ni bilo, ker se mudi »reški načelnik z vso svojo rodbino na Dunaju. Policija misli, da je ta atentat delo komunistov. Rorba za varnost Norman Daviš pri Barthouju — V ospredju ženevskih razgovorov bo le vprašanje varnosti — Henderson še nI obupal Pariz, 26. maja č. Veliko zanimanje v tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih je izzval prihod ameriškega delegata na razorožitveni konferenci Normana Da-visa, ki že leto dni ni bil v Evropi. Norman Daviš je imel popoldne dolg razgovor z zunanjim ministrom Barthoujem. V političnih krogih pripisujejo temu razgovoru glede na sestanek razorožritvene konference izredno važnost. Z nič manjšim zanimanjem spremljajo pariški diplomatski in politični krogi tudi bivvvje turafraga zunanjega ministra Tevffik Ruždi beja v Parizu. Dopoldne se je sestal z ministrskim predsednikom Doumergueom io zunanjim ministrom Barthoujem. Jutri bo sprejet v avdiijenci pri predsedniku republike Lebrunu. Listi ne poročajo o vsebind razgovorov turškega ministra, domnevajo pa, da gre v glavnem za revizijo onega dela mirovne pogodbe, ki omejuje pravice Turčije pri utrjevanju Dardanel. London, 26. maja g. V političnih krogih so mnenja, da bo pri ženevskih razgovorih, kd "se bodo pričeli ob koncu meseca, šlo zgolj za vprašanje varnosti. Splošno pričakujejo, da bo angleška delegacija predložila ob sestanku glavnega odlbora raaorožitvene konference tri predloge in sicer 1) konvencijo o omejitvi oboroževanja, 2) konvencijo o oboroževanju v zraku in 3) nov načrt o organizaciji varnosti. Predmet živahnih razprav predstavlja zlasti zadnji načrt. V nasprotju z raznimi vestmi ni prinesel zadnji razgovor angleškega* poslanika v Parizu s francoskim zunanjim ministrom ničesar novega glede vstopa Rusije v Društvo narodov. V listu »New Chronicle« je Henderson pred svojim odhodom v ženevo izjavil, da Po njegovem mnenju razorožitvena konferenca še ni mrtva. Storilo se bo vse. da se reši. To je docela mogoče, ako bo uspelo spraviti Nemčijo zopet nazaj k pogajanjem, kar bo prva naloga glavnega o-dbora. rfrez Nemčije bi se ideja razorožitve izjalovila. Odločitev ima torej v rokah Nemčija. Da se olajša povratek Nemčije. predlaga Henderson. naj glavni odbor ponovi izjavo potih velesil o enakopravnosti. Italijani so nervozni zaradi prevrata v Sofiji Tudi oni so delali za prevrat, vendar so si ga misHli docela drugače — Smilijo se jim makedonstvujušči Rim, 26. maj«, r. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih vedno bolj očitno kažejo silno razočaranje nad razvojem dogodkov v Bolgariji. Znano je, da je bila Sofija poleg Tirane eden glavnih stebrov italijanske balkanske politike in nekako izhodišče italijanske akcije proti Jugoslaviji. Znane so zveze italijanskih službenih krogov in makedonstvujuščih, saj je bil italijanski podanik v Sofiji stalen gost na njihovih zborih in banketih. Tudi ni nobena tajnost, odkod so dobivali »bolgarski komite finančna sredstva za svojo vsakoletno »akcijo« na jugoslovenski meji. Dogodki v Bolgariji so se zadnje leto za kulisami razvijali docela v interesu in po željah rimske diplomacije. Pripravljala se je diktatura, toda ne takšna, kakršno so prinesli letošnji binkoštni prazniki. Bolgarski poslanik v Rimu, general Vlkov, je dirigiral bolgarske fašiste, ki so bili na najlepši poti, da prevzamejo vso oblast v svoje roke. Ravno za prošlo nedeljo je bilo v Sofijo sklicano manifestacijsko zborovanje, ki naj bi tvorilo nekako revijo moči bolgarskega fašizma in uvod v akcijo, ki naj bi dovedla do proglasitve fašistične diktature v Bolgariji. V Rimu so sicer vedeli tudi za sporedno akcijo skupine »Zvena«, toda tej akciji niso pripisovali nikake važnosti in so jo silno podcenjevali. Še 19. maja, to je na dan prevrata v Sofiji, je glavno fašistično glasilo, »Giornale d'Italia«, pisalo, da je bolgarski parlamentarizem na smrtni postelji in da mora neziogibno slediti diktatura po fašističnem vzorcu. Dogodki 19. maja so rimske kroge izne- nadili. Sprva si sploh niso bili na jasnem, kaj to pomeni. Zadrego so skrivali za splošnimi napadi na parlamentarizem in poveličevali diktaturo. Prve izjave, ki so jih no dal i predstavniki novega režima, so komentirali zelo ugodno, meneč, da je treba »nadaljevanje dosedanje zunanje politike« razumeti kot nadaljevanje one politike, ki jo je vsa leta sem inspirirala Italija. Kot bomba je zato učinkoval odpoklic dosedanjega rimskega poslanika, generala Vlkova, znanega eksponente makedonstvu-jusčih. Kmalu pa so spoznali, da »Zveno« ni italofilski in ko so prišle vesti o tem, da hoče novi režim napraviti konec tudi samovolji VMRO, je doseglo razočaranje vrhunec. Par dni so šli italijanski listi molče preko dogodkov v Bolgariji in še le včerajšnji »Giornale d' Italia« je prišel zopet k sapi. Sklicujoč se na izjave, ki so jih svo-ječa-sno, že pred meseci, ko ni imel še nihče niti pojma o tem, kaj se bo zgodilo, dali predstavniki skupine okoli »Zvena«, natol-cuje fašistični organ, da so poslednji dogodki v Bolgariji posledica framazonskega vpliva in da so vsi člani sedanje vlade in oni višji oficirji, ki so sodelovali pri prevratu. framazoni. Razpravljajoč o programu »Zvena« piše »Giornale d* Italia«. da je prva točka tega programa, ki ga je osvojila tudi nova vlada, sporazum z Jugoslavijo, ki se mora doseči za vsako ceno. List zatrjuje, da je sedanji režim največji zagovornik zbližanja z Jugoslavijo ter da gre celo tako daleč, da označuje Jugoslavijo za odločujočega činitelja na Balkanu, s katerim se bo morala prej ali slej sporazumeti tudi Italija. Po informacijah lista si je novi režim v Bolgariji nadel celo nalogo. posredovati med Rimom in Beogradom. Obširno se »Giornale d* Italia« bavi tudi z usodo makedonstvujuščih in citirajoč iz proklamacije nove vlade ono točko, ki govori o tem, da hoče novi režim v Bolgariji vzpostaviti avtoriteto zakona in oblasti na vsem ozemlju Bolgarije, napoveduje, da je treba računati z razpustom VMRO in aretacijo voditeljev te organizacije. List že v naprej pomiluje člane to organizacije, ki da se bodo morali umakniti v gore in od tam nadaljevati svojo ilegalna akcijo ali pa pobegniti morda celo na — jugoslovensko ozemlje. Bojazen v Turčiji London, 26. maja č. Listi poročajo ia Carigrada in Ankare, da je v *ve®i z i«-premeombo režima v Bolgariji zavladala v turških vladnih krogih resna bojasen glede na položaj Turčije na Balkanu. Turški listi podčrtavajo panslavisrtičmo tendenco novega režima in trdijo, da je večina Članov nove bolgarske vlade neprijateljs«ko razpoložena napram Turčiji. Poleg tega izražajo bojazen, da bi mogel sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo dovesti do tega, da bi Bolgarija zavzela ostro zrana-nje-politično smer proti Turčiji ln Grčiji. V turšikih političnih krogih računajo z možnostjo, da 3e Bolgarija odreče Makedoniji ter na to vso akcijo, ki je bila doslej v glavnem naperjena proti Jugoslaviji, okrene proti Grčiji in zahteva izhod na Egejssko morje. »Džumhnriet« piše, da mora biti turšika vlada pripravljena na vse eventualnosti, da bi mogla uspešno odbiti vsak napad, ako bd nova bolgarska vlada pokazala agresivne tendence proti Turčiji. »Dirniet« sodi, da bo Bolgarija zastavila vse svoje sile, da pride na Egej-stoo morje. Med Bolgarijo in Bgejskim morjem pa leži Trakija, tako da bi taka politika bolgarske vlade dovedla neizogibno do konflikta med Grčijo in Turčijo. Carigrad, 26. maja. č. Bolgarski poslanik v Ankari Antolov je odpotoval v Sofijo, da poroča vladi o razpoloženju, ki je zavladalo v Turčiji zaradi izpremembe režima v Bolgariji. Pred svojim odhodom je posetil zastopnika zunanjega ministra in mu po nalogu bolgarske vlade izjavil, da ostanejo smernice bolgarske zunanje politike neizpremenjene kakor so bile pod vlado Mušanova. Ta politika sloni na treh temeljnih osnovah, ki so sodelovanje z Društvom narodov, prijateljski odnosaji z velesilami in politika sporazuma s sosednimi državami Prejšnji ministri v poslovilni avdijenci Sofija, 26. maja. p. Kralj Boris je snoči sprejel v poslovilni avdijenci vse člane bivše Mušanove vlade ter predsednika in podpredsednika Sobranja. Avdijenca je bila zelo dolga. Kralj Boris se je bivšim ministrom zahvalil za njihovo sodelovanje in jih prosil, naj tudi pod novim režimom posvetijo svoje sposobnosti ozdravljenju bolgarskega političnega in gospodarskega živlienja. Razpust občinskih svetov Sofija, 26. maja AA. Kralj Boris je podpisal ukaz o takojšnjem razpustu vseh občinskih svetov. Jugoslovenski gospodarstveniki v Plovdivu SOfija, 26. maja AA. Jugoslovenski gospodarstveniki. ki so že nekaj dni gosti svojih bolgarskih tovarišev, so davi odpotovali v Plovdiv. Odtod pojdejo v Rožno dolino, nato pa v Varno in v Burgas. Pred spremembo režima v Rumuniji Alarmantne vesti nočejo potihniti - Baje bo maršal Ave-rescu sestavil vlado narodne sloge Bukarešta, 26. maja g. že več dni so v Bukarešti razširjene govorice o predstoje-čem padieu Tataresoove vlade.. Zdi se, da so te govorice kljub u radii im demantijem resnične, ker se je politični položaj zlasti Po zadnji avdijenci maršala Averesca pri kralju bistveno izipremenil. Averescu je poročal kralju o nezadovoljstvu velikega dela višjih oficirjev zaradi zadmjega napredovanja v vojski. Po avdijenci Averesca je kralj sprejel ministrskega predsednika Tataresca. Zdi se, da ta avdijenca za sedanjo vlado ni imela zaželjenega uspeha, ker je Tatarescu ponudil kralju demisijo celotne vlade. Kralj si je pridr-ža.l odločitev do torka. Vzrok za odgoditev te odločitve je na eni strani prihod pariškega župana v Bukarešto in svečanosti v zvezi s tem prihodom, dalje priho-d izredne belgijske misije, ki bo kralju sporočila nastop novega belgijsikega kralja, in končno smrt soproge generala Averesca včeraj ponoči. Vsi ti dogodki so povzročili odigoditev. Odločitev bo najtorže padla v teku prihodnjega tedna. Govori se o novem kabi- netu nacionalne edinosti po vzorcu francoske vlade Douanerguea. Na čelu te vlade bi bil maršal Averesou, ki bi prevzel tudi notranje ministrstvo. Zunanje ministrstvo bd se morda poverilo bivšemu ministru Argetoianu, prosvetno ministrstvo pa ministru Angelescu. Kot novi finančini minister se imenuje dosedanji ravnatelj Narodne banke Lapedatu. Parlament bi se razipustil in raapisale nove volitve. Nova vlada bi do tega časa vladala z uredbami. Narodni zaranisti niso proti spremembi vlade, stališče Jurija Bratiiana pa še ni jasno. V ostalem se govori tudi o nameravani tepremembi ustave. V torek bo Tatarescu zopet poročal kralju in šele nato se bo uradno objavila demisija vlade. Tudi imenovanje maršala Precana za vojnega ministra v novi vladi se ne smatra za izključeno. Odprava senata na Irskem Dublin, 26. maja AA. Poslanca zbornica je definitivno sprejela načrt zakona o odpravi senata. 1 V globoki žalosti naznanjamo, da je moja ljubljena dobra so- proga, gospa BOZIKA ZAJEC rojena PETERLIN danes po kratki in mučni bolezni v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojne bo v ponedeljek 28. L m. ob 17. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 26. maja 1934. Žalujoči soprog IVAN ZAJEC, akad. kipar in rodbina PETERLINOVA. Dva shoda JNS v slovenjgraskem Danes se vršita za stovenjgraškl srez dva vefika shoda, ki sicer: ob 10. t Velenja ob 15.30 r Stovenjgradcu Govorili bodo glavni tajnik stranke minister dr. Kramer, domači poslanec r. 76. od 5. tebr. l»3i bilanci pri stroških l,150j000 Dfe -vaak fifr* sti dobiček, s čimer pade tudi davčoo hrome skoro na ničlo. Zadeva napravtja torof vtis, da gre za izmikanje p*ed da?rča» obremenitvijo. Pri minimalnem državnem davka veda minimalna tudi banovinska in obSn-ska doklada. Ker leži Cesnjeva elektrarna na ozemlju šentviške občine, ki mora seveda tudi pobirati občinske dofclade, ftd Šentvidčane morda zanimalo, če bš gospt Marinkovo zadevo razložili, recimo, na kakem bojevniškem zi>orovan^i r št. pri Ljubljani. Poglavje o davkih Nekaj gradiva za bojevniške shode — Davčna preobremenitev v teoriji in praksi Od ljubljanskega gospodarstvenika smo prejeH naslednji do-hujšem dežju na cesti neko nezavestno žensko. Odpeljali so jo najprej v domačo sirotišnico, potem pa po odredbi banovin-skega zdravnika g. dr. Hočevarja v ljubljansko splošno bolnišnico. Orožniška postaja, ki je poizvedovala o usodi neznane bolnice, je bila iz bolnišnice obveščena, da neznanka ne more dati nobenih pojasnil. O tem je orožniška postaja obvestila tudi ljubljansko policijo s priporočilom, naj bi se zadeva objavila v listih, da bi se tako pripomoglo k ugotovitvi identitete nesrečne ženske. Zadeva je tako prišla v javnost šele po dobrem tednu, ker novinarji sami v zadnjem času iz bolnišnice po neki novi odredbi bolniškega vodstva sploh ne dobijo nobenih vesti. Če ne bi bilo take odredbe, bi bili listi že poprej pomagali varnost« ni oblasti, ki je poizvedovala o neznani bolnici. Najdena nesrečnica je stara okrog 23 do 23 let, je okroglega obraza, pristriženih kostanjevih las, ko so jo našli, pa je bila oblečena v modro koteninasto obleko a enakim predpasnikom, na glavi pa je imela belo ruto z rdečimi pikami. Izgubljena legitimacija V sobotnem popoldanskem brzem vlaku Maribor - Rakek ali pa na ljubljanskem kolodvoru je bila izgubljena listnica, v kateri sta bili neka legitimacija na ime Ev-gen Meer in uredniška železniška karta dnevnika »Uj Hirek« v Somboru. Za najditelja sta obe legitimaciji brez vrednosti, zato naj bo tako prijazen In ju pošlje v uredništvo >Jutra«. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved sa nedeljo: Od časa do časa oblačno, možnost neviht, soparno. pastiu.es VICHV-ETAT POMAGAJO PREBAVI V ZVEČER VEDNO ZADOVOLJNI boste z VaSim perilom, ako ga perete po preizkušeni Schichtovi metodi. To se pravi: zvečer z Žensko hvalo namočiti — s tem nesnaga popušča, zjutraj s Schichto-vim terpentinovim milom enkrat izkunati — s tem se nesnaga odstrani. Sc\#T ter&errfmavo nitlo " ZJUTPAJ CELO DELO PRI Naši Krap Pomembne slavnostl v Skopiju Starodavno Skopi je bo danes in jutri spet torišče pomembnih slavnosti, ki bodo privabile v nekdanjo prestolnico carja Dušana tisoče in tisoče gostov iz vseh jugoslovenskih pokrajin. Kakor vse dosedanje spominske svečanosti v Skopiju, tako so tudi današnje posvečene spominu žrtev, burni in slavni preteklosti ter manifestaciji velikega napredka v svobodni jugoslovenski do-pioidni. stvu. Pod pritiskom Evrope, ki je cenila kulturo podjarmljenih Srbov, so morali turški oblastniki otvori ti gimnazijo v Skopiju. Turški gospodarji niso potrebovali srednje šole, potreboval pa jo je kulturnejši srbski živelj, prikrajšan in zatiran v vseh pravcih javnega življenja. Ker je bila visoka kultura tega življa znana vsemu svetu, je morala turška oblast otvoriti pred 40 leti srbsko gimnazijo v Skopiju ter tako pred častniški dom v Skopljn Posvečen bo, kakor že znano, Hram glave — lepo svetišče na velikem pokopališču, kjer počivajo poleg jugoslovenskih tudi zavezniške vojne žrtve, istočasno pa bo posvečena tudi skupna grobnica 3200 žrtvovanih bojevnikov — osvoboditeljev Južne Srbije. Spominska glavnost na grobovih bo prebivalstvu Južne Srbije in vsemu jugoslovenske-rnu narodu predočila svetle zglede junakov in mučenikov, Hram slave, ki vsebuje toliko umetnin, pa je istočasno tudi najboljši izraz kulturnega pomena starodavnega Skoplja v jugoslovenski zgodovini. Da bo ta pomen še bolj poudarjen, pa slavi tudi gimnacija v Skopiju svojo 40-letnico. Ta jubilej nam priča, da je bil srbski živelj tudi pod turško oblastjo kulturno tako močan, da mu tuji gospodarji niso mogli preprečiti razvoja, ki se izraža in udejstvuje v višjem šol- svetom priznati, da je Skoplje srbsko. Prej sta bili, kakor znano, otvorjeni srbski gimnaziji že v Carigradu in Solunu. Znane so tudi težave, s katerimi se je moral boriti ta srednješolski srbski zavod, ki pa je po veliki požrtvovalnosti ljudstva in po njegovih kulturnih težnjah vendarle postal in ostal hram narodne prosvete. Tretja slavnost pa bo v vasi Kučko-vu, kjer bodo posvetili spominsko kapelico pokojnemu kralju Petru Osvoboditelju. Ta vas je položila mnogo najdragocenejših žrtev na žrtvenik domovine in kot prva na našem jugu je postavila spomenik velikemu kralju Petru. Vse tri tesno združene proslave nalagajo vsemu jugoslovenskemu narodu za vedno najčastnejšo dolžnost, da bo v spominih na svete žrtve skrbel za vsestranski napredek svoje domovine. Dve grobnic! v morju tan Vojaško pokopališče na otoku Vidu. Pokopališče je tam, kjer so bili v januarju 1916. za veliko množico bolnikov na razpolago samo 4 šotori. Dnevno je umrlo po 150 mož in je večina od njih našla svoj večni pokoj v globini morja. Krf, 16. maja. Slovo deputacije narodmega predstavništva od domovine je bilo pod Ulcinjem izvršeno s pietetno svečanostjo, ki bo vsem udeležencem poti na Krf ostala nepozabno v spominu. Počastili smo spomin na tragedijo, katere žrtev so postali črnogorski dobrovoljci, ki so leta 1912. prihiteli iz Amerike na pomoč bratom v borbi s Turki — pa jih je na pragu domovine ugrabila smrt. Potopdla se je ladja. Iz slikovitega Ulciaija, kjer smo preživeli nekaj ur v morju ali po kratkih sprehodih, so nas Sokoli in nekateri meščani v čolnih spremili do ladje, zasidra-ne nekaj sto metrov pred zalivom. Bilo je petja in godbe, potem pa je »Prestolonaslednik Petar« zmagovito ubral smer proti jugu. Krenili smo nekaj kilometrov od obale na odiprto morje. In ko je soleče tonilo daleč, daleč v vodo, zlateč jo z ogromnim snopom svoje žarke luči, smo se v nižini Ivana Meduanskega abrali na gornji palubi nad krmo. Vsi do zadnjega. Ladja se je ustavila. V rokah skupščin- ljudje je vzelo, morje, ki izpira noge ponosnega Lovčena. Tako je padla legija smrti. Slava jim!« »Slava!« »Dovolite, gospodje senatorji ln poslanci,« se je nato ob splošna pozornosti oglasil senator Jeremija Živančevič, bivši ban moravske banovine. »Dovolite, da vam kot videč te katastrofe povem nekaj spominov. BiLo je na badnji dan. Služil sem tedaj piri komandi 3. poziva v Lješu. Ob 10. smo videli, da se bliža ameriška ladja pristanišču »Ivanu Meduanske-mu. Večja ladja, gotovo s 300 do 400 potniki. Približala se ji je neka manjša ladja, ki je nismo spoznali in se tudi ne brigali zanjo. Naenkrat buhne iz velike ladje ddm. Sledila je detonacija, ki se je tudi na tej oddaljenosti — 3 km — močno čula na obalo. Parnik je povečal brzino, že je nastala panika, videli smo po krovu begati črne sence... Nesreča? Zločin? Kje je oni manjši parnik, da ne ponudi pomoči? To je tista skrivnost: manjši parnik se je takoj po detonaciji izgubil in nikoli več niso našli sledov za njim... črne sence na ponesrečenem, očitno tor-pediranem parniku so še kakih pet minut ALI SPLOH POJMUJEŠ . . .1 kako izvrstna je Mirim čokolada — posebno Mlekita, mlečna. Mama je rekla: Samo Mirim! Takoj jo spoznam, ker je Mirim kraljica čokolade Specijalitete so: MLEKITA — naša polnomlečna čokolada KAVITA — naša mlečna s kavinim okusom MASLITA — naša dezertna čokolada brez primesi GRENKITA — naša plemenita grenčica naravne čokolade. Zapomnimo si imena, da moremo zbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado. begale sem ln tja, potem pa se je prednji del nagnil in ladja se je potopila. Seveda smo takoj izvedeli, kdo je legel v hladni groib. Saj nekaj se jih je rešilo, le nekaj, zelo malo. Neka Američanka je pogumno priplavala dva kilometra daleč do brega; z njo sem govoril. Ln presuni-la me je tragedija legije smrti, ki je pre- Po tristo, Štiristo na dan In na noč. Niso jih mogli sproti pokopavati. In tako so Jih kakor drva nalagali na čolne, pre trjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo, mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. žetev jetike po obratih Največ kosi po statistiki OUZD med železničarji in uradniki, najmanj pa med delavci v kamnolomih skega sluge je visel težak lovorjev venec z zlatim napisom na trobojki: »Narodno predstavništvo na morju padlim prostovoljcem iz Amerike«. Kakor so med poslanci zastopani vsi stanovi in vse veroizpovedi, tako so seveda na takšni poti dosti častno udeleženi tudi svečeniki In tako so pravoslavni naši poslanci duhovnega stanu izvršili opelo. Opravili so ga s petjem, ki ga redko slišiš. Ubrano, pretresljivo. »Gospodi, jako ti Jesi život i pokoj... Gospodi pomiluj, gospodi pomiluj!« In že se je pri tem petju ob samem spominu na nepojmljivo, strašno igro usode raztožilo vsem in so si mnogi otrli solze. Zlasti sta bila oba predsednika vsa ginjena. Potem je izipregovoril poslanec zetske banovine Gavro Miloševič. »Iz teh naših trdih črnogorskih skal,« je dejal, »so pred vojno hiteli mišičasti možje in sinovi čez široko morje v rudnike in pra-gozde robotat, da so reševali domače od gladu. In v balkanski vojni jih je dvignil krik fcrvi na pot čez morje, umirat pred Tarabofi. Niso ga dosegli. Morje Jih Ljubljana, 26. maia Zagrebški Osrednji urad za zavarovanje delavcev je za 25-letnico svojega zdravilišča za jetične na Brestovcu pri Zagrebu izdal obširno, lično opremljeno knjigo o zdravljenju in pobijanju tuberkuloze v našem delavskem zavarovanju, ki prinaša vrsto člankov izpod peres najodličnejših strokovnjakov, zdravnikov in organizatorjev socialnega zavarovanja. Posebnega zanima" nja so vredni podatki, ki jih je zbral direktor Osrednjega urada dr. Zeljko H a h n o razširjenosti tuberkuloze med delavstvom in nameščenstvom posameznih industrijskih skupin. Medicina ne ve mnogo o tem, zakaj pride v posameznem primeru do okužitve, v drugem pa ne. Gotovo je, da sam slučaj ne more biti glavni razlog obolenja. Pojav, da so nekateri posamezniki oboleli za jetiko. medtem ko drugi, ki so živeli morda še v težjih razmerah, niso, so včasi skušali tolmačiti z razlikami v konstituciji ljudi. Prav verjetno pa je, da so socialne razmere, v katerih ljudje žive, velike, morda največje važnosti za širjenje tuberkuloze. Človekov poklic po navadi določa njegovo usodo in zato je poklic eden najvažnejših činite-Ijev v pojavu narodnih, socialnih bolezni. Kljub temu pa je precej težko dokazati vzročno vez med tuberkuloznimi obolenji m zaposlitvijo. Zene pri nas n. pr. v mnogo večji meri bolehajo za jetiko kakor moški in mlajši delavci spet mnogo več kakor starejši. Če v kakšnem poklicu torej dela mnogo žen ali pa mnogo mladih liudi, bomo naleteli tam na mnogo o bo1 .sni za tuberkulozo, ne da bi bil ta pojav v neposredni zvezi z zaposlitvijo samo. Pove nam pa ta pojav nekaj drugega, da si namreč delavka in mladi delavec mnogo teže izvojujeta svoje pravice na delovnem trgu in da ženske in mladina delajo vobče v precej slabših higienskih razmerah kakor njihov moški tovariš. V letu 1931., za katero imamo na razpolago prav podrobno obdelan statistični material, odpade na sto članov Osrednjega urada povprečno po 210 dni bolovanja za tuberkulozo. Če pregledamo podatke po posameznih strokah, najdemo, da odpade najvišje število dni (491) na delavce tipografske stroke. Tipografi so inteligentni delavci, ki vedo brez dvoma več o profilaksi tuberkuloze kakor njihovi tovariši iz drugih strok m se nahajajo brez dvoma v boljših socialnih razmerah. Eden izmed razlogov za teko visok odstotek tuberkuloznih obolenj med tipografi pa je brez dvoma tudi ta, da ljudje po navadi smatrajo delo tiskarjev za lahek K sel. Mnogi starši so zaradi tega svoje sla" tnejše otroke včasi radi dajali v tiskarne učit Nobenega dvoma pa ne more biti, da je delo v tiskarni v resnici težko in da posel s svincem ustvarja predispozicijo za tuberkulozo. Na drugo mesto pridejo delavci papirne industrije in delavci oblačilne industrije. Tu odpade 367 dni bolovanja za tuberkulozo na sto delavcev. V teh panogah delajo delavci po večini v precej neugodnih higienskih razmerah, v papirnicah n. pr. v pretoplih in vlažnih prestarih. V usnjarnah Rride 316 dni na sto ljudi, v tekstilni 312. faslednje mesto na tej lestvici zavzemajo nameščenci denarnih zavodov in pisarn, med katerimi pride 300 dni bolovanja za tuberkulozo na sto članov. Pisarniški prostori pri nas po navadi niso kdo ve kaj higienski. Nato sledijo po vrsti: kovinska (269), sanitetna stroka (235), trgovina, skladišča (213), lesna industrija (205), živilstvo (188), gostilne in kavarne (187), promet (179). kemična industrija, električne centrale (175), teatri in svobodni poklici (163), kmetijstvo (159). Najnižji odstotek beleži rudarstvo (30 dni na sto članov). Če preiščemo gradivo o gibanju tuberkuloze po posameznih pridobitnih panogah glede na umrljivost, pa pridemo še do mnogo zanimivejših rezultatov. Najvišjo umrljivost za tuberkulozo izkazuje prometna služba, kjer umre od tisoč članov za tuberkulozo 7.1. Prometu sledijo spet denarni zavodi in pisarne, ki izkazujejo umrljivost 4 na tisoč. Nato oblačilna industrija (3.8), ti-skarniški obrati (3.6), kmetijstvo (3.4), tekstilna industrija, sanitetna služba in trgovina (3.3). usnjarska industrija (3.2), gostilniška in kavarniška obrt (3.1), papirnice, gledališča. svobodni poklici (2.3). kemična (2.2). kovinska (1.9), gradbena industrija (1.8), hišna služinčad (1.5), komnolomi (1.1) rn rudarstvo ter topilnce (0.7). Tako nizka umrljivost med rudarji, kakor jo statistika izkazuje, je najbrž samo slučajna, ker je pri OUZD zavarovanih le prav neznatno število rudarskih delavcev. Tuberkuloza je tiste izmed kužnih bolezni. ki najteže zadeva zavarovano delavstvo, zkufci mlade delavce v letih njihove najbolj- še delovne sposobnosti. Nase delavstvo in naše zavarovanje je po tuberkulozi brez primere bolj obremenjeno, kakor opažamo to po drugih državah. Bolehanje za tuberkulozo, ki je v prvem desetletju po nacionalnem zedinjenju pričelo upadati, izkazuje od začetka krize dalje spet stalen porast. Dolžnost vse javnosti je, da. mobilizira vse sile za borbo proti tuberkulozi v delavskih vrstah. Tuberkulozni delavec, ki mu je potrebna podpora dalj časa kakor to dopušča zakon o zavarovanju in sredstva njegove zavarovalne organizacije, bi moral dobivati to podporo od pristojnih ob las te v in od organizacij, ki jih mora v ta namen ustvariti zasebna iniciativa. Pristojne oblasti pa bi morale posvetiti čim večjo pozornost tudi higieni dela, da se bodo obstoječi predpisi v resnici povsod upoštevali in da se bodo izboljšale higienske razmere v onih industrijskih panogah, v katerih tuberkuloza žanje doslej svojo najobilnejšo, najbolj katastrofalno žetev. Bolgarski književniki v Jugoslaviji Včeraj ao prispeli v Beograd čjaci bolgarskega PenMuba, ki obiščejo na nadaljnji poti po naši državi tudi Ljubljano, Sem prispejo v sredo 30. t. m. in bodo zvečer v Filharmoniji čitali svoja dela. Natančneje o njihovem prihodu in o programu njihovega nastopa bomo še poročali, ko dobimo podrobnejše podatke. Za sedaj je gotovo, da bo imela naša javnost priliko seznaniti se z najodličnejšimi predstavniki bolgarske literature, ki jo danes še vse premalo poznamo, dasi ne zaostaja prav v ničemer za literaturami drugih, pri nas bolj upoštevanih tujih narodov. V skupini, ki naa obišče, so n. pr. prof. Aleksander Balaba-nov, predsednik sofijskega Penkluba, pesnik, esejist, prevajalec, Elin Pelin, pripovednik, Elizabeta Bagrjana, pesnica, univ. prof. Bogdan Filov, umetnostni zgodovinar in arheolog, Ana Kamenova, tajnica Penkluiba, pripovednica, Štefan L. Kostov, dramatik, ravnatelj Etnografskega muzeja v Sofiji, Vladimir Vasiljev, esejist, urednik »Zlatoroga«, Sirak Skitnik, slikar, kritik, Georgi Rajčev, pripovednik, Mončo Nikolov, esejist, I. Stubel, pesnik, Konstantin Petkanov, romanopisec, Georgi Canev, esejist, Angel Karaličev, pripovednik, As en Rascvetnikov, pesnik. Georgi Konstantinov, esejist, Svetoslav Minkov, pripovednik, Slavčo Krasinski, pesnik, Jana Jaz črva, pesnica — sama imena, o katerih smo trdno prepričani, da bodo po tem obisku postala trajna last tudi našega rodu. Stalna higienska razstava v Beogradu »Z zdravstvenim prosvetljevanjem je treba ustvariti novo higiensko zavest v narodnih masah. To se more doseči samo z očividnimi zgledi in aktivnim sodelovanjem naroda. Higienska razstava je pokazala pravo pot, po kateri je treba iti, da se to doseže.« Nj. Vel. kralj Aleksander. r. — Beograd, 26. maja. Vsedržavna higienska razstava lani septembra, ki je dosegla nepričakovano lep uspeh, je izšla iz zasebne zasnove; iz zamisli »Jugoslovenskega društva za varovanje narodnega zdravja«, a ustvarila se je s sodelovanjem in dejansko pomočjo vlade ter vseh zdravstvenih ustanov v državi. Razstavo sta si ogledala tudi kralj in kraljica, a ko sta zapuščala razstavne prosto-er, je kralj napram tedanjemu ministru socialne politike in narodnega zdravja, Ivanu Puclju .izrazil željo, da bi si vsa država ogledfiIa razstavo, kar bi se moglo ostva-riti s potovalno razstavo, kakor je poljedelska. Obljubil je svojo podporo za ustvaritev te zamisli. Kraljeva izpodbuda je našla v organizatorjih prve vsedržavne higienske razstave najvnetejše izpolnjevalce njegove želje in danes se je z otvoritvijo stalne higienske razstave v Beogradu dovršila prva etapa poti do njene ustvaritve. Sedanja stalna razstava s svojimi delavnicami, ki se še razširijo in izpopolnijo, bo matica za vse bodoče take prireditve in ustanove, obenem pa tudi za potovalno higiensko razstavo, ki bo, prilagojevana časovnim in krajevnim razmeram, kakor »modri vlak« poljedelske potovalne razstave, kot »beli vlak« potovala po vsej državi in razširjala med prebivalstvom zdravstveno prosveto. Kakor smo izvedeli z merodajne strani, je delo za »beli vlak« že v polnem tiru in se more pričakovati s precejšnjo gotovostjo, da bo potovalna higienska razstava — prva razstava te vrste menda ne samo v Evropi, temveč na vsem svetu! — že letošnje jeseni krenila iz prestolnice po državi. Zdravstvene ustanove v naši državi so na najboljšem glasu v širokem svetu in jih često prihajajo proučevat tuji strokovnjaki. S svojim »belim vlakom.« svojo potovalno higiensko razstavo, ki bo brez dvoma velikanskega pomena za zboljšanje zdravstvenih razmer v naši državi, pa stopa naša mlada država naravnost na čelo vsem ostalim v prizadevanju za varovanje in pospeševanje svojega ljudskega in obče človeškega zdravja. Stalno higiensko razstavo je v četrtek ob 11. v prisotnosti kraljevega odposlanca otvoril s kratkim govorom minister socialne politike in narodnega zdravja dr. Fran Novak, ki je. izražajoč svoje priznanje delovanju Jugoslov. društva za narodno zdravje in osrednjega higienskega zavoda, poudarjal, kako je lanska higienska razstava pokazala željo našega naroda po zdravstvenem pouku in je sedanja stalna higienska razstava značilen korak k uresničenju te želje, kakor tudi k ostvaritvi zamisli potovalne razstave. Želeč, da se ta zamisel čim prej ostvari, je obljubil vso podporo in sodelovanje svojega ministrstva. Pred otvoritvenimi besedami ministrovimi sta predsednik Jugoslov. društva za varovanje narodnega zdravja, ravnatelj osrednjega higienskega zavoda, dr. Stevan Iva-nič, in predsednik razstavnega odbora, vse-učiiiški profesor dr. Aleksander Kostič, na kratko očrtala dosedanje delo na polju ljudskega zdravstvenega pouka, pri čemur je dr. Kosfič, napovedujoč skorajšnjo ostvaritev »belega vlaka«, navajal, da bo tu razstavljeno vse, kar je naravnost praktičnega higienskega pomena za življenje našega naroda, z razstavo pa bodo zvezana tudi neposredna razkazovanja in predavanja, tako da bo »beli vlak« prinašal dejanski majhen zdravstveni tečaj za dotični kraj, v katerem se bo mudil. In ni dvoma, da se bo ljudstvo z veseljem udeležilo teh tečajev, ki mu bodo prav tako gotovo prinašali največjo korist. Stalna higienska razstava je nameščena v zelo razsežnem lesenem paviljonu na gričku poleg ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v Miloša Velikega ulici št 71, za paviljoni šolske poliklinike, in zavzema 23 večjih in manjših prostorov. Dvorana, v kateri se je vršila danes slovesna otvoritev razstave, je drugače namenjena knjižnici in čitalnici ter ljudskim predavanjem. V omari z zdravstvenimi knjigami sem opazil samo dve slovenski deli: dr. B. Dragasovo »Pomoč novorojenčku in dojenčku« in dr. Iv. Matkovo brošuro »Česa je treba Jugoslaviji v borbi proti tuberkulozi«. Med rednimi publikacijami sem našel samo »Zdravje«. Sosednja soba je odrejena »delu za pospeševanje zdravja« in se tu v diagramih izkazuje statistika tega delovanja: ambu* lance za trahom, dispanzerji za dojenčke, antituberkulozne, bakteriološke postaje, an-tirabične, kožno-venerične ambulance, šolske poliklinike in zdravstvene stanice. Skupno število teh ustanov je od 27 v letu 1922. porastlo na 480 v letu 1932/33. Tu je raz-kazana tudi statistika zdravsltvenih zadrug. Velik zemljevid Jugoslavije pa kaže kraje z higienskimi zavodi, domovi nar. zdravja itd. (povsod majhna fotografija zavoda). Posebna soba razkazuje vsestransko statistiko prebivalstva naše države. Zanimiv je tu višinski zemljevid Jugoslavije, na katerem legenda prikazuje višinsko površino v štirjaških kilometrih za posamezne banovine. Dravska banovina ima najnižjo nižino 137 m nad morjem in najvišjo v državi, 2864 m (Triglav). Do 200 m je 1530 km* površine, do 500 m 8105 km', do 1000 m 4652 km2, do 1500 m 1120 km', do 2000 m 324 knr. a nad 2000 m 110 km*; vsevkupna površina pa 15.849 km*. Zanimiva je potem statistika rojstva In umrljivosti v Evropi in v naši državi, zlasti pa umrljivost dojenčkov, kar je za našo državo izdelano po banovinah ter nekam čudno zbadajo v srce gledalce one Številne zibelke z mrtvaškim križem. Silno zanimiv je oddelek »prežarjeoega čIoveka*_ kjer se razkazujejo v temi proti luči preparati vseh notranjih človeških organov, srce, pljuča, jetra itd. z vbrizganim barvanim krvotokom. Velika soba je potem odreiena človeškemu telesu. Tu se vidijo normalna in oohabliena okostja in vsi deli telesa v modelih. Posebne oddelke imajo »srce in krvotok« (tu je mehanično prikazano delovanje srca), zobje in nohti. Dia-nrum Vi\7p r>r>Tvibo zr«ka nri dibaniu v soa-nju. nri seji. boji, teku itd. Vsi razni športi so obdelani tu v sliki in priliki, z vsemi statističnimi podatki m zdravstveno vrednostjo. Zelo obširno je razkazana ljudska prehrana v naši državi, vsa različna živila, kako se pripravljajo za hrano, kako bi se mo-rla in kako bi se ne smela. Seveda se tu razkazuje tudi delovanje zob in želodca ter škodljivci v človeškem telesu, gliste, tra-kulja itd. Zelo zanimive »o sLike o »naših grehih pri prehrani«. Najrazsežnejši oddelek nosi napis »mati in otrok« ter je razkazano tu vse, kar je v zvezi z materinstvom in nego otrok, od dojenčka pa vse v šolska leta. Stene hodnika so izpolnjene s slikami o negi bolnikov. V posebni sobi gospodari tuberkuloza. Tu so vsi podatki o njenem pustošenju med našim narodom in boju proti njej. Na velikem zemljevidu vidite po banovinah skla-dalnice mrtvaških krst. Vsaka pomeni 2 žrtvi tuberkuloze na 10.000 prebivalcev, pa je tako zloženih v dravski banovini 9 takih krst, v savski 15, vrbaski 18, drinski 15, du-navski 13, monavski 13, primorski 12, zet* ski 11 in vardaTski 12. Dravska banovina je vendarle še najboljša! Sosednja sobe razkazuj« alkoholizem. Na velikih zelenih »balonih« govore številke, da je Jugoslavija s svojimi 13.8 litra porabe alkohola na osebo tretja med vsemi evropskimi državami. Francija porablja 17.6, Španija pa 15.8, Češkoslovaška 4.5, Nemčija 2.7, Bolgarska 2.5, a Rumunija samo 1.3. — V sliki in priliki je tu Tazkazan škodljivi vpliv alkohola na človeški organizem, na njegovo dušo in telo. Posebni oddelki so odrejeni za kožne in spolne bolezni, za nalezljive bolezni in malarijo. V oddelku za plemensko higieno je zlasti obširno obdelana naklonjenost k raznim boleznim. Zadnji oddelek pa razkazuje »naselje«, način, kako si naš narod ureja svoje bivališče, vse v ličnih modelih, pa naj gre za polpodrte lesene kolibe, ali za najlepše urejen dom. Največji del na stalni higienski razstavi razstavljenega statističnega gradiva in drugih razstavnih predmetov j« bil razstavljen že na lanski prvi vsedržavni razstavi, ali je sedaj vse to izpopolnjeno in urejeno mnogo pregledneje. Prostori so tu pač priklad-nejši kot so bili v poslopju tehnične fakultete, kjer je bila razstava porazmeščena po stopnišču in raznih nadstropjih, tu pa je vsa v enem paviljonu. Tajniku razstavnega odbora, dr. Bojanu Pircu, šefu odseka osrednjega higienskega zavoda, ki je pač duša te razstave, kakor je bil tudi lanske vsedržavne, je treba priznati, da je njegov in vseh ostalih sotrudnikov trud zaslužil ta lepi uspeh. Razstava bo brez dvoma imela dan za dnem lepo število razgledovalcev. Vstopnina za odrasle je 3 Din, za otroke pa 1 Din. Kontrola nad živili ima uspeh Ljubljana, 26. maja Državni higienski zavod in mestno tržno nadzorstvo vršita v zadnjem času intenzivno kontrolo živil, ki prihajajo v Ljubljano na trg. Pregledi so med drugim izkazali, da izdelujejo naši sodavičarji več ko 90 odstotkov pokalice z umetnimi estri, kar pomeni za domačo produkcijo in konzum dvakratno škodo. Domači malinovec, s pomočjo katerega bi se morale pokalice izdelovati, na ta način ne pride v promet, za nabavo -umetnih estrov pa romajo velike vsote denarja v inozemstvo. Higienski zavod bo storil vse potrebne korake, da bo v prihodnje vse protizakonito izdelano blago te vrste konfisci-rano. V zvezi s temi pregledi so preiskali tudi glavice sifonskih steklenic. Živilski zakon določa, da sme biti v takšnih glavicah, ki prihajajo z vodo v stik, največ 1 odstotek svinca, pri ljubljanskih sifonskih steklenicah pa ga vsebujejo od 4 do 40 odstotkov. Zavod se je odločil, da bo začasno pustil v prometu samo steklenice z glavicami, ki imajo največ 1 do 5 odstotkov svinca, vse druge pa se bodo morale takoj izločiti. Ob neki priliki smo poročali o večji zlorabah, ki se vršijo pri prodaji jedilnih dišav. Nagli ukrepi živilske kontrole so takrat dosegli, da je kvaliteta te vrste življenjskih potrebščin zadnji čas znatno napredovala. Po teh najnovejših pregledih so dognali, da je n. pr. paprika, ki so jo nekateri prebivalci prejšnje čase mešali z najraznovrstnej-šimi snovmi, zdaj do 99 odstotkov dobra, enako poper, cimet in druge dišave. Prav tako je dostojna tudi kakovost naše moke, pač pa so preiskave odkrile, da se v Ljubljani prodaja mnogo havarirane, t j. barvane kave. Barvanje živil je po zakonu strogo prepovedano, ker daje umetna barva blagu videz boljše kvalitete. Mleko pa je v Ljubljani prav dobro in se po kakovosti lahko meri s švicarskim mlekom. Pač pa je med njim blizu 20 odstotkov umazanega, ker naši mlekarji premalo držijo na snago v svojih hlevih in pri načinu dostavljanja na trg. Higienski zavod bo v to smer v bodoče obrnil najstrožjo pozornost Prav odlične kakovosti so ribje konzerve, ki se prodajajo pri nas in ki so izključno samo domače blago. Samo tovarne uporabljajo malo preveč svinca za lotanje konzerv-nih škatelj. Te tovarne pa so vse izven področja ljubljanskega higienskega zavoda in bo treba ta nedostatek odpraviti s pomočjo ministrstva za narodno zdravje. Stalne preglede mesa opravlja državni bakteriološki zavod, nad mesnimi izdelki pa vrši kontrolo prav tako higienski zavod. Svoj čas so preiskave pokazale, da naši izdelovalci hrenovk, klobas in salam uporabljajo preveč moke. V tem pogledu so se izdelki zadnji čas znatno izboljšali, pač pa vsi mesarji še zmerom na nedovoljen način barvajo čreva za klobase. Mesarska zadruga je že obveščena o tem in čez 14 dni bo tržno nadzorstvo pričelo s ponovnimi pregledi ter bo zaplenilo vse blago, ki ne ustreza določilom zakona. Prav tako so dognali, da naši peki po navadi premalo zapečejo kruh. Tržno nadzorstvo je že storilo potrebne korake, da so peki pričeli opuščati to razvado, ki je konsumentti v znatno škodo. Tudi rezanje kruha v prodajalnah iz higienskih razlogov ni priporočljivo. Higienski zavod bo v sporazumu s peki našel način, da bodo prišli v promet tudi manjši hlebci in štručke, da kruha n* bo treba več rezati. V splošnem pa so ti zadnji pregledi pokazali, da higiena po naših živilskih trgovinah lepo napreduje, za kar gre v dobri meri zahvala vzorni kontroli našega Higienskega zavoda rn tržnega nadzorstva. Težaven finančni položaj velike zagorske občine Zagorje, 26. maja Bilanca žalostnega gospodarskega stanja zagorske občine je bila jasno prikazana na občinski proračunski seji, ki se je vršila v soboto 19. t. m. v prostorih Sokolskega doma. Zanimanje za to sejo je bilo veliko, kar je bilo videti iz precejšnjega števila poslušalcev, ki pa so se ves čas seje mirno zadržali in poslušali referate. Proračunski osnutek, ki ga je predložila občinskemu odboru uprava občine, je bil vestno in premišljeno sestavljen. Nešteto sej, posvetovanj in skupnih sestankov se je vršilo, preden je bil osnutek predložen. Zagorska občina se je združila z bivšo občino Ržiščem in občino Kotredežem, tako šteje dtanes veliko Zagorje 8.800 duš. S tem, da je občina Zagorje pridobila še dve novi občini, je prevzela tudi velika bremena, in sicer od bivše občine Ržišča dolg 1,078.749 Din, od občine Kotredeža pa 20.000 Din, tako da znašajo skupni dolgovi zdaj 2,364.525 Din. Zaradi velike redukcije pri rudniku, ukinjenja steklarne in opuščenja zagorskih apnenic je brezposelnost ogromna in štejemo danes 792 nezaposlenih delavcev, skupno z družinskimi člani pa nad 2500. Socialne dajatve so velikanske, saj ima občina sama 152 ubožcev, ki prejemajo od občine letno 218.000 dinarjev podpore Sol je na področju občine Zagorja pet, katerih vzdrževanje stane letno 401.662 Din. Vse te dajatve bi se krile, ako bi bila dana davčna podlaga, ki bi vsaj delno ustrezala izdatkom, ki Jih mora občina prenašati. Zaradi redukcij je vsa obrt v najhujši stiski. Obrtniki, ki so imeli prej po večja število pomočnikov, so ostali sami in še sami nimajo dovolj dela. Trgovci komaj še životarijo in gostilničarji imajo prazne lokale. A kmet? Naš kmet pomanjkanje zaslužka delavcev bridko občuti. Prodati ne more mnogo svojih pridelkov, a kar proda, mora dati bolj kakor napol zastonj. Za les, ki ga proda, dobi le toliko, da mu je povrnjena vožnja. Vendar pa je bila od davčne uprave predložena taka davčna podlaga za leto 1934-1935., da plačajo hišni posestniki, obrtniki, trgovci in kmetje skupnega osn. davka 60 odstotkov, medtem ko se je družbenega davka za rudnik odmerilo le 31 odstotkov. S tem je bala občina vržena pred hudo nalogo. Ce pomislimo, da je bila samo za zagorsko občino določena davčna podlaga družbenega davka (torej rudnik) na 639.000 Din v letu 1929., letos pa ie 66.000 Din, potem se lahko vidi, v kaJO stiski je občina. Ali naj občina, če hoče kriti svoj proračun, naloži občanom 500-odstotne ali celo 600odstotne občinske do-klade. Saj še lansko leto ljudstvo ni zmoglo davščin, ki so bile določene v občini Ržiišču z 245 odstotki, v Zagorju s 150 in v Kotredežu s 160 odstotki. Kako naj torej občina dobi dohodke? Proračun se je znižal do skrajnosti. Prejšnji proračun za vse tri občine skupaj je znašal 1,453.496 Din, letos pa znaša 1 milijon 829.104 Din z zaostanki iz prejšnjega leta v znesku 540.407 Din; torej je sam proračun brez zaostanka za 164.799 Din manjši. Občina ni prejela od proračunanih davščin 860.000 Din. Ker prinašajo trošarine na vino in ostale pijače le 214.000 dinarjev, je treba primanjkljaj kriti ali z visokimi dokladami ali pa z novimi trošarinami ali pa z najetjem posojila. Ker je prvo in zadnje nemogoče in posojila sploh ni dobiti, se je občinska uprava odločila pobirati trošarino na elektriko po 0.15 Din. odnosno 0.08 Din za industrijo m CRIKVENICA morsko kopališče na Jadranu. 4 in pol ur« vožnje od Zagreba ivia Plase). Redne avtobusne vožnje t postaje Plase. Največja peščena plaža — Razne atrakcije. Celodnevno kopanje Din 3 —. 30 hotelov in pensionov. Popolna oskrba že od Din 60-- naprej Zahtevajte prospekte od KOPAL1ŠCNEGA POVtRJENSTVA ta poedinih Hotelov Hot THERAPIA 200 postelj, družabni prostori, dancing, tenis Nabr jmU v zimi 1934 noro renoviran, topla hladna tekoča voda. n. rtini 50 sob s tekočo vodo, kopalnice, lil jLIUL dietična kuhinja ESPLAMADE ffiUf * ^ kon,,ort Hot SLAVU« 25 modernih sob i tekočo vodo Hot M nova zgradba ob plaži, krasen položaj fBNUMlir prvorazredna hiia nasproti kopališča lOIlnUlIl m parka Odlikovana kuhinja. VILA KOŽICA 14 sob, nasproti plaže. prekrasna » mirna lega. Pod istim vodstvom kot Miramar, THERAPIJA nova zgradba če« pot h kopališču, tekoča voda. Dom Hot Hot Pena Pen« Hot Hot Hot CRiraCA blizu >uke. Moderno urejene sobe I innnNl* nasproti kopališča v bližini parka, LlDUlUliA moderno opremljene sobe 1 wt blizn loke in kopališča *ekoča voda JOLIJAHA tortjto°kopališče prej vilo. ZELEMGAi ak ob molja ta peščene plaže TRIIH IV *«T*db» »»»P«* P*dca, IKIIIIAV <■ bližini pristanišča. Pena. DAliltA MORAVA GJORtiiR Ptas Raet Rer krasna mirna leg«, '« jim tudi, da pripravljajo pot k vflcinjerju obrata v rudniku, češ: rudnik je dal izjavo, da se bo zaprl, če se trošarinske postavke sprejmejo. Na tem mestu naj bo »aibeleženo, da je občina vselej in povsod šla vsaki industriji na roko, da pa to pot po svoji vesti ne more in ne sme prekomerno zvišati do-klad. S tem v zvezi se tudi grožnje zrv tvoritvijo rudnika hladno sprejemajo. Gospodje od opozicije so šli tako daleč, da so svetovali upravi, naj gre na banovino *n tam kratkomalo poda ostavko. Ko pa se jim je odgovorilo, naj opozicija to prva stori, ker tako ne soglaša z upravo in Id tudi odklanja odgovornost, so se potui-nlli. Proračun Je btl sprejet z večino glefiv in ga bo uprava predložila banski upraM, ki ga bo morebiti še popravila in potem potrdila. V zavesti, da smo storili, kar smo mogli in smeli storiti, se ne strašimo prav nikakih groženj. Od same demapi-gije ljudstvo ne more živeti, živijo pa prav dobro tisti, ki so se na račun demagogije zelo opomogli. Delvec nima od njih ničesar. Hadrijana, Antondnov, Severov, Avrelija-na ofo Dunavu, v Afriki globoko v Saharo in Tripolitanijo, v Armeniji, v Sibiriji, Mezopotamiji in Perziji. Razume se, da bomo na tem zemljevidu, ki ga je njeguv najboljši poznavalec, 1. 1933. v Stuttgai:.u umrli geograf Konrad Miller, imenoval unikum v svetovni literaturi, poiskali tv!l naše kraje: Emono, Celejo, Petovione in še mnoge druge. Vzdrževalna dela na Savinji Celje, 26. maja Iz razpoložljivih sredstev za vzdrževalna dela na Savinji v celjskem srezu je določenih 190.000 Din iz držarvnega fonda za javna dela in 130.000 Din iz rednih bano-vinskih kreditov. S temi zneski se boco začela že v mesecu juniju izvrševati najnujnejša dela, ki so potrebna v svrho zavarovanja različnih važnih objektov na. Savinji. V pošte v pridejo v prvi vrsti dela pri mostu na Polzeli, kjer je treba zar--rovati po povodnjih v jeseni 1933. in spomladi 1934. poškodovana obrežja Savinje, da se zavaruje most na tej važni prometni žili. V to svrho se bo zgradilo 270 m dolgo zavarovanje desnega obrežja in 240 metrov dolgo zavarovanje levega obrežja Savinje. V območju občine Braslovče s^ bo zavarovalo v dolžini 400 m desno obrežje pri Balantovem mlinu v Preserjih. Ta zavarovalna zgradba je potrebna, da se prepreči nadaljnje prodiranje Savinje v smeri tako zvane malobraslovške struge, na kateri se nahajajo obrtne naprave večjega gospodarskega pomena. Razen teh del večjega obsega se bodo obnovila in na novo zgradila manjša zavarovanja, ki so potrebna, da se prepreči uničenje zgradb odnašanje nadaljnjih kompleksov plodne zemlje. Z vsemi temi deli se bo pričelo v začetku meseca junija, ko bo voda predvidoma tudi toliko padla, da ne bo delala posebnih ovir za nameravana dela. Na račun državnega kredita za javna dela v znesku 190.000 Din, ki je že dospel, bodo pretežno zaposleni nezaposleni delavci, na katere odpade okrog 7.500 mezdnih dni. Iz drugega kredita pa se bo do-ba v ti potrebni material, kamen in les, pri Čemer pride tudi v poštev zaposlitev brezposelnih. Prebivalstvo prizadetih krajev, ki je utrpelo po lanskih poplavah ogromno škodo ter je v raznih spomenicah in na zborovanjih JNS pozivalo sreskega narodnega poslanca g. Ivana Prekorška, da na pristojnih mestih nujno posreduje za cd-pomoč, bo ta dela z zadoščenjem poedia-vilo, ker vidi, da se naša javna uprava kljub težkim finančnim prilikam zavzema, za življenjske interese naroda, brezposelni delavci pa bodo dobili nekaj dela in zaslužka, kar moramo samo pozdraviti. Nujna potreba mosta čez Dravinjo pri Studenicaa poljčane, 25. meja Ob zadnjih poplavah je voda leseni rnon, ki veže trg Studenice z banovinsko cesto Poljčane-Makole čez reko Dravinjo, tako poškodovala, da ga bo prva poplava porušila. Most je zelo star in je bil zadnjikrat za silo popravljen 1- 1915. Da je bil promet zadnja leta čezenj sploh mogoč, ja bivša občina Studenice na lastne strožKe izvršila nekaj najnujnejših popravil, čeprav je spadalo to v delokrog okrajnega cestnega odbora v Slovenski Bistrici, ki b*> je vedno izgovarjal, da za popravila nima potrebnega denarja. Po izjavi strokovnjakov se most spiota. ne da več popraviti. Ker z novim zakonom o državnih cestah ta dovozna cesta z mestom ni uvrščena več v banovinske, pripada vzdrževanje mostu zdaj občini Poljča-nam. Ta pa seveda ni zmožna z lastnimi sredstvi zgraditi mostu, saj je prišla po komasaciji občin v kočljiv položaj. Poleg velikih drugih bremen je prevzela namreč tudi nad 180.000 Din dolga in ima vzdrževati poleg tega še štiri druge mostove bivših občin čez Dravinjo, ki tudi vsi bolj aH manj kričijo po popravilu. Uvidevajoč potrebo mostu in stisko občine bodo odločilna oblastva gotovo čim prej pripomogla s subvencijo do zgradbe prepotrebnega mostu, katerega načrt je na banovini že od 17. januarja, Most, ki je dolg 18 m in širok 4.30 m, bi veljal po navedbi strokovnjaka v železobetonski konstrukciji le okoli 62.000 Din. Ker je most zaradi preteče nevarnosti neodložljiva zadeva in je cesta, ki drži preko mostu, važna tudi za tujski promet z avtobusom in za turistiko na Boč, je pričakovati, da se bo vse storilo za zgradbo mostu- Ob 50 letnici dr. Edvarda Beneša Dr. Edvard BeneS, zunanji minister bratske češkoslovaške republike, bo obhajal v ponedeljek petdesetletnico svojega rojstva. Rojen je bil 28. maja 1884 v Kožlanih, malem mestecu blizu Plzna. Bil je najmlajši od desetih otrok Mateja Beneša, bornega kajžarja. Ko je študiral, se je moral zato sam pretolči skozi življenje. Na filozofski fakulteti v Pragi je postal eden najljubših in najboljših učencev takratnega profesorja Ma-saryka in je na njegov nasvet prekinil študije v Pragi ter jih nadaljeval v Parizu. Preživljal se je tam večji del z dopisovanjem v čeSke liste. Na visokih šolah v Parizu in v Dijonu je študije končal ter postal doktor filozofije in nato še doktor prava. Eno leto je študiral še v Berlinu, potem pa se 1. 1909 vrnil v Prago, kjer je dobil službo suplenta na trgovski akademiji. Tri leta kasneje je bil že docent na univerzi in tehniki; predaval je sociologijo in narodno gospodarstvo. Po izbruhu svetovne vojne je v poletju 1915 dr. Beneš skrivaj odpotoval v Pariz, čeprav se je takrat položaj zdel še zelo ugoden za Nemčijo in Avstrijo, je vendar Beneš — enako kakor Masaryk — s prorožkim vidom spoznal, da se ustvarjajo odločitve za dolge generacije. Zato je postavil na kocko vse, v prvi vrsti svojo eksistenco. Ves se je vrgel v službo protiavstrijske revolucije in češkoslovaškega boja za svobodo ter skupno z Masarykom postal vodja vse akcije v inozemstvu. Skupno z Masarykom ga je treba smatrati za glavnega stvaritelja češkoslovaške narodne države in bilo je kakor po sebi umevno, da je postal njen prvi zunanji minister. Ostal je to celih 15 let, vse do danes, in si pridobil sloves enega najboljših državnikov, kar jih premore povojni svet. Ob Beneševi petdesetletnici je znani češki publicist Jan Hajšman napisal odlično študijo o velikem državniku. Iz knjige, ki bo v najkrajšem času izšla v slovenščini in srbohrvaščini, prinašamo danes uvodno poglavje, ki primerja dobo svetovne vojne z dobo tridesetletne vojne pred tri sto leti. Glasi se: Cavour, Richelieu, Pitt ali Bismarck? Ali Pašič? Ali morda Lenin? Na koga od njih spominja, vsaj deloma, dr. Beneš? Katero državniško osebnost, njeno delo in pomen, bi bilo mogoče primerjati z dr. Benešem ? Ne radi hvale ali graje, nekake klasifikacije, kdo je večji ali manjši, ampak zato, da bi nam plastično stopila pred oči določena, jasna in živa slika njegove osebnosti in važnosti njegovega dela. Cavourja, Richelieuja in ostale vidimo povsem določeno in jasno, vsak ima svoj obraz, značaj, je osebnost živa in določena; dr. Beneš cstaja ne le za granicami svoje domovine, ampak tudi doma med svojimi malo znan, manj, kakor drugi državniki, zgodovinski in sodobni. Beneševa osebnost ostaja nedoločena, temna, često zagonetna, čeprav že petnajst let in več častniki vseh delov sveta dan in dan pišejo o njem, zanj in proti njemu, komentirajo njegove čine in govore, z njim polemizirajo, se z njegovo politiko pečajo in čeprav se je v teh letih za prekomerno hvalo, prav tako, kakor za čezmerno grajo porabilo na vagone papirja in tiskarskega črnila. Nobena primera se ne prilega, čeravno se človeku zdi, da bi marsikak moment na Beneševi osebnosti mogel spominjati na Cavourja, marsikak čin na taktiko in značaj kardinala Richelieuja, pa pomen Pašiča ali koga drugega. Ali precej se vam pojavi prepad med Benešem in vsemi ostalimi. Če razmišljate o osebnosti in delu Beneševem, spoznate pa mah, da Beneša ne inspirira noben historični vzor. Ne mara biti Cezar, Napoleon, Bismark, Lenin; hoče biti in ostaja samo Beneš. Sam dela na to in se trudi na vso moč, da bi ostal oddaljen od široke javnosti. Je sličen pojav, kakor bujno vzrastla jelka, ki se pne pod oblake nad sestrami, ki je niso v stanju dorasti. Pomen, ki ga ima dr. Beneš nesporno, uloga, ki jo je igral v usodnih trenutkih, prihaja do izraza, če primerjamo dve obdobji češke zgodovine, 1618 in 1914, in če si predstavimo, kako bi se bili dogodki vse drugače razvijali, da je takrat, pred 300 leti. imel narod podobno osebnost, kakor jo je imel v letih 1914 do 1918 v dr. Be-pešu. V tridesetletni vojni (1.618 do 1648), po bitki na Beli gori, so stali Čehi, slič-no kakor 300 let kasneje v svetovni vojni, v boju proti Habsburžanom. En del naroda (večinoma nekatoliki) je bil proti Habsburžanom, drugi del (večinoma katoliki) je bil na strani Habsburžanov. Večina izobražencev je bila prognana z doma in je živela v emigraciji ter trideset let podpihovala in ščuvala Evropo proti Habsburžanom. Trideset let je upala, prizadevala si je zbrati bojne sile, kovala zarote in se trudila dvigniti doma narod na boj proti Dunaju. Tako kakor po tristo letih češkoslovaški »odboj«... (»Odboj« pomeni v češkoslovaški povojni literaturi borbo za osvobojenje doma v tujini. Op. ur.) Toda zmožnosti, možnosti in izgledi češke emigracije v tridesetletni vojni so bili povsem drugi, nego so bili oni, ki jih je imel češkoslovaški »odboj« v svetovni vojni. Položaj Čehov je bil sicer tudi tedaj obupen, toda ne brezupen; nekolikokrat jim je bil uspeh že blizu na sežaj. Češki narod je tedaj stal še le na začetku katastrofe; spomin na samostojno državo, svobodo, človeško dostojanstvo in slavo je živel še v svežem spominu; odporna sila še ni bila izčrpana, borbenost in volja do boja za samostojnost sta bili še živL Po treh sto letih, v svetovni vojni, se je narod, sinovi robov v nekolikratnem pokolenju, komaj prebudil iz sna. Evropa je v tridesetletni vojni stala razdeljena na dva sovražna tabora. Fevdalni in nazadnjaški tabor je branil stari red telesnega in duševnega suženjstva. Na čelu tega tabora so stali Habs-buržani. Drugi se je boril za svobodo vere, mišljenja in znanosti, za svobodo človeka, za napredek, proti suženjstvu in barbarstvu. V tem, protihabsburškem taboru je bila večina Evrope, njen kulturni del: Anglija, Francija, močna švedska. Danska; protestanti in katoliki. Ta tabor je smatral, da so Habsbur- čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET žani največja opasnost za človeštvo: Ne bo miru, pokoja in napredka na svetu, dokler ne bodo strti Habsburžaaii. Nemčija je bila v tem boju razdvojena; eni so stali proti drugim; kruta vojna na življenje in smrt je celih trideset let gonobila Nemčijo in češke dežele. Trideset let je bila stvar Habsburžanov dvomljiva; često se je zdelo, da je že izgubljena; končno so zmagali, zato ker se niso bali posluževati se najbolj etničnih sredstev. V težki borbi Evrope proti Habsburžanom se je postavil češki narod v fronto, bojujoco se za svobodo. V tej fronti so Čehi upali dobiti nazaj to, ob kar jih je pripravil Dunaj. Z isto fronto so spojili usodo češkega naroda in borbo za svobodo tudi v svetovni vojni. Češka emigracija v XVII. stoletju je imela v rokah mnogo možnosti uveljaviti se v vojni in odvrniti od naroda polom. Predvsem so bili Čehi tedaj znani v svetu. Evropa jih je poaiala kot narod od pradavna svoboden, enakovreden z drugimi kulturnimi narodi Čehi so bili tedaj v Evropi činitelj, enakovreden z drugimi velikimi naroda; o kulturni in politični veljavi Čehov nikdo ni dvomil. Češko plemstvo, inteligenca, duhovništvo, a zlasti češki vojščaki so uživali po vsem svetu najboljši sloves. V emigraciji je bilo nekaj mož, cenjenih po vsej Evropi, predvsem Jan Amos Komensky. Toda Čehi tedaj niso bili samo na dobrem glasu, mogli so tudi s čim koristiti vojskujoči se Evropi. Bilo je med njimi dosti izkušenih vojskovodij, mnogi med njimi so imeli tudi velike diplomatske sposobnosti, Čehi so imeli pristop na dvore na zapadu, imeli so tam vpliv, tujina sama jih je zvala. Češki častniki, diplomati in poročevalci so se udejstvo-vali po vsej Evropi. V Angliji jih je sprejemal CromweIl, v Franciji je z njimi delal kardinal Richelieu, na dvoru voditelja protiavstrijske fronte, švedskega kralja Gustava Adolfa, njegov kancelar Oxenstjorne. Čehe so radi videli, računali so tam z njimi in z njihovo pomočjo. Kje in kaj je bil proti temu češki »odboj« na začetku svetovne vojne? Toda ni se tedaj našel mož, ki bi se bil povzpel tako, kakor sta to zahtevala težki položaj in izredna doba, ki bi se bil brez omahovanja in pogumno odločil žrtvovati vse za — idejo. Po tri sto letih je ubogi, neznani in neznatni srednješolski profesor praznih rok dosegel to, česar v tridesetletni vojni niso mogli doseči Češki plemiči, veli-kaši xn diplomati, možje evropskega slovesa. Beneš je delal neumorno, napel je vse duševne in telesne sile, a ni mu padlo niti na um vprašati za svet zvezde, kakor je to delal Albreht Waldstein, morda zato ne, ker je neomajano trdno veroval v končni uspeh stvari, za katero se je zavzel, in istotako veroval v svojo srečo, v svojo srečno zvezdo. NIVEA na zrak in sonce Toda, prosimo, oprezno! Vsa koža se je zaradi zimske obleke odvadila sonca, zato se natrite najprej z Nivea-kremo ali Nivea-oljem; oboje varuje in neguje kožo in pospešuje, da postane prirodno rjava. V Domu kraljice Marije na Pohorju Kmalu bo spet šolsko leto za nami. Bližajo se počitnice, čas oddiha za našo mladino. Deset mesecev v zaduhli šolski sobi zaprti mladini nudijo pravi oddih edino na" rava, solnčne trate, dišeči gozdovi, planinsko solnce, čisti zrak, voda za kopanje, gorski izprehodi, vse združeno s krepko tečno hrano in izdatnim nočnim počitkom v prijetni družbi vrstnikov, a pod čuječim nadzorstvom idealnih, za vzgojo mladine navdušenih in požrtvovalnih mladinoljubov. V take prilike, v tak kraj m v take rok« pošljimo naše malčke vsaj za nekaj časa poletnih počitnic in videli bomo, kako se razvije njih telo, kako narastejo mišice, kako se bleda lic« osvežijo, napolnijo in oia-rijo. Samozavest se vzbudi, samoijubnost se razvija in duša se spet približa naravi, se v njej poplemeniti in osveži od celozhn-ske zapuščenosti. Tak kraj, ki nudi prav vsega toga v obilici, je naš pohorski Počitniški dom kraljice Marije. Dosedanja večletna opazovanja uspehov bivanja dece ▼ njem so to preko rsega pričakovanja potrdila. Prihajajo bledi, slabotni, s povela-nimi rameni, tihi, odhajajo zagorelo rdeči, okroglih lic, jasnih oči, napetih mišic, vzbo-čenih prs, veselo sijočih obrazov. Klimatsko zdravstveni dom kraljice Marije na Pohorju leži 850 m visoko na jugovzhodnem pobočju zelenega Pohorja, oddaljen je pol ure hoda od vasice Sv. Martin na Pohorju. Dostopen je z vsakim vozilom in tudi z avtom po banovinski cesti iz Slovenske Bistrice. Mesto je zvezano s 4 km dolgo lokalno železnico z glavno po" stajo ob glavni progi. Pošta za Sv. Martin na Pohorju je v Slovenski Bistrici, ima pa za časa sezije dnevno poštno zvezo s Počitniškim domom. Klimatske prilike doma so zaradi njegove najprimernejše nadmorske višine, zaradi južne lege obširnih gozdov najugodnejše. Zdravstveni vplivi, ki krepijo oslabele otroške organizme, ao taki, da jih ni najti sličnih v naši domovini. Združujejo ugodnosti planinskega položaja in morske^ obrežja. Ozračje je nasičeno z izhlap smrečnih kultur, ki najugodnejše vplivajo na čiščenje dihalnih organov. Zrak, poln ozona, širi grudi in draži k globokemu vdihavanju. Atmosferska vlažnost je optimalna, sonce j« zelo bogato ultravioletnih žarkov. Tem planinskim zdravilnim vplivom pa priltevamo še one, ki jih imamo drugače te ob morski obali, in to je: stalna, toda prav rahla izmena zračnih plasti, ki vpliva na organizem tako, da jači p resna vi ja-nje in zbuja izreden apetit, dalje učinki vode n« telo ▼ obliki pršnih in odprtih plavalnih kopeli ▼ plavalnem bazenu. Naprava obsega 32 ha semljišča ter sestoji i* glavnega poslopja, treh manjših paviljonov, kopalnega bazena, pršnega in »olnčnega kopališča, več igrišč in raznih ut Počitniški dom ima lastno gospodarstvo, ki razpolaga poleg drugega predvsem z obilico mleka in zelenjave. Lasten vodovod preskrblja kolonijske objekte z dobro pitno vodo, glavno poslopje pa celo s toplovodno napravo in kopalnico. Skupno razpolaga Počitniški dom z nad 140 opremljenimi posteljami za otroke in s potrebnim nadzorstvenim m oskrbnim o sob jem Ob bližnjem potočku je na solnčnem mestu urejen kopalni bazen, igrišča in gozdovi pa nudijo obHo prilike za razvedrilo na prostem. Vsako leto se dom izpopolnjuje, da bi nudil deci popolno ugodnost bivanja in zadostil točno vsem zdravstvenim zahtevam. Zdravstveno zaščito dajeta sestra in zdravnik, ki sta stalno v koloniji. Podrobne informacije za spreiem daje društveno tajništvo: Maribor, Strossmajerjeva ul 30/1., ČOKOLADA OlniSit* Dečji dom, kjer se dobijo tudi prospektu — Opozarjamo, da pohitite s prijavami, kajti zaradi obetajočega se vročega poletja in znšSene oskrbnine bo kaj kmalu na- polnjeno mladinsko letovišče na ultravio-letnih solnčnih žarkov bogatem, planinskem, zračnem, zdravem m zelenem Pohorju. Jubilej hrastniške nadaljevalne šole Za ustanovitev obrtno-trgovske nadaljevalne šole v Hrastniku je že pred vojno takratni učitelj, sedanji upravitelj deške šole g. Franc L e b a r vse pripravil. Izbruh vojne p« je vse preprečil in šele 10 let pozneje se je uresničila ideja g. Lebarja. L. 1924., ko je bila otvorjena obrtno-nadaljevalna šola, je bilo vpisanih 66 vajencev. Največ učencev je štela šola v letu 1929-30. Zaradi splošne krize se je pozneje znižalo število vajencev in vajenk in sta danes ob zaključku 10. šolskega leta samo dva učenca več, kakor jih je bilo pri ustanovitvi. Zaradi padanja števila vajencev in vajenk je bil v zadnjem šolskem letu ukinjen 1 dekliški »nered ter šteje šola sedaj 2 deška in 1 dekliški razred poleg posebnega oddelka aa trgovske vajence m vajenke. V tem cxkMW« se poleg ostalih predmetov poučuje tudi strojepisje. Učni uspehi na tem šolskem zavodu »e vsako leto jx> izjavi banovinskege šolskega inšpektorja g. Prešla prav dobri. Na zavodu poučuje 7 strokovno usposobljenih učnih moči. Od ustanovitve delujejo na tej šoH ustanovitelj in upravitelj g. L e b a r ter učitelja gg. Hafbauerin G r o z n i t Ob zaključku vsakega šolskega leta so razstave risarskih m pismenih izdelkov, dvakrat pa je bila ta razstava združena tudi s obrtniškimi izdelki vajencev in vajenk. Ju" biiejna razstava bo odprta danes od 8. do 15. na deški šoli ter bo gotovo, kakor vsa oetole, deležna zanimanja in priznanja hrt-ništva. Šola, ki vrši že 10 let pk) donosno delo, bo tudi v bodoče delovala obrtništvu in njegovemu naraščaju v največjo korist Sv. Lovrenc na Pohorju Trg. Sv. Lovrenc leži približno v sredini med Mariborom ln Dravogradom na prostrani skoraj S km dolgi in 1 km Široki planoti. je idealno planinsko letovišče in klimatično zdravilišče. Naselje je starodavno in je postalo že leta 1221. trg. V ta prelepi kraj, morda najlepši na zelenem Pohorju, nas pripelje z železniške postaje 5 in pol km dolga idilična pot mimo slovite romarske cerkve Device Marije v Puščavi. Mrka m samotna železniška postaja ob Dravi ne da slutiti popotniku, kakšne krasote se mu bodo odkril« po komaj 10-minutni vožnji z avtobusom, ko zavije cesta mimo Vrat in Puščave ter se odpre razgled na 492 m visoko planjavo. Trg je že od nekdaj dobro obiskano planinsko letovišče, istočasno pa tudi klimatično zdravilišče, ker je z lepimi smrekovimi gozdovi zavarovan pred severnimi vetrovi. Potoka Slepnica in Radolna z bistrimi in mirnimi tolmuni, po katerih švigajo postrvi, nudita najboljša naravna kopališča. Za kopanje pa je na razpolago tudj večji ribnik in plavalni bazen penskma Buttner. Ure- jeno je tudi vse za »oknčne, nočne in peščene kopeli, veliko kopališče pa bodo v kratkem gradili. V trgu so pošta z brzojavnim uradom, zdravnik, »obozdravnik, lekarna, več velikih trgovin in podjetij. 10 minut od tega je sJovee pension Buttner, ki ima 46 sob, v trgu pa več dobrih gostiln in manjših pensionov z lepimi tujskimi sobami. Tudi privatniki radi sprejemajo v svots prijazne domove letoviščarje, ki so poceni najbolje p>ostreženi. Lepe sobe se tk^be po 10 Din, vsa prehrana pa od 30 Din naprej. Trg in idilična okolica nudita najlepšo »• biro izprehodov. Tudi planme tik nad trgom vabijo in kličejo. Trg je najideeteeiš« izhodišče na pohorske postojanke. Mogoči so tudi avtomobilski izleti, kakor n. p«, okrog Pohorja, v Logarsko dolino itd Z malimi stroški se lahko vsak prepriča, da se da v St Lovrencu prav prijetno preživeti počitnice aH pa dopust u okrevanje. O. F. Predsednik upravn. sodišča dr. Ferdo Prenj odhaja v pokoj Te dni odhaja lz Celja predsednik upravnega sodišča g. dr. Ferdo Prenj, ki je bil na lastno prošnjo zaradi slabega zdravja upokojen. Izbral si je za svoje stalno bivališče Mostar, kjer si je ogradil avoj dom in kjer mu podnebje najbolj ugaja. G. dr. Prenj se je rodil 18. oktobra V 1876. v Oplotnici pri KonjioaJi. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, vseučilišč« pa na Dunaju, kjer je bil odbornik akademskega društva »Slovenije«. Z nekaterimi svojimi tovariši je pokrenil »omladin-sko strujo«, iz katere je izšla narodno radikalna struja, v kateri se je udejstvoval tudi on skupaj s pokojnim dr. Gregorjem žerjavom. Po končanih Študijah je odšel, ker »o bile razmere za slovenske Jurije na Štajerskem skrajno nepovoljne, v Bosno ter nastopil službo pri okrožnem sodišču ▼ Banji Luki. Kmalu pa je prestopil v finančno službo. Eno leto je služil v Mo-staru, potem pa pri finančnem oddelku zemaljske vlade v Sarajevu. Takoj po osvobojenju je bil poklican kot splošno znan finančni strokovnjak v Beograd k finančnemu ministrstvu, kjer je kot načelnik tega ministrstva sodeloval pri izgraditvi in izenačenju finančnega zakonodaj-stva. Iadeial je trošarinski zakon, sodeloval je pri sestavi taksnega zakona in pri mnogih drugih finančnih zakonih. Udejstvoval se je tudi v finančni strokovni literaturi. L. 1923., ko bo bUa ustanovljena upravna sodišča, je bil postavljen za sodnika pri upravnem sodišču v Sarajevu. Tu je več let predsedoval senatu za finančno -administrativne spore, potem pa je bil Imenovan za predsednika upravnega sodi-Sča. Lani v oktobru je bil premeščen ▼ istem »rojstvu k upravnemu sodišču v Cety«. Njegova sposobnost, vestnost in njegovo uspešno strokovno delo je bilo priznano in upoštevano od najvišjih čini-teljev. T se Je videlo po lepi karieri in po odlikovan jih: red sv. Save IV. in HI. st. in red Jugoslovenske krone m. stopnje. Vneto in požrtvovalno je njegojro nacionalno delovanje. Dolgo vrsto let je bil voditelj Slovenceiv v Sarajevu. Po njegovem prizadevanju je bil v Sarajevu ustanovljen »Slovenski klub«, ki je že čez 30 let središče kulturnega in družabnega življenja Slovencev v Sarajevu. Desetletja je bil v tem khibu odbornik in 15 let predsednik. Klub ga Je izvolil najprej za častnega člana, pred njegovim o foln in oln "i5« Vrvni obtok. banovine ln katerega glavni cdlj je, zbiranje mladinskega socialnega sklada, namenjenega izključno gradnji doma za na&o mladino na morju. Letošnjega zborovanja se bo udeležil sam predsednik JS g. dr. Tartaglia iz Splita. Lz. pestrega programa tega slavnostnega dneva navajamo kratko, da se bo vršila na predvečer 2. junija v celjskem gledališču slavnostna akademija, dne 3. junija od 7. do 8. bo 3prejem gostov, a že ob 8.30 pričneta obe oblastni skupščini zborovati v Narodnem domu. Ob 11. bo obhod po mestu, a ob 11.30 pred magistratom manifestacijsko zborovanje, kjer bo govoril predsednik JS dr. Tartaglia in drugi in kjer bo posebno manife-stirana enaiušnost vsega prebiivaistva dravske banovine za absolutno integriteto našega morja. Po skupnem kosilu delegatov v Celjskem domu ob 13. se bo vršil ob 14. nastop Podmladkov im ob 16. tombola. Ob dovoljnjem številu prijavljenih vozita 3. junija zjutraj posebna vlaka iz Ljubljane v Celje in nazaj 30 Din, iz Maribora 25 Din. Vsa podrobna pojasnila in navodila dajeta oblastna odbora JS v Ljubljani in Mariboru, pa tudi vse ostale podružnice JS. Z ozirom na eminentno važnost jadranskega vprašanja tako v narodnostnem gospodarskem in skalnem ozira za našo banovino ne dvomimo, da se bodo vsi zavedni stražarji odizvali in pohiteli v Celje, da se tam strnejo v klicu: čuvajmo naše morje! * Ferijalne kolonije. Železniško ministrstvo dovoljuje za potovanje siromašnih otrok od 4. do 16. leta v ferijalne kolonije 75odstotai popust tako pri brzovlakih kakor tudi potniških vlakih, ako pošiljajo to deco državne ali samuipravne oblasti ali pa dobrodelna drušlva. Pogoj pa je, da mora potovati najmanj 5 otrok. Za spremljevalce je dovoljen oOodstotni popust in sicer na vsakih 10 otrok po en spremljevalec. ♦ Kje se dobe sejmske legitimacije. Legitimacije za obisk letošnjega 14. ljubljanskega velesejma od 30. maja do 10. junija t. 1. prodajajo po 2 Din biljetarne Putnika, vsi večji denarni zavodi, županstva ter župni uradi. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, ki bi želele prevzeti predprodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. Pri dohodu na velesejem doplača imetnik legitimacije razliko v ceni, t. J. 18 Din pri velesejmski blagajni. Na od-hodni železniški postaji je breba kupiti še posebno železnišiko izkaznico za 5 Din. ki jo postajna blagajna žigosa in vpiše vanjo številko vozne karte. Pri blagajni na ve-lesejimu doibi obiskovalec potrdilo o obi-siku, nakar mu vozna karta velja za brezplačen povratek. ♦ Pomemben pokret učiteljstva v savski banovini. Zborovanje učiteljev iz sre>zov Dugo selo, Samiobor in Zagreb je bilo posvečeno narodni prosveti. IBLo je več predavanj o organiziranem prosvetnem delovanju med narodom in, da bi se to delo koncentriralo, bodo učitelji teh sreziov ustanovila list »Narodni radnik«, ki bo razpravljal o vprašanjih prosvetnega delovanja. Učitelji bodo organizirali po vaseh predavanja in razne tečaje ter so za to delo na svojem zborovanju sestavili že obširen program, O točkah tega programa in o drugih iniciativah pa bo razpravljal list »-Narodni radnik«. * Tradicionalni kmečki praznik na Krškem polju bo kakor običajno tudi letos 15. avgusta. Ob tej priliki bodo konjska in živinska razstava, velike konjske dirke itd. Naprošamo organizacije in društva, da se pri izbiri datuma za eventuelne prireditve ozirajo na ta dan. — Dirkalno in jahalno društvo v Krškem. ♦ Lepa počastitev spomina bana Jela-čiča. V Novih dvorih na posestvu rodbine pokojnega bana Jelačiča se je vršila ■ ob obletnici smrti slavnega ljudskega bana lepa komenuoracija. Priredilo jo je Društvo dosluženih podčastnikov bana Jelačiča, ki ima svoj sedež v Zagrebu. Z godbo je prišlo 3.5 društvenih članov v zanimivi starinski uniformi in s svojo zastavo. V kapelici na posestvu je bila služba božja, potem pa je predsednik društva bivših podčastnikov opisal delovanje bana Jelačiča, njegove borbe In njegov pomen v narodnostnem oziru. Slav-nosti so prisostvovali v velikem številu tudi okoliški kmetje. • Ena izmed najbolj hvaležnih pomladnih tur je gotovo pot, ki vodi iz Boh. Bistrice na Črno prst in od tam ob me$i v kraljestvo Jelovce in dalje na Danjsko planino proti Ratitovcu. Ali pa prej zaviješ v Sorico in Zali log, ki sta brez dvoma še nedotaknjena kotička v lepoti naših gorskih vasic. Bujna je flora in polna onemon, a-vrik-ljev, rapuceljna in alpskih lilij. Malnarjeva koča pod Črno prsto je že odprta in čaka na pomladne turiste. Pa budi obisk 6ame Črne prsti je med tem časom silno zanimiv tako do svoji flori kakor po krasnem razgledu ne zelene bohinjske livade, na zeleno gozdov-je in v ozadju še na zasnežene Julijske velikane. Tura se lahko dovrši v enem dne-vj tako. da se Ljubljančan, ki pride e turistom v Bohinj, lahko tudi zvečer vrne. Pripomnimo le. da na i bo vsak izletnik, ki ooseča obmej. pogorja, opremljen z izkaznico Planinskega društva, ker sicer ne more dovršiti ture * Na GraMah pri Sv. Katarini, eni izmed najboli obiskanih izletnih točk v okolici Ljubljane, je zgradil v izpopolnitev in povečanje svojih gostilniških prostorov vsem turistom znani in priljubljeni Tone Dobni-kar prav lično stavbo pod imen>m »Planinski dom«. Ta zgradba bo dobro služila vsem obiskovalcem Polhovgrajskib dolomitev. zlasti pa pozimi množici smučarjev, za katero je bilo doslej pri Sv. Katarini vse premalo prostorov za zavetje in okrepčan le Planinski dom bo otvorjen v nedeljo dne 3. -unija In eo planinci vabljeni, da si ga ogledajo. ♦ Kolonizacija Vojvodine. V Novem Sad® se vrši obftni zbor Zveze agrarnih zadrug za Banat, Bačko In Sreim. Ta zveza Je zelo važna tudi zaradi svojega velikega pomena v kolonizactjski politiki. V 11 letih je bilo namreč z njeno pomočjo ustanovljeno 6500 naseijenskih domov. Te naseljenske domačije tvorijo 52 kolonij Tudi lani Je bilo naseljevanj« telo živahno, kajti zgradili so okrog 250 novih domov. Da bi bila kolonizacija popolna, bi ČHaHe teden***** revi?o »ŽIVLJENJE iN SVET" 1400 Din Vas stane 20-dnevno zdravljenje v Radencih (maj, junij, september). V pavšalu je stanovanje, hrana (dijetna ali navadna), kopanje, dva zdravniška pregleda (ROntgen, analiza seči), vključno vse takse. V maju uživate na povratku 75% popust na železnici, sicer pa 50%. Uspešno zdravljenje srca, ledvic, kamenčkov, jeter, želodca, pri vseh motnjah zastajanja sečne kisline, gihta, starosti, prezgodnjega staranja in notranjih žlez. Zahtevajte kopališčne prospekte! 88 Slatina Radenci, Slovenija bilo tireba zgraditi še okrog 500 hlS. Tam, kjer so stale do leta 1926 revne kolibe, so sedaj zdrave in lepe hiše. Mnoge kolonije imajo tudj svoje šole in zadružne domove s knjižnicami in dvoranama za razne sestanke in prireditve. Jlufodut" mU, da M* 41"*** * Sestro zadnjega ruskega carja Nikolaja II., fcneginjo Olgo, je društvo ruskih duševnih in ročnih delavcev povabilo k udeležbi na razstavi, ki jo to drušitvo priredi na letošnjem Ljubljanskem velesej-mau v času od 30. maja do 10. junija v paviljonu »K«. K neg in j a je takoj pokazala svojo veliko ljubezen do svojih bratov s tem, da se je prijavila k udeležbi. Njene slike v olju (tihožitja) so že prispele iz Danske. ALI SE NE VESTE? Da najlepšo trajno ondulacijo z vodno, ali brez, naredi salon »VENA«, LJUBLJANA, Gradišče 4. Cena 80—100 Din. 4799 ♦ Huda nesreča v kamnolomu. V šestinah se je v kamnolomu, iz katerega odvažajo kmetje material za svoje zgradbe, pripetila huda nesreča, ki Je vzela življenje 211etnemu kmečkemu mladeniču Ivanu Valeščaku. Ko je odkopaval velik kamen, se je vsul nanj močan plaz ter ga tateo hudo poškodoval, da je takoj po prevozu v bolnišnico Izdihnil. V Valešča-kovl rodbd.nl Je to že druga smrtna nesreča, ki se je pripetila v istem kamnolomu. Lani je namreč po enakem naključju izgubila življenje Ivanova sestra Ana. ■HBnBBBHHBBBBBBHHH OPOZARJAMO VSE, KI POTUJEJO OD 30. MAJA DO 10. JUNIJA V LJUBLJANO NA VELESEJEM, DA PRI KUPOVANJU VOZNE KARTE NE POZABIJO NABAVITI SI TUDI ŽELEZNIŠKO IZKAZNICO ZA POLOVIČNO VOZNINO. TE IZKAZNICE PRODAJAJO BLAGAJNE VSEH ŽELEZNIŠKIH POSTAJ PO DIN 5.—. ' 4892 mmmmmmemamBammmmmmmmm * Velike poneverbe v zagrebški židovski verski občini. Ze pred dnevi so se po Zagrebu razširile vesti, da so v blagajni židovske verske občine veliki primanjkljaji. Sedaj je ugotovljeno, da je te primanjkljaje zakrivil blagajnik Hanuburger ki je bil že dolga leta pri blagajniškem poslu in je užival popolno zaupanje odbornikov verske občine. Mož, na videz sknben in skromen, je živel preko svojih razmer ter tako poneveril okrog 220.000 Din. Ta vsota pa ni točna in tudi načini poneverb še niso ugotovljeni, ker je Haambunger večino poslovnih knjig sežgal. ♦ Nevaren pojav volkov, že več dni so se širile govorice, da so se pojavili volkovi v občinskih gozdovih Cvetkovič med Jasiko in Karlovcem. Tem govoricam se ni posvečala potrebna pozornost, ker ne pomnijo niti najstarejši ljudje, da bi se bili v teh krajih pojavljali volkovi. Te dni pa so volkovi na Dubovici napadli pastirske kolibe ter razmesarili več ovac. Pri šišljavicl pa so navalili na samotno pristavo ter ugonobili okrog 30 svinj. Volkovi so se priklatiM v te kraje gotovo lz velikih gozdov nad Ogulfoiom. ki so bili v zadnjem času močno izsekani. Sreska oblast bo organizirala lov na nevarno zverjad. Okrožni zlet dolenjskega okrožja bo 17« junija v Sodraiici. 4807 ♦ Žarki radija za nego ust? Svetovnemu učenjaku prof. dr. Mamloku gre hvala, da je uvedel radij v nego ust Blagi žarki radija v Doramad zobni kremi učinkujejo čudovito na zobno meso, ga masirajo ter krape krvni obtok, kar dovaja hitreje zdrave redilne snovi. Na ta način oetane votlina normalna, zobje pa zdravi ter dobe snežno belino. Poskusite tudi Vi! Dobite jo povsod! « Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. * Zopet novost r avtomobilizma. General Tire & Rubber Co., tvornica v Akronu, Oh i o USA, je izdelala na bazi do sedaj pridobljenih izkustev po popolnoma novem principu najnovejšo konstrukcijo v euper balonih za osebne avtomobile tako zvani »General Jum-bo«. Protektor. po katerem teče guma. ie ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 V nedeljo ob 3., 5., 7. ln 9., v ponedeljek ob pol 7. in pol 9. url zvečer C S I B I s Frančiško Gaalovo in Herman Thtmlgom Dopolnilo nov zvočni tednik. PRIDE! PRIDE! Dvorec na jugu 399(- Zobozdravnik - specijafist DR. CIRIL CIRMAN se je vrnil s Studijskega potovanja ln zopet redno ordinira. Ljubljana, Beethovnova ulica 15. ožji od navadne gume in močno pojačan z debelo plastjo kavčuka, ki nudi manjšo porabo bencina, daljšo vzdržljivost v kiloine-traži in pospešuje brzino. Volumen balona .ie mnogo večji od vseh dosedanjih sjper balonov ter 6 tem napravi vožnjo elastično in neobčutno od ceste, nalik vožnji v čolnu po mirni vodni eladini. Ravno tako povzroča neverjetno lahko in neutrudljivo vodenje avtomobila. Stranice balona so ojafane z mozaik robatimi kockami, ki onemogočajo vsako polzenje m mehkem terenu in v hudi brzini na ovinkih. Najslavnejša stvar konstrukcije pa je v obročih (Felgnah), ki eo še enkrat širši od dosedanjih super balonov in dajejo konstrukciji balona jakost nalik zgradbi obokanega mosta. Oglejte si to novost na ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 10. junija. Zastopstvo in prodajo ima trgovina S. J. Rozman, št. Vid nad Ljubljano, telefon 39-64. 39-65. ♦ škrofulozne rane. Ta dolgotrajna bolezen kazi bolnike tudi z brazgotinami. S »Fitoninom« pa rane naglo zacelijo in ne pustijo grdih znamenj. Steklenica »Fito-nina« stane 20 Din v lekarnah, po poštnem povzetju pa se dobe 2 steklenici za 50 Din. Poučno knjižico št. 14 pošlje brezplačno »Fiton« dr. z o. z. Zagreb 1-78. (Reg. pod štev. 1231 od 28. 7. 1933.). ♦ 10 letnica v kopališču Glelchenbera. Ob proslavi lOOietnice kopališča Gleichen-berg bodo naslednje prireditve: od 2. (Jo 3. junija zlborovanje prlrodoslovnega dni-štva za štajersko, od 9. do 11. Junija zdravniški kongres, ki ga priredi društvo za interno medicino na Dunaju sporazumno 7 zdravniškim društvom za štajersko, od do 17. julija proslava lOOletnice s sprevodi, podoknicaml, slovesnim sprejemom gostov, službo božjo, odikritjem spomenika, z razstavo, koncerti in dragimi zabavnimi prireditvami. ♦ Novo pavšalno zdravljenje v štanyu. Ravnateljstvo pištanjskega kopališča je uvedlo Individualna pavšalna zdravljenja po znižanih cenah. Združene so » zdravljenjem vse potrebščine kakor stanovanje, prehrana, kopeli, zdravniška nega. perilo, tajkse, razsvetljava, zavarovanle. avtobus, itd. Nova pavšalna zdravljenja omogočajo, ker so razdeljena v 24 ra dov. da vsak lahko že doma ugotovi točno višino stroškov. Pojasnila daje Drogerija Gregorič, Ljubljana. Prešernova ulica 5 Iz Ljubljane n_ povodom letnih skupščin JS Ljubljana in Maribor, ki se bosta vršili 3. junija v Celju, 6e pripravlja ob zadostni udeležbi iz Ljubljane poseben vlak. V Celju se vršijo razni slavnostni nastopi, tombola itd. Izlet sem bo zelo prijeten, vsak udeleženec bo pa tudi manifestiral s svojo navzočnostjo za naše morje. Zaradi skrajnega roka pohitite s prijavami, ki jih sprejema KOJS v Ljubljani, Tyrševa cesta la/IV. Cena za tja in nazaj 30 Din. u—— Koncert Trboveljskih slavčkev v LJubljani bo v soboto 2. Junija ob 20. v veliki unionski dvorani. Tokrat bodo izvajali Trboveljski slavčkl dela 17 skladateljev deloma pri nas že izvajanih, deloma pri nas še neizvajanih. Od 17 skladateljev je zastopanih na koncertu 9 Slovencev, ostali pa so Hrvatje lo Srbi. Poseben poudarek pa ima ta ljubljanski koncert Trboveljskih slavčkov, ker je to njihov stoti koncertni nastop. Prepričani smo, da je g. šuligoj ustregel vsem svojim neštetim prijateljem, ko pripelje Trboveljske slavčke k stotemu nastopu ravno v Ljubljano. Naslednji dan v nedeljo dopoldne ob pol 11. pa bo revija naših mladinskih Zborov. 1400 grl iz dravske banovine, lz 18 različnih krajev bo nastopilo deloma posamič, deloma pa v skupnem zboru. Pred-prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Gospodarske in izobraževalno drn-štTo za dvorski okraj. Ob koncu aprila ee je vršila redna letna skupščina tega društva in je bil izvoljen tudi nov odbor, ki se je konstituiral na svoji prvi redni seji sledeče: oredsednik Reisner Jožef, direktor tehniške srednje 6ole, I. podpredsednik dr. Spilier-Mu7s Fran, vladni svetnik v pok., II. podpredsednik inž. Beve Ladislav, višji tehnični svetnik banske uprave, tajnik Mihelčič Iv-elektrotehnični poelovodja, blagajnik: Lr-bančij Karel, administrativni uradnik pošte v pok., knjižničar (Dvorske knjižnice): Potočnik Alojzij, učitelj v pok., gospodar Cimper-man Avgust, gradbeni tehnik. Odborniki, namestniki in člani nadzorstva so nadalje zastopniki vseh stanov in poklicev v dvorskem okraju. Polee odbora eo bili formirani tudi odseki: finančni, prireditveni in knjižnični, poleg že obstoječega pevskega odseka, ki eo že na svojih prvih rednih sejali pokazali veliko aktivnost ter je pričakovati. da bo gospodarsko in izobraževalno društvo v dvorskem okraju zopet ono žarišče društvenega dela, kakor je bilo nekdaj. Dvoreka knjižnica, ki je sesta«vni del društva, se pa preseli s 1. junijem v nove lokale v biSo banovinske palače v Gregorčičevi ulici. Dolžnost naprednih prebivalcev dvorskega okraja ie. da se včlanijo ter podpirajo to društvo. a— Čuvajte naše gotdore. Dne 5. aprila j,e nastal na Rožniku gozdni požar, zaneten po vsej priliki po neprevidnem kadilca, ki je vrgel ogorek cigarete t saho listje. Mestno načelstvo opozarja na veliko nevarnost požarov, ki nastanejo zaradi lahkomiselnosti kadilcev. Tako postopanje je prepovedano po gozdnem znkonn in mestno načelstvo bo vsakogar, ki bi se pregrešil »oper varnost gozdnih nasadov, najstrožje kaznovalo in ga ▼ težjih primerih eventualno ovadilo tudi sodišču. — Priporočamo občinstvi varstvo mestnih gozdov e prošnjo, da ovadi mestnemu načelstvu vsako početje, ki bi ogra-žalo naše lepe gozdove. u— živilski ln sadni trg sta bHa včeraj prav obilno založena z vsemi potrebščinami. Kmetje so pripeljali na trg okoli 10 voz starega krompirja in ga prodajali na debelo po 1.25 Din kg. Mnogo Je bilo po mladnega sadja in goadnlh Jagod. Nabiral ke so prišle celo od Mokronoga in Novega mesta. Cene so padle ln so bile včeraj Ja gode fe po 4 Din (pred dmevl po 6 D1n> Dovoz češenj Je od dne do Sme živahnelš' Včeraj Je bilo na trg postavljeno do 5000 kilogramov bosanskih in novosadskih €e- VaSa dražba Vas bo še bolj vzljubila če boste na izletu fotografirali! Stro-kovnjaško Vas postrežejo in nauče fotografirati v 10 minutah v Drogeriji GREGORIČ dr. zo.l, Ljubljana, Prešernova uL 5 šenj. Na debelo so bile po 4 do 6-SO Din, na drobno pa po 5 do 8 ln celo 10 Din. Najdražje so tile novosadske hrustavke po 8 do 10 Din. Za prihodnje dni so že napovedane prve, prav lepe štajerske šnje. Letina zanje je na štajerskem razmeroma dobra. Na trgu so se pojavile tn-di prve breskve lz Splita. Bilo jih je samo 15 kg. Nov dalmatinski krompir je bil na debelo po 4, na drobno po 5 Din kg. Nekaj krompirja prihaja tudi iz -Italije, štajersil šparglji so bili na debelo po 16 do 16. n» drobno po 16 do 18 Din kig. Na trg je prišlo tudi prvo dalmatinsko zelje v glavah. Cena 6 Din na debelo. LUTZ SPOŠTOVANA emajl. peč. Tovarna Ljubljana VIL u— »Afero inženjerja Ugrona« bomo videli v filmu. Spominja nas raznih slepar-stev, o katerih smo v zadnjem času toliko čitali. Kako se take afere razvijajo, nam prav dobro pokaže ta velefilm, ki ga bo danes predvajal Elitni kino Matica. u— Gita Alparjeva, slavna berlinska pevka, nam danes ob 11. dopoldne zapoje v veliki filmski opereti: »Kraljica srca«. Ta film, ki je na programu ZKD, je delo o katerem gre glas, da je med najboljšimi filmskimi operetami. Odlikuje se posebno pa lepih glasbenih točkah. Kdor hoče slišati lepo petje in godbo, naj nikar ne zamudi današnje predstave ob 11. uri. u— Trboveljski slavčkl iščejo prenočišče. V soboto 2. junija bodo Trboveljski slavčki praznovali v Ljubljani pomemtben jubilej. V un ionski dvorani bodo pe-Ii svoj stoti koncert, naslednji dan pa bodo nastopili še na reviji mladinskih pevskih. Zborov, lri bo prva največja prireditev te vrste pri nas. Da si mali rudarski pevci olajšajo stroške, s katerimi je zvezano takšno gostovanje, se akcijski odbor »a pomoč rudarjem obrača na rojake iz revirjev in prijatelje slavčkov s prošnjo, da bi enemu ali drugemu izmed malih pevcev nudili prenočišče. Prijave sprejema akcijski odbor, Wolfova 1, tel. 20-56. Dentist-zobar PAUL VRANKAR LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica št. 2-1. naznanja cenj. občinstvu, da je vsled splošne krize znatno znižal cene vseh zobnih del ter dela drž. uradnikom tudi na obroka 4803 u— Otroci plešejo. Tako laagibojje pomladi v kulturnostnem pogledu Ljubljana še ni doživljala kakor letos. Od razstav, koncertov in vseh mogočih prireditev človek skoroda ne pride k sapi. Je pa med temi neštetimi prireditvami nekaj takih, ki dajo veliko upanja za povzdig naše umetnosti, ki zaradi neresnih stremljenj nekatemikov nemalo trpi. — Plesna umetnica ga. Katja Dela-kova je prav letos dokazala s svojo ritmično šolo, da s a dolžnosti umetnika do javnosti dobro za/-veda. S svojo plesno prireditvijo, ki bo 2-junija ob 17. uri v Delavski zbornici pod naslovom »Otroci plešejo«, pokaže javnosti bogate sadove svojega dela. Poleg otroK nastopi tudi vsa njena plesna skupina * zamorsko pravljico o »Zlati goski«. Zlasti zanimivi so njeni plesi otrok, ki Jih izvajajo malčki v starosti pet, šest let. Prav v tem pogledu zasluži umetnica vso pozornost. Kot da ste se sončil! v sončni Španiji, tako bo izgledala Vaša polt po uporabi ACEITE LA TOJA Zahtevajte ga v vseh lekarnah in drogerijah »CHEMOTEHNA dražba z o. z., Ljubljana, Mestni trg HV Zaradi bližajočega se velesejma mo že prispeli v Ljubljano razni brošnjarji, ki pričakujejo ob semanjih dneh lepe kočije. Naval rošnjarjev z vsemi mogočim* predmeti, zlasti pa s preprogama, raznimi igračami in praktičnimi »Izumi« je tako velik, da se je odločila zbornica, za TOT že vnaprej za intervencijo pri polioijeki upravi, ki naj naval krošnjarjev na vele-sejmsie prostore kakor tudi na ulico kolikor toliko omeji. u— Pevski zbor Glasbene Matice IJoh-Ijanske. Drevi »Slehernik« na Kongresnem trgu. Jutri ob pol 20. važna vaja moškega ofo 20. ženskega zbora. Rekruti dijaki, ki želijo nastopiti službo v kadru v tem letu, naj se prijavijo komandi ljubljanskega vojnega okrožja, Tabor 1, soba 70, najkasneje do 20. junija. u— Na ljubljanskem tramv&ju bodo veljale od 30. t. m. do 10. junija naslednje znižane vozne cene: za direktne vožnje 1 Din, za vožnje s prestopom 1.50 Din za gt. Vid (preko remize 2 Din Pravico do teh znižanih cen bo imel vsakdo, ki se bo izkazal s permanentno legitimacijo XIV. ljubljanskega velesejma. u— Izlet v Logarsko dolino z razglednim avtobusom prihodnji četrtek in nedeljo. Cena s prehrano 120 Din. Informacije v Praprotnikovi trafiki nasproti pošte. — Izletni avtobusi najceneje na razpolago. u— Pod Tlvolljem sravnavajo mestni delavci trikotni travnik, ki Je bil svo;e-časn« namenjen za otroško Igrišče '.n ki so ga otroci sploh že od nekdaj rad! uporabljali za Igre. Leseni paviljon, v kate- Sobota 8.30, nedelja 5. ln 8.30, poo« deljek ob 8.30 SylviaSldney v svoji najboljši kreaciji Madame Butterfly originalna Pucclnljeva glasba ln Gia- ta Garbo v filmu Mata Harrj Prt vseh predstavah oba filma. Ženske In živčne bolezni zdravi termalno kopališče Dolenjske toplice Dnevno čez 3,000.000 litrov dotoka. Temperatura 38 stopinj Celzija. Kopeli direktno nad izvirom brez cevne napeljave, zaradi česar brezprimerni zdravilni uspehi. Pošta Toplice pri Novem mestu. rem je bil bife in zadmje čase turška kavarna, so podrli že pred tedni. Zdaj Gova-žajo na travnik material in bodio zlasti v zgornjem koncu nivo travnika dosaj dvignili, spodaj pa ga zravnali z višino Lattermanovega drevoreda. Bržkone bo tam pozneje tudi urejen lep park. u— Razne dražbe. Za junij je pri sre-ekem sodišču v Ljubljani napovedanih več dražb. Za 6. junija je napovedana dražba zemljišča vi. št- 124. Kapucinsko predmestje, hiša št. 97 na Tyrševi cesti. Cen:, ta a vrednost 716.000 Din, najnižji ponudek 358.000 Din. Dne 8. junija bo dražba hiše št. 40 v Florijamski ulici, vi. št. 136 fc. o. Ljubljana-mesto. Cenilma vrednost 133.217.60 Din, najnižji ponudek 72.150 Din. Tretja dražba bo 14. junija v Trnovem. Na dražbo pride kmečka hiša z dvoriščem in vrtom, Cenilma vrednost 113.189.50 Din, najnižji ponudek 75.440 Dim. Naposled je za 21. junija razpisana dražba hiše šit. 5 v Jegličevi ulici. Cenilma vrednost 413.310 Din, najnižji ponudek 206.655 Din. u— Značilen vandalizem. Nezinani zli-fcovci so poškodovali glavna portal in glavna vrata na igrišču Priinorja. Spored-na vrata so vrgli daleč na travnik. Vprašanje je, koliko so si sadistični zliikovci B tem zlonamernim dejanjem ohladili svojo prevmeto škodoželjnost. u— S tihotapci iti prodajalci saharina Smajio oblasti res velik križ. Tega blaga se menda ni spravilo toliko v promet kot sedaj, niti med svetovno vojmo, ko sladkorja sploh ni bilo dobiti. Kakor je precej znamo se spravlja saharin v našo državo največ čez avstrijsko mejo nad Mariborom, Dobavitelji poiščejo nato male in večje preprodajalce, ki obiskujejo stranke ,po deželi im v mestih. Farno v Lublja-«ii so varnostmi orgami zaplenili v zadnjem času nekaj nad 50 kg saharina, vendar prodajalci niso znali navesti imern dobaviteljev, vsled česar so ostajale navadmo uvedene preisfoave brezuspešne. d— »Radion — pere sam«, o tem so ee imele naše idkušene im pa gospodinje-Bačebrnice priliko prepričati ob priliki predavanj v kimu »Idealu«, ki so se vršila paT tedmov dam za dmern, tudi po dvakrat dnevno. V kimu so vrteli istočasno tudii primerne, poučne fikne v katerih so pokazali vsestranost uporabe sadu kokosove palme iz katere izdelujejo tudi ta praini prašek. Predavanj o c* ličnih lastnostih »Racliona« in pa čistilmega sredstva »Vilma«, ki ga enako izdeluje tvrdikl »Sehicht« eo se udeleževale naše gosr,K>dimje vedmo v velikem številu, tako da je v kinu često amanjkalo prostora. Iz Maribora a— Nev vodja mestnega gradbenega urada. Na mesto pokojnega gradlbemega nadsvetmika inž. Albina černeta je imenovan za vodjo gradbenega odJdelka mestne občine mariborske inž. Josip Baran, ki je že doslej vodil vse posle mestnega gradbenega urada. Novoimenovami vodja je anam strokovnjak im mu k imenovanju is kresno čestitamo! a— Zavrnjena pritožba zoper občinske volitve v ščavnici. Zoper občinske volitve v ščavnici, ki so bile lani v oktobru, je opozicia vložila pritožbo in je sodišče pritožbi ugodilo. Zaradi tega so bile 23. marca ponovne volitve, pri katerih je zmagala lista JNS z veliko večino. Toda opozicija vložila pritožbo im je sodišče pritožila. Upravno sodišče v Celju pa je njeno pritožbo zavrnilo kot neosnovano. a— Zanimiva predavanja in kuhi in peki S plhiOm priredi mestna plinarna 28. in 29. t. m. vsakikrat ob 20. v obednici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici, vhod iz Razlagove ulice 14. — Vabljene so vse gospodinje in njihove pomočnice, ki se bodo obenem lahko prepričale, kako okusna so jedila, pripravljena na plinskem štedilniku. a— Glasbena Matica v Mariboru razpisuje r redni natečaj mesto ravnatelja društvene glasbene sole, združeno z vodstvom njenega pevskesra zbora. Pogoj je dovršitev rednega konservatorija. Plača ee določi po dogovoru. z individualno pogodbo. — Z dokumenti utemeljene prošnje, oziroma ponudbe naj se pošljejo odboru Glasbene Matice v Mariboru do 8. junija t. 1. — Odbor. a— Promenadni koncert. Mestno olepševalno društvo priredi dames ob 11. promenadi! i koncert v mestnem parku. Igrala bo železcičarska godiba »Drava«. a— Vaja mariborske gasilske župe. Danes dopoldne med 8. in 11. nro bo v Sp Radvanju velika gasilska vaja okoliških gasilskih čet. Vajo bo vodil župni funkcionar to načelnik gasilske čete delavnic državnih železnic g. Alfama Kesller. Iz Celja e— Polk ovna siava 39. p. p. bo jutri ob 9.30 pred spomenikom na dvorišču vojašnice kralja Petra, spominska svečanost v čast padlim junakom celjskega pehotnega, ob 10. pa bo na dvorišču vojašnice vojaška zabava, zvečer pa bo v Narodnem dom« družabni večer. e__Važno predavanje o tuberkulozi. Pod okriljem Ljudskega vseučilišča in krajevne protituberkulozne lige v Celju bo predaval jutri ob 20. v risalnicd celjske meščanke šole docent g. dr. Ivan Matko iz Maribora o tuberkulozi in šoli s šolsko-higienskega stališča. Vstopnine ne bo — Pridite! ©— Ustanovni občni zbor podružnice Zveze absolventov kmetijskih šol v Braslovčah se bo vršil na Telovo 31. maja ob pol 9. do-noldne v braelovški šoli. Vabljeni so vsi absolventi raznih kmetijskih šol iz občin: Bra-slovče. Polzela. Št. Jurij. Št. Pavel ob Preboldu. Št. Peter, Vransko in Šmartno ob Paki. — Pripravljalni odbor. e_. Prostovoljna gasilna četa Drešinjavas oriredi na praznik 31. t. m. ob 3. popoldne veliko tombolo z naslednjim dobitki: 100C Din. kuhinjska oprava, voz premoga, vo? drv. moška obleka, voz opeke, voz premoga servis, ducal toaletnega mila. vreča moke zlati uhan! in nad 500 drugih lepih dobitkov. Prijatelji gasilstva vabljeni. — Odbor. e— Žrtve nesreč. V četrtek sta se V mestnem gozdrj v Pečavniku pri Celju ponesrečila dva mestna delavca. Pri pospravljanju lesa je treščil hlod v 511etnega Adol-fa Kroflja in 201etnega Mihaela Leška ter obema zlomil desni nogi. Istega dne se je tudi ponesreči1 261etni Franc Sitar, pomožni delavec pri mestni elektrarni v Celju. Ko je delal na nekem podstrešju, se je zlomila deska, na kateri je stal. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desnico. V sredo je padel 501etni posestnik Matevž Vadlan v št. Juriju ob Taboru pri gašenju apna v apneno jamo in se močno opekel. Ko je šel 141etmi delavčev sin Pavel Rak s Sp. Hudinje pri Celju v petek v gozd po drva, je padel čez korenino in si zlomil levico. Pri delu v kamnolomu pri Sv. Štefanu pri žusmu je padel v petek velik kamen na 231etnega delavca Ludvika Zagaj-ška od Sv. Štefana in mu zlomil desno nogo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Tatovi na delu. Nedavno je nekdo ukradel zasebnici ge. Matildi H. iz njenega stanovanja na Vrazovem trgu več oblek. Storilcu so že na sledi. Pred kratkim je neki moški ukradel ge. Mariji Mis-jevi, gostilničarki pri »Livadi«, šest gramofonskih plošč. Storilec je znan, a ga še niso prijeli. V noči na četrtek je neznan storilec ukradel Ernestu Podlogarju iz škofje vasi v bližini neke gostilne v Za-gradu pri Celju črno pleskano moško kolo znamke »Puch«, tov. štev. 226.711, evid. štev. 2-15.417-5. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 i n20.45 ter jutri ob 1615 in 20.30 zvočni velefilm »Suzan Lenox« (»Helgin padec m vstajenje«) in zvočna predigra. Danes 10.30 matineja. Iz Novega mesta n— Glasbena Matica je priredila v četrtek zvečer v telovadnici osnovne šole javem nastop svojih gojemcev s sodelovanjem pevskega zbora to sokolskega orkestra. Izvajanja gojencev to gojenk so bila deležna zaslužemega priznanja. Pevski zibor je ob spremljavi sokolskega orkestra z dovršenostjo izvedel Dvorakov psalm 149, ki ga je dirigirala učiteljica GM Ro-pasova. Obema učiteljema, Ropasovi in dfirigemtu sokolskega orkestra šprocu, so bili izročeni za njih neumorno delovanje šopki vrtnic. n— Srečke državne razredne loterije 3. razreda so dospele, na kar opozarjamo naročnike, da jih v maši podružnici na Ljubljanski cesti dvignejo do 5. junija. Iz Šoštanja š— Pacienti državnega zdravilišča v To-polšicl so zbrali im poslali Rdečemu križu v šoštanju za rodbine v Kaknju ponesrečenih rudarjev znesek 917 Din. Za človekoljuben čin izreka odbor RK v Šoštanju darovalcem iskreno zahvalo. š— Osebne vesti. V šoštanj je prišel iz Ormoža sodnik g. Andrej Levstek. Vselil se je z rodbino v novo občinsko hišo. Pri davčni upravi pa je nastopil službo pripravnik g. Drago Karfoa. Iz Kamnika ka— Velik sokolski praznik bo 15. julija v Radonalju ab priliki otvoritve novega Sokolskega doma, katerega je zgradil radomeljski Sokol po načrtih arhitekta g. Husa. Društva naj bodo s tem opozorjena da se pri iziberi terminov za svoje prireditve ozirajo na ta datum. ka— Kino Kamnik bo predvajal vojni film iz bojev za Dardanele »Galipoli«-Predigra zvočni tednik. Iz Murske Sobote ms— Adaptacija bolnišnice. Slednjič se bodo izvršili načrti, katerih izvedba b* bila že davmo potrebna. Malokatera bolnišnica na deželi ima toliko prometa, a tudi malo jih je, ki bi imele tako malo prostora kakor baš mursko-sobošika bolnišnica. V zadnjem času pa se je število bolnikov še povečalo, in to predvsem na kirurgičnem oddelku. Zato se je čutila živa potreba, da se predvsem preuredi operacijska dvorana. Morda bi se preureditev še zavlačevala, da se ne bi zavzel za realizacijo z vso energijo sedanji vodja bolnišnice g. dr. Silvij Bramdien ob podpori tukajšnjega čLama bamovinskega sveta notarja g. Kodra to drugih odločilnih či-niteljev. Preureditve bodo izvršene v šestih do osmih tednih to v tem času se bodo izvrševale le Dujne operacije. Prav tako bo sprejem na internem oddelku omejen, ker se preurejujejo tudi bolniške sobe internega oddelka. ms— Tatvine koles. Oblastva imajo s tatovi koles zmerom mnogo posla. Ukradena kolesa tatovi po navadi razstavijo in prodajajo posamezne dele. Ker se te potrebščine zaradi številnih kolesarjev v Prek-muTju stalno iščejo, ta trgovina kaj dobro cvete. Pravi mojstri pri teh tatinskih podvigih so cigani. Pred dnevi so ukradli tri kolesa izpred Hidvegove gostilne. Orožniki so prišli tatovom kmalu našle d. Sled je držala v cigansko naselbino v Borejcih. Tatinskih ciganov dosedaj še niso mogli prijeti, ker so zbežali. Iz Hrastnika h— Dramski odsek NSZ je uprizoril na binkoštno nedeljo v Sokolskem domu Bevkovo dramo »Kajn«. Odsek ie e to uprizoritvijo doživel svoj ognjeni krst. ki ga je prav dobro prestal. Igra je bila v režiji Pogačnika in Drakslerja. ki zaslužita za svoj trud Doeebno pohvalo. Mladi igralci, le tako naprej! h— Kino Sokol bo predvajal danes zad-njU film v letošnji sezona »Pat ta Patachon kavallirja« in kulturni film »Od hrvatskega Zagorja do Jadrana.« Iz Ptula j_ Cestna dela v ptujskem srezu. Ban- ska uprava je nakazala cestnemu odboru " Ptuju iz držaivnega gradbenega fonda znesek 140.000 Din za nadaljevanje cestnih gradeni Zavrč — Turški vrh. Leskovec — Podlebnik. Obrež — Šalovci in drugih. Za regulacijo potoka Grajeno v Ptuju pa ie na kazano 40.000 Din. Pri gradbah cest bodo aredvsem zaposleni siromašni in pa brezposelni delavci Zlasti bo pomagamo s tem našim Halozam, ki bodo tako do zime preskrbljene z zasližkom. }_ Izredni občni zbor Olepševalnega in tujskoprometnega društva v Ptnjn je bil v četrtek ob precejšnji udeležbi. Zbor se je sklical zlasti zaradi sklepanja o odprodaii zemljišče paTcele (za Švicar i jo), ki jo ima T najemu Sokol za letno telnvadišče Sklenilo ^ ie, da ee ta parcela odproda Sokolu t»o 2.2? Din za 1 m* S tem pridobi Sokol svoje zem Ijjšče in le upati, da ee bo na njem _kmalu zgradil Sokolski dom. OMIŠ PRI SPLITU HOTEL BELLEVUE. Nova stavba, teko- ia voda. Pension Din 60—80; za daljše bivanje zahtevajte specijalno ponudbo! —-- * - j— V poletnem času so uradne ure tukajšnje ekspoziture OUZD od 7. do 13., za stranke pa samo od 8. do 12. Ordinacijske ure pa so: dr. Blanke od 8. do pol 19., dr. Mrgole od 10. do pol 12. in dr. Kuhar od pol 12. do 13. i Iz Ljutomera Ij— Požar. Dne 23. t m. je začela goreti domačija posestnika Horvata v Krištancih. Vkratkem času je bilo ostrešje hiše in gospodarskega poslopja v plamenih, toda naglo so bile tri brizgalne na mestu, med njimi motorka ljutomerskih gasilcev. Pozneje jih .ie prišlo še več. Že prvim je uspelo, da so oeenj pogasili. Zgorelo je le ostrešje, vendar je škoda znatna. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen. lj— Nevihte. Po dolgotrajjni in občutni suši smo dobili izdaten dež, pa tudi neivihte. Tako je na binkoštno nedeljo prihrumela nevihta od severovzhoda. Med nalivom je padala kakor grah debela toča, pa ni povzročila posebne škode. Tudi tresnilo je dvakrat, a brez hujših posledic. Na binkoštni ponedeljek smo imeli celo dve nevihti zaporedno. Iz Gornje Radgone gr— Slovo. V četrtek je odpotoval na n o" vo službeno mesto k okrožnemu sodišču v MariboT kanclist tukajšnjega sodišča gospod Ferdinand Sesek. Njegovi tovariši so mu priredili lep poslovilni večer. Po večletnem službovanju pri raznih sreskih sodiščih je bilo končno ustreženo njegovi želji ,da se lahko preseli k svoji rodbini, ki živi stalno v Mariboru. G. Sesek je bil pri nas splošno spoštovan in priljubljen. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo sreče. gr— Osebna vest. Pri sreskem sodišča v Gornji Radgoni sta nastopila svoji službeni mesti sodnik g. dr. Milan Gorup in kanclistka gdč. Angela Šentjurčeva. Iz škofje Loke šl— Komandanti škofjeloške gamizije. Prvi poveljnik škofjeloške gamizije je bil polkovnik g. Djordje Buli• Nedelja, 27. ob 15. pred hotelom Tivoli: Pri belem konjičku. Znižane cene od 6 do 20 Din. V primeru slabega vremena ob 20. v operi: Pri belem konjičku. Znižane cene. Ponedeljek, 28.: Zaprto. Torek, 29.: Zaprto. Sreda. 30.: Katja Kabanova. Sreda. ★ »Slehernike poslednji? t letošnji seriji na Kongresnem trgu bo drevi. Sedeži se dobe po 15. 12. 10 in 8 Din, stojišča pa po 4 Din pri dnevni blagajni v operi in od 19. dalje pri treh blagajnah na Kongresnem trgu. Začetek je točno ob pol 21. uri. V primeru neugodnega vremena ee -jprizori ob 21. vidrami Galsworthyjeva »Družba« po zmzamh cenah od 20 Din navzdol. »Pri belem konjička« ee ponovi popoldne na terasi hotela Tivolija. Kakor v gledališču. tako ie imela ta opereta tudi pod milim nebom velik uspeh. Zasedba premier-ska z go. Poličevo, go. Španovo. gdč. Smer-koljevo teT ge. Gostičem. Zupanom. Pečkom in Magoličem v glavnih ulogah. Dirigira g. šušteršič, režija je prof. Šestova. Sedeži so po 20. 15 in 10 Din. stojišča po 6 Din. Prodaja vstopnic ie v operi in od 14. dalje na gla-vnem stopnišču k hotelu Tivoli. Začetek predstave je točno ob 15. V primera neugodnega vremena se uprizori »Pri belem konjičku« ob 20. v operi, po znižanih cenah. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začeta ob 20.15. Torek, 29.: Deseti brat. Uvod v sve&mostae prireditve ob priliki 251et»iee ustanovitve Sokola II. ^Ljubljani. Sentjakobfani nprizorijo t prid »S™*1'® Doma Sokola n. v torek 29. t. m. ob 20.30 prekrasno narodno igro »Deseti brat«. Kdo ne pozna Jurčičevih romanov in vendaT še vedno radi beremo prelepo povest o Mani-ci. Kvasu in Martinku Spaku? Zato je bila pa ta povest predmet mnogih dramatizacij. Sent-iakobeko gledališče jo bo igralo v predelavi tr. Klemenčiča. ki ie v In med posamezne slike vpletel najlepše narodne pesmi. Sodeluje skoro celokupno članstvo Šentjakobskega gledališča, ki je po veliki večin! včlanjeno v sokolskem društvu TI. v Ljubljani, pevske točke pa izvajajo izbrani pevci ljubljanskega »Zvrniav Vstopnice se dobe v trgovinah Milko Krapež na Jurčičevem trgu in Matko Poeačnik na Kongresnem trga. Napolnite dvorano! pcošctc ** fc MmoZ, M& Javna zahvala Dne 20. in 21. t. m. je proslavilo čebelarsko društvo v Ljubljani 2001etnico rojstva slavnega čebelarskega mojstra Antona Janše. Proslave v Ljubljani in na Breznici, kjer je bil Janša rojen, se je udeležilo izredno število odličnih oseb, zastopnikov raznih ablastev in društev iz dravske banovine ter zastopniki čebelarskih društev in železničarskih čebelarskih zadrug izven naše banovine. Mnogo brzojavnih in pismenih pozdravov pa so poslale čebelarske organizacije iz naše države in iz tujine, ki se proslave niso mogle udeležiti. Med temi 5 pozdravov znamenitih, znanstvenikov iz Nemčije in Švice. Vsem, ki so s svojo navzočnostjo ali s poslanimi pozdravi počastili spomin velikega našega čebelarskega veleuma, ter vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli k lepemu uspehu proslave se podpisano Čebelarsko društvo v Lju/bljani najsrčnejše zahvaljuje, posebna zahvala pa oddelku za prosveto pri banski upravi ter vsem ravnateljstvom srednjih in meščanskih šol ln upraviteljstvom osnovnih šol, ki so odredila po svojih šolskih zavodih predavanja o Janši. V Ljubljani, dne 28. maja 1934. Za Čebelarsko društvo v LjribUant: predsednik: tajnik: prof. Josip Vertoič. Mirko DermelL Sokol Sokolski okrožni zlet na Vrhniki Ob otvoritvi novega Sokolskega doma na Vrhniki priredi ljubljansko sokolsko okrožje celodneven izlet, združen z veliko javno telovadbo vseh oddelkov. Priprave za to sokolsko slavje v neposredni bližini naše zapadne meje so v polnem teku in po pripravah sodeč bo to zlet, kakršnega Vrhnika še ni doživela. Okrožni tehnični odbor je zastavil vse sile, da bo na zletu nastopilo čim večje število telovadecega članstva, naraščaja in dece. Po dosedanjih prijavah bo vseh talovadečih oseb približno 2500, število, s katerim se je navadno nastopalo na večjih žu/pnih zletih. Tudi vrhniški Sokol se temeljito pripravlja na slavnostni dan, ko se bodo odprla vrata nove sokolske trdnjave. Društvena uprava je organizirala posebne žlet-ne odseke; največ posla ima seveda prehranjevalni odsek. Vrhniški gostilničarji bodo po nizki ceni nudili okusno in izdatno hrano, dočim bo naraščaj in deoo pre-hranil vrhniški Sokol sam. Cene kosilu do 8 Din. Telovadišče na Denarčičevem travniku ob Ljubljanici bo imelo prostora za nastop 600 telovadcev hkrati, dočim bo veselični prostor na novem letnem teJovadišču za novim domom. Na telovadišču se bodo točile samo brezalkoholne pijače. Vožnja po železnici je polovična na podlagi objave, ki jih bodo dobili udeleženci zleta pri svojih društvih. Vsakdo kupi na odhodmi postaji cel vozni listek, ki naj bo žigosan z mokrim žigom, s potrdilom zletnega odbora o udeležbi na zletu ga opravičuje za brezplačen povratek. Objava se mora žigosati pri železniški blagajni pri odhodu in povratku. Spored zletnih svečanosti je v glavnem naslednji: v soboto 2. junija zvečer bakla-da in telovadna akademija vrhniškega Sokola v Sokolskem domu, v nedeljo 3. junija zjutraj sprejem Sokolstva in gostov na kolodvoru, skušnje, povorka, otvoritev doma, popoldne javna telovadba in narodna veselica. Na zletu bodo sodelovala 2 oddelka godbe Sokola I Tabor in domača vrhniška godiba. Sokolski župni zlet v Celju Celjska sokolska župa je izdala za župni det 10. junija v Celju prav lične zletne znake. Osnutek je izdelal Celjan arhitekt g. Didek, ki je napravil tudi osnutek lepaka za sušaški zlet. Cena znaku je 5 dinarjev. četudi nakup ni obvezen, smo prepričani, da bodo bratje in sestre prav radi segali po njem in si omislili trajen spominski predmet na veliki župni zlet v Celju, ko bo žuipa razvila svoj prapor, ki ga je poklonil Nj. Vel. krafj. Pred tedni so bile poslane vsem bratskim edinicam vprašatae pole glede prehrane. Doslej se je le malo društev odzvalo vabilu. Žuipa ponovno in pooledmjič prosi, da društva in čete, ki medtem tega še niso storila, takoj pošljejo prijavnice. Zadnje dni pred zietom bo toliko nakopičenega dela, da se na zakasnele prijave nikakor ne bo mogoče ozirati, žuipa ne prevzame glede prehrane za taka društva nobene odgovornosti. Ljubljanski Sokol ponovno poživlja svoje članstvo, ki se namerava udeležiti pokrajinskih zletov v Sarajevu (v dneh 28. in 29. junija) ali v Zagrebu (v dneh 2. in 3. avgusta), da se prijavi najkasneje do 31. t m. v društveni pisarni v Narodnem domu. Izlet pri rede sokolska društva Železniki, Selca in Dražgoše na praznik 31. t. m. na Sv. Miklavž. Sestanek ob 14-30. Načelniki, poskrbite, da bo članstvo pravočasno obveščeno. Jedila ta pijačo je treba prinesti s seboj. Vabi se vse sokolstvn naklonjeno občinstvo, da se pridruži zletu. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra, 2 temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine ▼ man, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperatnro 26. maja LJubljana 7, 758.8, 14.5, 91, mirno, 10, 3.7, dež: LJubljana 13, 768.8, 22.0, WSW2 7, —, —; Maribor 7, 769.9, 12.0, 90, mirno, 10, —, —; Zagreb 7, 760.6, 16.0, 80, SSE2. 10, —; Beograd 7, 760.6. 19.0, 55, W1SW2. 5, —, —; Sarajevo 7, 762.2, 14.0, 80, NE2, 8, —, —; Skoplje 7, 763.4. 17.0, 70, mirno* 0, —, —. Iz Splita, Kuni/bora. Raba in Visa nI deoeš Temperatura: LJubljana 23.4, 13.0; Maribor 18.8. 11.0; Zagreto 23.0. 13.0; Beograd 2i5.0, 14.0; Sarajevo 26.0, 12.0; Sarajevo 26.0, 12.0; Skoplje 28.0, 9.0; SipJit 26.0. —; RuxnKxxr 26A » Bab 23.0. GOSPODARSTVO Jugoslavija v luči mednarodne statistike Glej »Jutroc SI. marc«, 8., 22. in 29. aprila in 20. maja. XII. Agrarni izvoi. Naša država je gotovo izrazito agrarno* izvozna država. Navzlic temu pa v evropskem mednarodnem prometu z agrarnimi proizvodi ne igra tako znatne uiloge, kakor se to splošno sodi. Zato navajamo v naslednjem nekai podatkov o izvozu važnejših agrarnih proizvodov posameznih evropskih držav. Pšenica. Po podatkih, ki jih navaja »Statistieches Ja-hrbjch fiir das Deutsche Reich« (1933), eo v letih 1931. in 1932. od evropskih držav izvozile največ pšenice naslednje države (v vagonih): Rusija Rumunija Madžarska Jugoslavija Nemčija Belgija Poljska 1931. 1932. 249.900 53.700 98.600 10.300 36.100 14.400 30.900 13.800 28.900 46.800 17.600 11.900 4.900 6.600 Med evropskimi izvoznimi državami pšenice se drži naša država na četrtem mestu. Zanimivo pa je, da je leta 1932. Nemčija is vozila 3 in pol krat toliko pšenice nego naša država. Belgija pa skoro toliko kakor Jugoslavija. Seveda pa je Nemčija izvažala pšenico predvsem zaradi tega. da lahko uvozi večjo količino kvalitetno boljše inozemske pšenice. Leta 1932. je Nemčija izvozila 46.800 vagonov pšenice, uvozila pa je 102.000 vagonov. Belgija je lani izvozila 11.200 vagonov pšenice, uvozila pa 127.000 vagonov. Izvoz pšenice iz evropskih držav je v primeri z izvozom prekomorekih držav malenkosten. Kanada je leta 1932. izvozila 621.000 vagonov pšenice, Avstralija 347.000 vagonov, Argentina 344.000 vagonov in USA 149 tisoč vagonov. Ječmen. Med evropskimi državami, ki izvažajo Ječmen, eo na prvem mestu po vešini izvora naslednje države (izvoz ječmena v vagonih): 1931. 1932. Rummija 103.500 54.200 Rusiia 96.400 40.900 Poljska 13.800 14.600 Češkoslovaška 5.700 18.100 Bolsrarija 4.900 400 Nizozemska 2.600 700 Madžarska 1.100 2.600 Jugoslavija 140 60 Kakor vidimo iz gornje tabele, naša država v evropskem prometu z ječmenom ne igra skoro prav nobene ulOge. Koruza. Od držav, ki so v 1. 1931. in 1932. izvolile največ koruze, je omeniti naslednje (izvoz koruze v vagonih): 1931 1932 Rumunija 102.700 173.900 Jugoslavija 22.500 18.500 Bolsrarija 13.500 16.800 Rusija 9.700 29.000 Madžarska 700 2.600 V Evropi je naša država glede izvoza koruze za Rumunijo na drugem mestu. Le leta 1932. je prišla izjemoma na tretje mesto, ker je bila naša letina slaba. Madžarska pa je v 1. 1931. in 1932. zaradi dlabe letine izvozila razmeroma zelo malo koruze. Ves izvoz koruze evropskih držav pa je malenkosten v primeri z izvozom Argentine, ki je 1. 1931. Izvozila 977.000 vagonov, 1. 1982. pa 706.000 vagonov. Pšenifna moka. Statistika o izvozu pšenične moke v posameznih državah je zanimiva v toliko, ker nam pove, da izvažajo v Evropi največ pše-nične moke industrijske države. Tako je znašal 1. 1932. (v oklepajih 1931.) ie>voz pše-nične moke iz Anglije 24.300 vagonov (20 tisoč 900 vagonov), iz Francije 14.700 vagonov (35.500 vagonov), iz Italije 14.000 vagonov (7700) in iz Madžarske pa 6000 vagonov (12.500). Jajca. Jaje eo v 1. 1931. in 1932. največ izvozile naslednje države (izvoz jajc v vagonih): Nizozemska Danska Poljska Belgija Irska Jugoslavija Bolgarija Rusija Rumunija Madžarska 1931. 8600 6300 4800 3500 3300 2600 2200 2000 1300 1200 1932. 8000 7200 3700 3700 2800 1600 1900 700 600 Med državami, ki izvažajo jajca, je na*a država v Evropi šele na šestem mestu. Od izvenevropskih držav je omeniti še Kitajsko, ki ie izvozila 1. 1931. 8700 vagonov jajc (leta 1932. 21001 in Turčijo, ki je izvozila 2400 vagonov (2500). Sirovo maslo. Od držav, ki so v 1. 1931. in 1932. izvozile največ sirovega masla, je omeniti naslednje (izvoz sirovega masla v vagoniM; 1931. 1982. Danska 17.200 15.800 Nizozemska 3.300 2.000 Rusija 3.100 3.100 Švedska 2.000 1.400 Letonska 1.900 1.900 Irska 1.900 1.700 Finska 1.700 1.500 . Estonska 1.400 1.300 evropskem izvozu sirovega masla, žal, naša država ne igra prav nobene uloge. Od izvenevropskih držav pa je omeniti Noro Zelandijo, ki izvaža na leto okrog 10.000 vagonov sirovega masla, in Avstralijo, ki je 1. 1932. dvignila 6voj iz>voz že na 61C0 vagonov. Nadaljnje krčenje našega denarnega obtoka 2e ob priliki zadnjega izkaza Narodne banke od 15. t. m. smo zabeležili, da je obtok bankovcev dosegel novo rekordno nizko stanje, ker je prvič padel pod 4100 milijonov (padel je namreč na 4093 milijonov) Pravkar objavljeni izkaz od 22. irtaja pa beleži ponovno skrčenje obtoka bankovcev la 23.6 na 4069.7 milijona Din. tako. da se naš obtok bankovcev približuje meji 4 milijard Pri tem pa je zanimivo, da ee krči tudi obtok kovanega denarja v niklju in srebru, zakaj na dan 22. t. m. ie bilo tega kovanega denarja v blagajnah Narodne banke S07.5 milijona Din. tako da je bilo kovanega denarja v obtoku le za 892 milijonov Din. Naš skupni denarni obtok, t. j. obtok bankovcev in kovanega denarja znaša torej sedaj 4962 milijonov nasproti 5194 milijonom ob koncu letošnjega marca in 5281 milijo Bom ob koncu lanskega leta. Zlata in devizna podlaga je v novem izkazu nazadovala za 4.8 na 1867.3 milijona Din (pri tem je zaloga zlata narasla za 1.3 milijon Din. tuje valute so narasle za 0.2 milijona Din. devizne rezerve pa so ee skrčile za 6.3 milijona Din). Medtem ko so je podlaea nekoliko skrčila. w devize, ki se ne vštejejo v podlago. narasle za 12.0 na 42.8 milijona Din Vsota kovanega denarja v blagajnah pa ee je povečala za 18.5 na 307.5 milijona Din. Menična posojila so v tem tednu le malo nazadovala, in sicer za 2.0 na 1598.7 milijona Din. lombardna posojila pa so se povečala za 0.8 na 235.1 milijona Din. Dočim se je obtok bankovcev, kakor rečeno. skrčil za 23.6 milijona Din, so obveznosti na pokaz narasle le za 8.4 na 1181.4 milijona Din. Pri tem so se obveznosti na pokaz nasr>roti državi skrčile za 0.8 na 1.8 milijona Din. obveznosti po žirovnih računih so narasle za 13.1 na 507.7 milijona Din. obveznosti na pokaz po raznih računih (klirinški in vezani dinarji) pa so padle za 4.4 na 671.9 milijona Din. Končno so obveznosti z rokom narasle za 5.4 na 956.5 milijona Din. Kritveno razmerje ee ni bistveno spremenilo in znaša sedaj kritje obtoka bankoveev ln žirovnih obveznosti v zlatu in devizah 35.56 e/o (po zadnjem izkazu 35.55 */o, kritje v samem zlatu pa 33.60 */o (83.48°/®). Znižanje nagrad pri Poštni hranilnici Kakor znano, je ministrski svet nedavno na podlagi pooblastila v finančnem zakonu izdal uredbe, s katerimi se znižujejo nagrade članom upravnih in nadzorstvenih odborov pri Samostojni monopolski upravi, pri Državni hipotekami banki in pri sladkorni tvomici v Cukarici. Sedaj je ministrski jvet na predlog prometnega ministra predp:saJ tudi uredbo o nagradah in vzporednih prejemkih pri Poštni hranilnici. Ta uredba pravi, da bodo odslej prejemali dani nadzorstvenega sveta Poštne hranilnice kot letno nagrado pol odstotka doseženega čistega dohodka z omejitvijo, da ta nagrada ne sme biti večja nego 30.000 Din letno za vsakega člana (doslej so dobivali Člani nadzorstvenega sveta 1 odstotek čistega dobička brez omejitve in je lani sna-šala ta na grada za posameznega člana 85 tisoč 600 Din). Poleg tega prejemajo člani nadzorstvenega sveta za sodelovanje na sejah mesečno nagrado 1000 Din; do te nagrade pa nima član pravice, če v enem mesecu ne prisostvuje 5 sejam. Prav tako bo prejemal generalni direktor kot honorar za sodelovanje pri sejah nadzorstvenega sveta po 1000 Din mesečno, glavni tajnik kot zapisnikar pa po 800 Din mesečno. Po čl. 2. uredbe pripada uslužbencem PoStne hranilnice letna nagrada v višini 2.5 odstotka čistega dobička (doslej je znašala ta nagrada 5 odstotkov in je bilo lani uslužbencem izplačano 2,568.000 Din). Razdelitev te nagrade se vrši po pravilniku, ki ga predpiše prometni minister po zaslišanju nadzorstvenega sveta. Za generalnega direktorja, glavnega tajnika, direktorje podružnic in vršilce dolžnosti direktorjev podružnic, nadalje za Inšpektorje, glavnega upravnika prometa ln upravnika prometa, glavnega knjigovodjo, šefe knjigovodstva, šefe hranilnega prometa, glavne blagajnike, kakor tudi za ostale šefe in samostojne referente v centrali in podružnicah se poleg tega odreja, da višina njihove letne nagrade ne more presegati polovice zneska letne nagrade, ki so jo prejeli v lanskem letu. Gospodarske vesti — Jugoslovensko-bolgarska trgovinska pogodba. Kanor poročajo iz Beograda, bo pravkar sklenjena jugoslovensko-bolgarska trgovinsika pogodba predvidoma sito Pila v veljavo 1. julija t. 1. Nadalje poročajo, da je v pogodibi Jugoslavija prizna la Bolgariji carine prost uvoz kamenltih kock, cevi 1* žgane gline, oljnatih semen, opanfc iz gume, stroji in nekaterih drugih predmetov, Bolgarija pa je priznala naši državi carine prost uvoz destilatov i« lesa, emajilirane posode, mlinskih kaminov, radijatorjev in octove kisline. = Naia zunanja trgovina z Avstrijo. Po najnovejšiih avstrijskih podatnih se je letošnji avstrijski izvoz v prvih Štirih me secih dvignil na 269.6 milijona šilingov nasproti 215.2 milijona šilingov v istem razdobju lanskega leta. Uvoz pa se je dvignil od 350.3 na 372.7 milijona šilingov Povečal se je avstrijski izvoz predvsem v Neančijo, Italijo, Švico, Rumunijo. Aaglijo ln Poljsko. Izvoz v Jugoslavijo pa je ostal skoro nespremenjen im je znašal 16.7 milijona šilingov (lani 16.6). Nasprotno pa se je uvoz iz Jugoslavije skrčil od lanskih 36.9 na 31.7 milijona šilingov. Avstrijski uvoz lz drugih držav se je večinoma dvignil. = Elektrifikacija Jugoslavije. Kakor poročajo iz Beograda, se bo prihodnji teden vršila v ministrstvu za zgradbe konferenca, na kateri ee bo razpravljalo o elektrifikaciji Jugoslavije. Ministrstvo za zgradbe je že izdelalo načrt za elektrifikacijo, ki bo predložen strokovnjakom v izjavo. 2e nekaj let zagovarjajo strokovni krogi, da se naj izdela velik načrt za sistematično in racionalno elektrifikacijo naše države po vzorcu, kakor je bilo to izvršeno v dragih državah. V pomanjkanju državnega elektrifikacijeke-ga načrta so v dravski m savski banovini sestavili svoje banovinske načrte, po katerih se sedai izvaja elektrifikacija. Trenutno ie predvsem aktualno vprašanje elektrifika ci.ie primorske banovine ln bližnjih delov sosednih banovin, ker je v dalmatinskih vodnih centralah na razpolago mnogo neizkoriščen* električne energije. Veliki načrti m gradnjo hotelov t Du brovnikn. Kakor poroča agencija Estrop iz Beograda, namerava znani potovalni urad Thos Cook & Son zgraditi v Doibrovniku ve- lik moderen hotel. Projekt je že Mar nekaj let, nestalne angleške valutne razmere in druge težkoče pa so doslej ovirale realizacijo tega projekta. Dolgotrajna pogajanja z beograjskimi uradi so sedaj zaključena in bo angleška družba v J* ra tkem pričela z gradnjo. Znatno razširjenje največjega dubrov-niškega hotela »Excelsior< namerava tudi izvesti lastnica tega hotela Riviera d. z o. z. Dosedanja lastnika te družbe sta estonski finančnik Zimdin in predsednik Dubrovačke plovidbe Klavič, ki pa bo baje iz družbe izstopil, tako da bo potem Zimdin edini lastnik družbe. Gospod Zimdin bo zgradil v Du-brovnikj še drug velik hotel in je za izdelavo načrtov pooblastil generala Belajeva in ravnatelja Zellerja od hotela Panhans na Semmeringu, da mu pri tem delu pomagata kot strokovnjaka. Nadalje poroča agencija Eetrop, da namerava znani hotelir Sacher iz Badna pri Dunaju otvoriti v Dubrovniku veliko moderno restavracijo. = Znižana cena permanentne legitimacije za obisk XIV. ljubljanskega velesejma. ki se bo vršil od 30. maja do 10. junija, je za izvenljubljanske obiskovalce znižana na 20 Din. Ta legitimacija daje pravico na večkraten poljuben vstop na velesejem in na znižano voznino na parobrodih. Legitimacije prodajajo potniški uradi, denarni zahodi, županstva itd. Za polovično voznino na železnicah si mora vsak nabaviti posebno železniško izkaznico, ki jo je izdala železniška uprava '„jia. Dobi ee na V6aki postajni blagajni n J Din. Ko potnik kupuje vozno karto, kupi tudi to železniško izkaznico. Na velesejmu dobi potem potrdila o obisku, nakar mu vozna karta velja za brezplačen povratek do 12. junija zaključno. = Pohištvena obrt na letošnjem spo-mladanekem ljubljanskem velesejmj od 30. maja do 10. junija bo prav razkošno zastopana. Razstavljeni bodo izdelki pohištvenih in stavbnih mizarjev v vseh slogih moderne arhitekture, ki bodo kos vsem današnjim zahtevam, pa nai si bo glede precizne izdelave in oblike ali pa glede solidnosti in konkurenčnosti. Naše občinstvo je zamoglo na pohištvon'h razstavah ljubljanskega velesejma na lastne oči opazovati ves povojni razvoj domačega mizarstva ter se prepričati. da naše pohištveno mizarstvo koraka z duhom časa v vsakem oziru. Vsak kupec, pa najsi ima izbran umetniški okus, z lahkoto najde primerno blago. Interesenti so vljudno vabljeni, da si razstavo ogledajo, nato pa sklenejo čim več kupčij, ki bodo razstavljalcem najlepše priznanje, obenem pa vzpodbuda k nadaljnemu napredovanja = Reklamni korzo. Ker namerava uprava ljubljanskega velesejma prirediti »Reklamni korzo« za časa velesejma v čim večjem obsegu, je podaljšan rok za prijave do vključno 30. maja. Zato pozivamo vse interesente, da se nemudoma pri-glase pri upravi velesejma, da se dokončajo priprave in se sestavi spored. Korzo se bo ob dovoljni udeležbi vršil 3. in 10. junija v dopoldanskih urah po glavnih ljubljanskih ulicah in po prosto-u velesejma. = Trboveljska premogokopna družba bo imela 61. redni občni zbor 20. junija ob 18 z običajnim dnevnim redom. = Konkurz je razglašen o imovini »Korotan« lesne industrijske d. d. v Prevaljah Za upravnika mase je postavljen dr. Dušan Senčar. javni notar v Prevaljah Prvi zbor upnikov se bo vršil pri sreskem sodišču v Prevaljah 9. junija ob 9.. prijavni rok Je do 20. julija, ugotovitveni narok pa bo 13. avgusta (»Korotan« industrijska d. d. je bila ustanovljena leta 1923. in je znaša njena delniška glavnica 1 milijon Din. V Prevaljah ima družba parno žago z dvema polnoiarmenikoma Leta 1928 Je znašala njena letna produkcija 25.000 m" gradbenega in rezanega lesa, 100 vagonov drv in 500 m8 jamskega in brusnega lesa.) — Nadalje je razglašen konkurz o imovi ni Športnega kluba na Bledu (upravnik mase dr. Ivan Dobravec. odv. v Radovljici: prvi zbor upnikov 1. junija ob 10. prijav ni rok do 15. junija, ugotovitveni narok 2. julija.) — Poravnalno postopanje pa )e uvedeno o imovini Ljudevita Sirca, trgov ca v Kranju (poravnalni upravnik dr Ivan Kimovec, odvetnik v Kranju; poravnalni narok 2 julija ob 9.. prijavni rok do junija). = V trgovinski register so se vpisale na stopne tvrdke: Gustav Weilguny tekstil na industrija družba z o. z. (trgovina, iz delovanje in predelovanje tekstilnih siro vin. polsirovin in izdelkov na drobno tn debelo; osnovna glavnica 200 000 Din; po siovodja: Gustav Wei!guny trgovec v Ljubljani Šolski drevored 4.); Specia tr govska komanditna družba P Kozamernik (nakup in prodaja mesarskih potrebščin strojev, dišav in v to stroko spadajoča za stopstva; osebno jamčeči družabnik: Pavla Kozamernik zasebna uradnica. Ljjbljana VII.); Dreo Valentin trgovina s sadjem in deželnimi pridelki na debelo in izvoz pri Sv. Trojici v Slov goricah. — Pri tvrd ki »Standard« družba z o. z., prodaja izdelkov tovarn Carl Polak d d., sta bila iz brisana poslovodji Alojzij Sare in Ivan Štrajhar vpisana pa sta bila poslovodji Jean B Pollak industrijec v Ljubljani. Er javčeva 2 in Carletto Pollak industrijec v Ljubljani. Sv Petra cesta 68. = Zvišanje glavnice »Juta i konoplja« a. d. v Beogradu bo imela 29. junija v Beogradu svoj redni občni zbor. na katerem »e bo sklepalo o povišanju delniške glavnice od 1.8 na 10 milijonov Din = Odpis in zopetno povišanje glavnice. Parna pivara a. d. v Skoplju sklicuje za 26. junij 11. redni občni zbor, na katerem se bo sklepalo o odpisu celotne delniške glavnice 9 milijonov Din in o istočasnem vpisu nove delniške glavnice 3 milijonov Din. Oorze Devize. Čarih. Pariz 20.2950, London 15.6560, New vork 307.26. Bruselj 71.9250. Milan 26.1550 Madrid 42.10. Amsterdam 208.50. Berlin 120.90. Dunaf 57.20. Stockholm 80.70. Oslo 78.65. Kobenhavn 69.90. Praga 12.8025. Varšava 58.10. Bukarešta 3.05. Blagovna triUMa SITO + Chicago, 25. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za m8j 93.75. za julij 92.26. za septem ber 98.50; kornza: za maj 54.375, za julii 56.125. za september 54. + Winnipeg. 26. maja Začetni tečaji: Pše nlca: za maj 75. za fulii 76 za avgust 76.50 + Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca mirna. Promet je bil srednji. — PRenica: baška okolica Novi Ssd ar^dnie baška in gornjebaška 124 — 126; okoPca Sombor 122 - 124; baška potiska 128—130 baška ladja Tisa 132.50 — 145: gornjeba oatska in južnobanaiaka 120 — 122.50; sla- vonska 125 — 127.50; beftk* ladj« Bege j 130 — 132.50. — Oves: baški, sremski, slavonski, banatski 92.50 — 95. — K»rosa: baška in sremska 82 — 84s okolica Sombor 83 — 85; sremska. okolica Šid 84 — 86; ba-natska 79 — 81; ladja Begej 84 — 86: ladja Tisa in Dunav 85 — 86. — Moka: baška, banatska »0g< in >0gg« 200 — 220; >2< 180 _ 200; >5« 160 — 180: >6< 135 _ 155; »7< 105 — 115; >8« 100 — 105; sremska, slavonska >Og< in »Oce« 200 — 210; >2< 1«0 do 190; »5« 160 — 170; >6« 136 — 155; >7< 105 — 115; >8c 100 — 106. — Otrobi: ba- Ski, sremski 00 — 96; banatski 87.M_82.60; baški ladja 100 — 102.60. — FlMr baški, sremski 130 — 136. 21 VINA. + Mariborski svinjski sejem. Na pefliov svinjski sejem so pripeljali 344 svinj. Cene so bile naslednje: mladi prašiči 5 do 6 tedenski 70 — 90 Din, 7 do 9 tedenski 120 do 130 Din, 3 do 4 mesečni 200 — 220, 5 do 7 mesečni 250 — 300, 8 do 10 masečni 350 do 450 in enoletni 500 — 60o Din. Kilogram žive teže 6 do 6.50 Din, kg mrtve teže 8.50 do 10 Din. Prodanih je bik) 169 »vinj. Rudolf Kresal: Samoten strel V noč je kipela molitev človeka. Nihče ni posluhnil. Čas je splaval mimo njega. Sledil mu je le trpek, bežen smehljaj. Neslišno teče reka. Teče. — In le tam, kjer vpada vanjo pramen obrežne svetiljke, valovi v globokem srebrnem traku. Vse obrežne luči so v tem traku, ki ga lomijo v lesketajoč se stalaktit. Na obeh straneh njega vlada tema. Tam teče voda dalje, tiho, le za sebe. In le ta srebrno se lesketajoči stalaktit, ki jo lomi na dvoje, razodeva vse njeno življenje, ves njen globoki nemir. To je. Ta igra žarkov v vodi, v kateri se lomijo in čara jo podobe razkošno osvetljenega stebra v veliki temni podzemni dvorani. Od njega ne vpada nikamor več noben žarek. Utonili so v lahno valovečo gladino. Tihi vodi delajo družbo. Ko ugasnejo obrežne luči, bo spet sama. Bo siva, dolgočasna, skozi mesto se valeča kalna sluz. Ne. Ne. Le naj ostane ta noč. Naj bo le vse, prav vse odmaknjeno studu dneva. Zdaj je dobro in lepo. Nič še ne moti trudnih oči. Ničesar ni, kar bi človeku jemalo njegovo pravo podobo. Z vsem in z vsemi je sam. Kaj, če so tam v elektrarni razsvetljena vsa okna in hodi od stroja do stroja, posluša brnenje, posluša glasove ognja in transmi-sij, ki so zdaj vse drugačni kakor podnevi. Noben zunanji šum jih ne moti. Zdaj je z njimi. Ves je njihov. V njegovem obrazu je mir. Okoli njega vse spi, si misli. In zunaj je stražnik, ki hodi počasi, leno gor in dol. Časih mu spreleti resni, zamišljeni obraz rahel nasmeh. Ljubezen je v njem. Tiha noč. Spomini. O, da. Naj le ostane ta noč. Kdor gleda v njo sam, z grenkimi spomini na žive duše, se ji preda. In ona ga sprejme v svoje naročje. V njem mu je dobro. Ne more ga zapustiti. Ona, tiha, zvesta, mračna znanka. * Tam, kjer je srebrno se lesketajoči, nemirni stalaktit pripet na gladino reke, kipi nad njo cerkev. Široko pročelje je kakor obok, ki nosi mogočno, nevidno breme. Zagrinja ga noč. Na nebu ni zvezd. Nemara se po njem pode hudourni oblaki. Le srebrni stalaktit v nemirni vodi, luči na nabrežju, hiše v globokem mraku, belo razsvetljena okna elektrarne in bledo rumena okna kavarne, skozi katera udarjajo glasovi razglašenega klavirja in opitih gostov, so nemir in luč, ki prepevata nerazumljivo pesem bdečih. * Prav nič ni tišine. Prav nič miru. Srebrni stalaktit vpije lomljen od neštetih žarkov in tekoče vode po miru. Pročelje cerkve se boči kakor prsi ponu-jajočega se dekleta. Okna kavarne kri-če rumeno, opito. In še vsa okna, vsa mračno siva, tesno zaprta okna hiš vpijejo v cesto, sujejo človeka iz zemlje. Nekje zavrisne zdaj pa zdaj piščal. V daljavi zašumi. Slišati je ropot, enolično, pridušeno šumenje oddaljujočih se koles. — Skrivnostno brnenje iz elektrarne prešinja dolge ure, skozi katere se vlečejo drsajoči koraki. Koraki živih ljudi, počasni in nagli Da, časih kdo steče. — Kdo ve, čemu teče. Kam se mu mudi? — * V noč se razlega upor glasov. Zvoki bijejo drug drugega, se odbijajo drug od drugega. Zdaj brni zdaj klenka zdaj stoče dolgo in zategnjeno, ugašajoče, v dolgih presledkih. Dvanajstkrat dvanajst glasov plaši golobe, drobi noč v tisoč koscev. S pločnikov udarjajo visoko v okna pijani koraki, hripavi glasovi, vrisk opitega dekleta, kričavi smeh pohotne krihulje, kletve. Izza kavarniških vrat se pa plazijo globoko sklonjena telesa, opotekajoče se sence skozi rumeno luč cestnih svetiljk v temo. — Domov ? * Kam? Domov! — Haha! Kdo ve, kje in kako jim doni zamolkli šum bezniškega klavirja, pesem ciganov in pogled ponu-jajočega se otroka v kratkem krilcu. — Vsa noč se krohoče. V njenem krohotu, ob njenih vabah se razblinja duh. Ničesar ni odmaknjeno studu dneva. Ničesar ni, kar bi v tem trenutku dalo človeku lepo misel. Ničesar več ni. Nemir in rumene luči mu pojo nerazumljivo pesem bdečih. V vodi trepeče srebrno zlata stalaktit. Tam, pod njegovim izvirom, pod nabrežno svetiljko se sprehaja že ves večer dekle. Slabo je oblečeno. Glavo skloni zdaj pa zdaj globoko na prsi. Tako gre spet nekaj korakov dalje. Zamišljeno obstane. Trenutki teko kakor voda preko svetlega stalaktita. Ni jih slišati ne videti. In človek bi jih tako rad stisnil v pest, jih drobil z lastno silo, da bi premaknil to noč za sto in sto noči nazaj. A trenutki teko tiho in bolno mimo nje, ki išče utehe. Časih se zastrmi v mračno globino struge. Začuje korake. V očeh se ji zale-skeče želja, ves njen notranji nemir. Dvigne glavo. Mimo pride človek. Ona gre pa ponosno zravnana dalje, mimo njega. Ali so jo zmotili, oplašili njegovi opotekajoči se koraki? Blodno dušo, ki hoče za vsako ceno ohraniti sebe. — Morda strmi tudi ona vanj, v zlati ne-nehoma se ji dobrikajoči stalaktit, ki drži nevidno breme kakor pročelje cerkve temno nebo. Njene prsi se bočijo. Valove. Njene mlade dekliške prsi. Obraz je pa izklesan. Sence v njem so močne. Koščen in droben. Bled. Le ustnice so kakor razcvetela rdeča roža. Kdo jo utrga? Kdo jo objame? Njo, ki hodi mimo tujcev — tiha, s svojim svetom. — * Morda v tej nočni uri blagruje kdo njega, ki hodi od stroja do stroja, ki posluša brnenje motorjev, ki dela in daje vso svojo dušo pesmi ognja in trans-misij. Vso svojo dušo jeklu — pepelu? O, le kdo ni z vsem in z vsemi sam. Srečen tisti, ki ljubi! — Česarkoli. — Le da ljubi. Le da ni sam. — Potem ne more biti. Morda se njemu, ki dela, ki pazi n« ognje, ki gleda ure na strojih — kolje srce od bolečine. In dela. Ljubi in je sam s seboj — s svojim srcem, ki ne ve, kam z ljubeznijo. Moli. O, prav gotovo moli, če je t njim tako, moli: — Brnečim strojem daje svojo dušo ob živem, toplem, bolno utripajočem srcu. Vso ljubezen, ki je namenjena kdo ve komu in je zdaj kakor sikajoči glasovi ognja in pošastno pojočih transmisij. Ti glasovi duše v njem sleherni glasni vzkrik, mu ne dajo ne stoka ne vzdiha. Dela. Ob strojih mora biti stroj. — On, ki ima zdaj pa zdaj obraz ožarjen od plamenov, ki je izklesan, lep, kakor zamolklo tiho pojoči bron. * Zlato se lesketajoči, nemirni stalaktit prepeva z njim. In tudi z njo, tam, pod nabrežno svetiljko. Vsak za sebs poslušata pesem teh blodnih ur, ki zvene zdaj kakor čisto srebro zdaj kakor ubita lončevina. — A noč se je umirila. Rumenih oken kavarne ni več videti. Ugasnila so. Dolga, temna lisa je zdaj tam, od koder je še pred nekaj trenutki ubijal dušo razglašeni klavir. Bele tipke počivajo. Poleg črnih. Počivajo tako kakor človek, ki pričakuje, da pride angel, ki bi mu dal pogled poln moči, ljubezni, da bi duša srebrno zapela, da bi ne bilo srce kakor ubita lon-čevina, — * Vse tiho je. Od nikoder več ni slišati korakov. Kdo naj še pride zdaj? Iz teme. Kdo? Iz tega miru. Daleč je angel. * Voda je lahno vzvalovila. Svetli steber je vztrepetal, kakor more vztrepe-tati le dobra, bela roka ljubečega dekleta. Nekod je tiho zazvenela šipa. Spokojno ozračje je pretresel kratek jek. Le samoten strel je planil v noč. * Zdaj je vse mirno in vse dobro. Upokojilo se je srce. Noči bodo še dalje take, kakor je nocojšnja. Naj se leskeče srebrno zlati stalaktit še dalje. Vsako noč. In naj blodno dekle ob njem meri z drobnimi, trudnimi koraki svoj čas dalje. Ene sanje so pokopane. Nikogar ni prebudil njih pokop. Pa vendar. En človek je rsdrhteL Eno srce je posluhnilo. — Le v trenutku, ko je nekje zazvenela šipa, je dekletov obraz pod nabrežno svetiljko spre-letel trpek smehljaj. Morda ga on, ki )e šel, čuti. In mu je v odrešenje. En sam trpek smehljaj. Ena sama bolna lepa misel njemu, komurkoli, ki je vsemu in sebi zadnjikrat pogledal ▼ obraz. Zakaj? Da, da. — Zakaj? VRTNE SOLNČNIKE BELA PETTMAKTt Zagreb, Mas»rykov« ». fr«vicai« radi , (rr«. rieke. — Z»ht®v«ji* <»l>rOTe- ni »enikl 121 ZAHVALA Za vse izkazano nam sožalje ob težki izgubi naše nepozabne soproge, mamice, hčerke, sestre in tete, gospe ALOJZIJE PAVSIČ roj. Medvešček izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nam stali v teh težkih urah ob strani, nas tolažili in delili z nami preveliko bolest. Zahvaljujemo se tudi cenjenim darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem, ki so spremili pokojno na njeni zadnji poti. de enkrat prisrčna hvala! Jesenice,Gorica-Ljubljana, 27. V. 1984. 1797 ŽALUJOČI OSTALI. Kraljestvo mode Poletna domača in vrtna obleka Poleti si želi vsaka žena lahke domače halje, ker se v nj>j najbolje spočije, pa tudi zato, da ohrani boljše obleke, ki bi se kaj kmalu pokvarile, če bi jih nosila vsak dan. Zlasti za one, ki imajo vrt aii ki si koncem tedna lahko privoščijo bivanje na prostem, je taka obleka nenadomestljiva, ker predstavlja edino udobno in nekomplicirano oblačilo za takšne priložnosti. Zaradi pogostega pranja take obleke moramo misliti na največjo preprostost in pa na pri3tne barve tvoriva. »Stvarni« s.og je tukaj še vedno brezpogojno v veljavi, ker je vsako okrasje odveč in se oziramo bolj na praktično uporabnost komada, kakor na modo. Seveda se tudi tu pozna vpliv novih modnih idej, vendar le toliko, kolikor se strinjajo s praktičnim namenom takšne domače ali vrtne obleke. Tako n. pr. vpliva nova moda, da letos Tie izdelujemo več zvončastih domačih objele. Ker pa bi nas ravna in ozka obleka omejevala v svobodnem kretanju, moramo skrbeti za primerno širino krila z gubami ali pa s prerezi, ki jih poljubno zapne-mo in odpnemo z gumbi. Z veseljem ugotavljamo, da je tudi tu moda čedalje bolj raznolika, tako da se Mm ni treba bati dolgočasja, ki je poprej vladalo na tem polju, ko so bile vse domače obleke ukrojene po enem kopitu. Vpliv dnevne mode opažamo zlasti pri naši prvi skici, ki predstavlja posebno ljubko vrtno obleko iz barvastega pralnega kretona z malim k epom in nagubanim spodnjim delom krila. Takšno obleko nosimo tudi na izletih, oblečemo jo pa tudi, če gremo dopoldne v mesito ali na trg (1. skica). Mikavna in praktična je domača Obleka iz naravno barvanega platna, ki jo opremimo s patentnimi zaporami. ZaključeK take zapore tvori šopek iz pisane prejicc, ki poživi enolično obleko ob vratu, na ramenih in na krilu (2. skica). Za močne postave je primeren kroj v obliki plašča. Izredno posrečena je obleka te vrste s svetlim životom, ki je podaljšan v obliki kazaka in s temnim krilom (srednja skica). Tudi svetlo krilo v zvezi z lahko bluzo je posebno primerno za domača in vrtna dela. Krilo ima velike našite žepe in je postrani zapeto z gumbi, ki jih pri delu odpnemo, da se lahko neovirano gibljemo. Isto krilo nam služi dobro tudi v kopališki dobi. Zlasti če je iz lahkega froteja, ker nam po kopanju priložnostno nado-mestuje brisačo (predzadnja skica). K najbolj čednim komadom poletne vrtne opreme prištevamo veliki vrtni predpasnik, ki obleko skoraj popolnoma zakriva. Najbolj učinkoviti so takšni predpasniki z velikim žepom iz progastega blaga v različnih smereh (zadnja skica). MILOSTIVA ▼ai krm »d p&it fr« po!«: je aajefcimeje kon®erviiT» tvrk'>m poletja z« polovično oeno popravi iti moderimira. PieSlj ivo le!« jeleni pri prevzemu Iz vzorčaste svile s«) novi poletni paletoji, ki so se našim damam posebno priljubili. V ta namen so priporočljive drobno vzorčaste svile, ki na dafleč učinkujejo kakor enotno, enobarvno tvoiivo srednjega tona. Tak večbarven pa- /etot nosimo preko vsake enobarvne obleke, posebno okusno pa učinkuje v zvezi s čmo svileno obleko. Klobuk, ki se v barvi slclada z obleko, še poveča elegantni celotni učinek takega kompleta. Kovinasto zrcalo v torbici Kakšen strah je popadel malone vsako žensko, ki je razbila ogledalce! Sedem let se ne bo omožiila! Preveč je kazni za tako malo nepazljivost! Noo-i izum pa bo pomiril vse one, ki so v razbitem ogledalu videSe »migljaj usode«. Novo žepno zrcalo Zdravniška posvetovalnica Flora 24. Pri katarju mehurja je predvsem važna dieta. Alkoholnih pijač, posebno piva, ne smete uživati, pač pa mleko in mineralno vodo (Rogaško Slatino). Ogibati se- morate tudi vseh jedi, ki dražijo (papriciranih, kislih, preveč slanih itd.). Skrbeti morate za redno odvajanje. Priporočljive so vsakodnevne tople sedeče kopeli. Glede zdravil se pa morate obrniti na zdravnika, že zaradi tega, da se točno dožene vzrok bolezni. — Zaskrbljena. Že večkrat smo poudarjali, da zavisi t^ako zdravljenje popolnoma od slučaja, se lahlko ugotovi samo na podlagi zdravniške preiskave. Posvetovalnica d& lahko samo splošne smernice in navodila. Naslovov zdravnikov načelno ne priobčujemo. Pri zdravljenju hemoroidov je v splošnem važno, da se (najbolje potom vegetarične hrane) skrbi za lahko odvajanje in da se z vsakodnevnimi sedečimi kopelmi doseže skrajna čistoča Petrolej sam na sebi ne more povzročiti zastrupljenja. tudi če pride v dotiko z rano, pač pa nečiste kali, ki so lahko v njem — S. P. Zgb. Za zdravljenje Izpadanja las Je treba veliko potrpljenja, ker je dolgotrajno in je treba je namreč Iz jekla, tanko, lahko in praktično in kar je glavno: se ne da razbiti. Moderno okroglo ogledalce Je na zunanji strani prevlečeno z usnjem in pokrito z enako usnjeno ploščo na sličen način, kakor vidimo pri modernih dozah za puder. Posebno elegantno je, če se usnjena »oprema« takega ogledaia strinja s prevleko torbice. tudi veakrat menjati sredstva. Zato mislimo, da je najbolje, če greste zopet k zdravniku, pri katerem ste že bili ali pa na klinikio za kožne bolezni (na šala-ti). V zadnjem času priporočajo tudi obsevanje. — A. š. Doječa mati sme jesti in piti vse, kar ji diši in tekne, edino uživanje alkoholnih pijač je škodljivo. Najprej naj si dene na krožnik toliko hrane, kolikor je vajena običajno pojesti; to je zanjo. Povrh tega naj si dene še polovico toliko; to je za njenega otroka. — S. ž. M. Iztok se mora mikrosko-pično preiskati, da se ugotovi bolezen, potem se šele lahko začne Zidraviti. Sicer veljajo pa tudi za Vas nasveti pod »Flora 24« današnje posvetovalnice. — Energija. Pri slabih živcih toplota običajno škoduje, zato Vam sončenje in morje odsvetujemo. V poštev pridejo gorski kraji. Že sprememba same okolice pogosto ugodno vpliva na živce. Spomladi, dokler še ni vročine, vplivajo pomirjevalno morska potovanja na ladji. Alkohola se morate ogibati, hrana naj bo pretežno vegetarična. — Z. F. Enostavno odstranite dlake na nogah s tem, da jih s cigareto ali pa s svečo odžgete Tudi pobledite jih lahko z vodikovim superoxidom. Od kemičnih sredstev, ki pa vedno dražijo kožo, je ke najanilejle sledeče: Bary. sulf. rec. parat.. Zine. o*yd. od vsakega Oo 20 gr. — P. P. Ker ima rvoojenje v ušesih lahko različne vzroke, je potrebna preiskava po strokovnjaku. — J. L. Opisana razvada Je pri otrocih precej pogosta pojava in si zaradi tega ni treba delati prevelikih skrbi. Ne dajajte mu zvečer prevelikih obrokov jedi, posebno čim manj tekočin in skrbite, da se vleže truden v posteljo. Spi naj le lahiko pokrit pri odprtem oknu. Tudi lahka pomirjevalna sredstva (broni, baldrijan) so (priporočljiva. Pri srbečici na opisanem mestu se mora dognati vzrok, potem se šele- lahko zidravi. Pri oteklinah na gležnju nosite elastične povoje. Neurosis cordis pomeni, da je živčevje srca obolelo, torej ni organizma napaka. — Sramežljivost. Priporočamo Vam, da se •tok mikroskopično preišfce, da se doSene, če je normalni pojav ali pa nalezljivega značaja. Pri zdravi ženski je izpiranje v splošnem nepotrebno, umivanje pa samo-obsebi umevna nega. Pri belem toku so se dobmo obnesle tablete Devegan. — M. Z. Kožnih obolenj, povzročenih po glivah, je več vrst Odpravijo se s sapo-kalinovim mazilom in pa z žveplenimi preparati ("VVilkinsonova mast, MItigal). — C. Z. Ker je izpadanje las nastopilo po porodu otroka, je Vaša domneva, da je v zvezi z motenjem funkcije žlez z notranjo sekrecijo, verjetna. V tem slučaju bi morali uporabljati hormone Jajčnikov (Uniden) in pa prednjega dela hi-pofize (Prolan, Preloban). Kolikokrat je potrebno lase umivati, zavisi popolnoma od maščobe, ki se razvija na lasiS&u. Šahi lasje se umivajo vsakih 14 dni, mastni najmanje vsak teden. Za umivanje se rabi milno vodo, rumenjak ali pa kak Shampoon. Posušijo se najbolje na soncu. A. Z. v R. Predvsem morate paziti, da je milo za britje dobre kakovosti. Priporočljive so za obraz parne kopeli na ta način, da držite glavo nad posodo vrele vode. Proti srbenju Vam priporočamo po britju sledečo mast: Zine. oxyd. 20.0, Aqu. C a le. 45.0, Lanolini, Vasellni aa ad 100.0. Pri suhih laseh si namažite lasi-šče s kakšno dobro brllantino. — Dlana 333. Vaši želji žal ne moremo ustreči, ker spada taka reč v privatno zdravniško prakso. — Pr. Ml. Rad. Ker ste poročeni in Vam je izostalo perilo, je pač najbolj verjetno, da ste zanosili. Lahke krvavitve se lahko tudi med nosečnostjo pojavijo. Zdravniška preiskava bi hitro ugotovila dejansko stanje. — J. A. Za luščenje kože imamo na razpolago več sredstev, n. pr.: Aciid, salicyl., Terebinth. aa. 2.0, Flor. sulf., 01. Terebinth. aa. 8.0. Mast se uporablja 4 do 5 dni, včasih je pa treba proceduro ponoviti, vendar velja tako dolgo počakati, dokler ni rdečica in vnetje kože ponehala. — J. M. Tretji (srednji) mandelj je tudi nam neznan. Normalno sta v ustni duplini dva mandeljna, ki se začneta razvijati šele v prvih mesecih življenja in dosežeta v tretjem letu svojo normalno veličino. Mogoče mislite na Thvmus žlezo (briželjc), ki leži za prano kostjo. V drugem letu starosti se preneha nadalje razvijati, ostane taka do 15. leta in se nato spremeni v mastno stanl-čevje. — Blagomlr. Opisani pojav je verjetno živčnega anačaja. Poskusite s kopelmi In masažo, najbolje pa bo, da ga peljete k zid ravniku. Eadio Nedelj® 27. maja LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8JO: Gimnastika (Pustišek). — 9.: Versko predavanje (dr. C. Potočnik). — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Plošče. — 10.: Trbovlje (L. Mrzel). — 10.30: Radijski orkester, vmes koncert pevskega zbora »Sava«. — 12.: čas, plošče. — 16.: O ovčjereji (inž. Ivo Jelačin) — 16.30: Turgenjev: »Tuji kruh« izvaja skupina ge. Danilove. — 17.30: Koncert peivskega zbora realne gimnazije lz Celja. — 20.: Koncert Roberta Primožiča s spremljevanjem radijskega orkestra. — 20.45: Dolinškov šramel kvartet, vmes plošče. — 22.: Napoved časa, poročila, lahka glasba. Ponedeljek 28. maja LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13.: čas, plošče. — 18.: Gospodinjska ura: Priprava zelenjave (ga. Zem-ljanova). — 18.30: Westfalija (Rudolf Kre-sal). — 19. Radio orkester. — 19.30: Zdrav niška ura (dr. Bogomir Magajoa). — 20.: Prenos opere iz Zagreba. V odmoru napoved časa in poročila. BEOGRAD 16.: Lahka godba orkestra. — 17.: Narodna glasba. — 19.: Plošče. — 20.: Prenos opere iz Zagreba. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.: Godalni trio. — 20-: Prenos opere iz gledališča. — 22.: Godba za ples. — PRAGA 19.10: Lovski večer. — 20.: Zabaven program. — 21.: češki plesi v narodnih pesmih. — 21.25: Koncert Praškega kvarteta. — 22.30: Plošče. — BRNO 19.10: Program kakor v Pragi. — 20.15: Koncert orkestra. — 21.: Program iz Prage. — VAK-ŠAVA 20.02: Večer poljske glasbe. — 21.1V Koncert solistov. — 22.30: Lahka ln plesna glasba. — DUNAJ 12.: Plošče. — 13.30: Alpska muzika. — 16.10: Koncert na ploščah. — 17.30: Podoknice. — 19.15: Offen-bachova glasbena doba. — 21.15: Mešan program. — 22.25: Komorni koncert — 23.05: Plošče. — BERLIN 20.15: Nemška zborovska glasba v petih stoletjih. — 20.45 Glasba za dobe Friderika Velikega. — 22.20: Pesmi. — KONIGSBERG 19.: Skladbe za štiri čela. — 20.10: Spevoigra. — 21.35: Vesele pesmi. — 22.40: Koncert orkestra. — 23.30: Plesna glasba. — MtlHL-ACKER 20.10: Večer plesne muzike. — 21.15: Orkestralen in pevski koncert. — 23.: Plošče. — 0.30: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.: Koncert opernega orkestra. — 18.30: Klarinet. — 19.30: Plošče. — 20.30: Koncert Lisztovega društva. — 22.50: Lahka godba. — 23.30: Jazz. — RIM 17.: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Plošče iz Milana. — 21.45: Zabaven program. — 22.: Internacionalni koncert. Torek 29. maja LJUBLJANA 11.: šolska ura: Naše čebele (Josip Kobal). — 12.15: PlošCe. — 12.45: Poročila. — 13.: čas, plošče. — 18.: Otroški kotiček: Gornikove lutke igrajo. — 18.30: Plošče. — 19.: Iz sokolskega življenja (Veri Svajger). — 19.30: Binkoštnl običaji pri slovanskih narodih (R. Dostal). — 20.: O razvoju mladinske glasbe (prot. Emil Adamič). — 20.30: Duetni večer ge. TIri 3rry-Kavčnikove in g. Marčeca. — 21.15 Radijski orkester. — 22.10: Cas, poroOTa. — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 16.30: Pevski koncert. — IT. Plesna glasba na ploščah. — 19.: Orkester. — 20.: Koncert beograjskih modernih komponistov. — 20.45: Plošče. — 20.50: Slušna igra. — 21.40: Boris Popov poje sere- nade. — 22.19: Lahka in plesna muzika._ ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.: Koncert ruskega zbora in orkestra balalajk. _ 20.15: Pevski koncert. — 20.45: Orkestralen in pevski koncert. — 21.45: Plesna muzika. — PRAGA 19.10: Pester program — 20.06: Večer lahke glasbe. — 20.20: Prenos iz Brna. — 22.30: Lahka glasba na ploščah. — BRNO 19.10: Koncert brezposelnih godbenikov. — 20.05: Prenos iz Prage. — 20.20: ZMn v reportaži. — 22.3o: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20.02: Fai-lova opereta »Rože s Floride«. — 23.Oo: Plesne melodije na ploščah. — DUNAJ 12.• Lahka glasba. — 13.10: Slavni umetnim na ploščah. — 15.40: Otroški koncert. — 16.10: Koncert dunajskih simfonikov. — 17.55: Skladbe za ženske pevske zfcore. — 20.: Prenos opere iz gledališča. — 22.55: Leharjeva glasba na ploščah. — BERLIN 19.10: Narodne pesmi. — 20.15: Prenos iz KOnigsberga. — 21.05: Slušna igra. — 21.30: Vesele operne melodije na ploščah. — 22.: Lahka in plesna muzika. — KO-NIGSBERG 19.: Lajne. — 20.15: Vecira klasična glasba. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — MUHLACKER 20.15: Koncert iz Konigsberga. — 21.: Godba na harmoniko. — 21.35: Simfoničen koncert. — 23.: Glasbeno literaren program. — 24.: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Vijolin-ske skladbe. — 18.30: Prenos Wagnerjev« opere »Siegfried« iz gledališča. — 23.20: Koncert ciganske kapsle. — RIM 17.id: Instrumentalen koncert. — A H Urefnfe dr. Milan VfeSmar V beograjski »Pravdi« je preteklo sredo Flohr opisal svoje vtise s turnirja v Uj-pešti, naslednjega dne pa je naš Vasja Pire v »Slovencu« povedal, kaj je doživel. Obeh so se poročevalci lotili kar na potovanju. Flohr se je vozil skozi Beograd v Palestino, Pire pa je pravkar dospel domov, v Maribor. Flohr ne prikriva, da ga je Ujpešta razočarala, Pire govori o tem jasno. Flohr pošteno priznava, da je Pire igral sijajno. Res je. Po mojem mnenju je Pire bolje igral kot Lilienthal. Zaslužil je prvo nagrado. Njegove zmage so neoporečne, žive, večkrat zares lepe. Flohr in Pire pripovedujeta, da sem kmalu po začetku turnirja zbolel. V zaključnem svojem govoru me je predsednik kongresa, prof. Steiner, zelo pohvalil. Povedal je, da sem kljub zdravniški prepovedi igral bolan do konca. Pohvale nisem popolnoma zaslužil. Večino remijev sem dosegel po prav kratki igri. Nasprotniki so bili zelo miroljubni. Bali so se. Zadnjo partijo sem izgubil, ker v izvrstni poziciji nisem dobil remija. Mogoče sem pogrešil, ker sem povedal, da ne morem več, da me muči vročina, da sem na koncu svojih moči. Pa še brez pomena je bila ta zadnja igra. Zaradi reda popravljam trditev, da sem končal brez nagrade. V resnici sem kljub vsem nadlogam dobil osmo. Da sem jo vendarle dosegel, je čudež. Saj takorekoč sploh nisem igral. Kako malo napora je prav za prav treba za nizke nagrade! * Veseli me, da sem večkrat pred turnirjem v Ujpešti pravilno napovedal prihajajoče Pirčeve uspehe. Pire ni imel v zadnjih časih izdatne opore v inozemstvu. Kako tudi! Svet se suče tako, da vsak narod samo še skrbi za svoje ljudi. Toda Pire tudi doma ni našel zaslombe. Zaman sem se že trudil zanj. če bi šah bil lahko razumljiv šport, ki našemu mlademu mojstru ne bilo treba živeti v težavah. Sramota je, da je tako. Pire še ni dozorel. Njegove partije so skoraj vse zelo mlade. Kombinacije so v njih še drzne. Ideje ao vse še mladostno žive. Vsak velik mojster Je tako začel. Tudi Lasker, tudi Capablanca. Janowski je dolgo bil tak. Nedvomno je to največja Pirčeva prednost. Lilienthal igra že umirjeno. Lilienthal nima več velikega vzpona pred seboj. Pire ga ima. Prepričan sem, da se tudi to pot ne motim. Toda Pire mora pred vsem živeti. Kaj vraga! Pesniki, tudi pohlevni, so doma našli svoj kruh. Športniki niso stradali. Zakaj naj strada Pire? • Turnir ▼ Ujpešti je bil siromašen. V mučni okolici so izkušenejši mojstri, ki so navajeni na udobne prilike, izgubili veselje do napora, do boja. Veliki Tartakower je popolnoma propadel. Flohr je igral medlo, brez poleta. Sir Thomas je bil tako nesrečen, da je izgubljal partijo za partijo. Mladina ne čuti, kaj je lepa dvorana, udobna preskrba, kaj razvedrilo. Mladina igra povsod z veseljem. Lilienthal je zadovoljen z vsem. Frydman ni razvajen, tudi Stahlberg ne. Eliskasesu je komaj 23 let. Frydman svojega visokega mesta prav gotovo ni zaslužil. Imel je izredno srečo. Dobival je izgubljene partije. Pire mu Je nasedel v zelo ugodni poziciji. Mene je Frydman zajel ravno ob izbruhu bolezni. Stahlberg Je nadarjen. Prišel pa je iz kultivirane švedske v obupno Ujpešto. Zato Je prepogosto bežal v Budimpešto in zapravljal tam svoje noči. Seveda mu Je igra pod tem trpela. Dr. Tartakower je gledal na svojo nesrečo brez" razumevanja. Partije so mu uhajale na čuden način. Takoj v prvem kolu Je proti R6thyju z dvema potezama popolnoma porušil svojo zmagovito pozicijo. Navajen sem gledati na reči z višjega stališča. Vem tudi, da Je marsikatero navidezno naključje le del večjega mehanizma, čeprav notranjih zvez ne vidimo. Bolezen, neprijetna okolica, sreča so mogoče le naključja, mogoče pa tvorijo nekaj posebnega. Kaj? V NUrnbergu smo leta 1906. imeli velik turnir, ki z njim nihče ni bil zadovoljen. Snežno belo perilo je ponos vsake gospodinje »PERION« Vam opere Vaše perilo res belo in mu ne škoduje. — Pazite na znamko »PERION«. Veliki Tarrasch je tam končal na M), nagradi. Menda je bil bolan. Janowski je popolnoma propadel kakor Tartakower v Ujpešti. čigorin je imel težave. Mladi mojstri so strahovito razsajali: Duras, Spielmann, Salwe, moja malenkost. V NUrnbergu je takorekoč mlada generacija prevzemala posle od starejše. Ni jih takoj prevzela. Toda začetek prevzema je bil nemiren, neprijeten, revolucionaren. Mogoče pa je v Ujpešti mlada generacija tudi začela prevzemati posle. Pred tridesetimi leti je prehodna doba trajala več let. Menda vse do svetovne vojne. Dolgo sta že obe generaciji živeli v miru druga poleg drage. Mlajša je postala enakopravna. Počasi je izpodrivala starejšo. Vse to se bo ponovilo. Lilienthal, Pire, Stahlberg in Eliskases hočejo imeti svoja mesta. Svoja velemojstrska mesta. Flohr ga že ima. Botvinjik ga bo najbrže kmalu dobil. Kashdan sedi na svojem že več let. Ujpešta ima veliko zaslugo, da Je mladi generaciji odprla vrata. Bližajoči se turnir v ZUrichu, ki bo prirejen v velikem slogu, mladine Se ne upošteva. Samo Flohra bo spustil v areno. Toda veliki turnir v Moskvi, ki je napovedan za jesen, bo prav gotovo mladini odprl vrata. V Moskvi bi naš Pire moral priti do besede. Capablanca bo prišel. Dr. Euwe tudi. Njemcovič, Bogoljubov in Aljehin bodo občutno manjkali, škoda. V Moskvi bi sa obe generaciji lahko trdo spoprijelL Toda prvih mest tudi v Moskvi starejša generacija ne bo več zasedla sama. O tem sem globoko uverjen. Flohr, Pire tal Lilienthal so že velemojstri. • Komaj si je Ljubljana priborila državno prvenstvo, začenja naš savez, nekam nervozno, novo tekmo. Na Duhovo bi se bOi morali v Zagrebu vršiti že prvi boji. Zakaj se tako mudi, ni razumljivo. Gospod Vukovič nima srečne roke. NaS klub je bil zelo kasno obveščen, da ga čaka v Zagrebu nov boj. Tako kasno, da se ni mogel spraviti na pot. čez noč je nemogoče urediti vse, poskrbeti za stroške pa dandanes ne gre kar na kratko. Savez mora skrbeti za red. Pravilnik za državne tekme je zadeva, ki zanima vsa klube. Slovenci imamo v savezu odbornike, ki ne vedo, kaj se godi. Vabil na seje ne prejemajo. Nedopustno Je, da odloča o vsem samo Zagreb. Državna tekma je resna zadeva. Klub as mora pripraviti. Igralci morajo trenlratL Moštvo je treba izbrati skrbno. Brez denarja ne gre nihče na pot V štirih dneh še nihče ni provedel mobilizacije. G. Vukovič lahko kontumacira ljubljanski klub. Toda kontumaciranje prvakov Je težka zadeva. Zapiši Aljehinu ničlo v tabelo, če ne pride h partiji. Kdo bo prepričan, da je nasprotnik zmagal? V vseh teh rečeh mora biti nekoliko lepe cblike. še enkrat: g. Vukovič nima srečne roke. Zagreb menda sam ni zadovoljen z novo tekmo. Brez prijateljske sloge saves ne bo urpeval. HOTEL LONČARIČ SELCE (Hrvatska) na obali blizu kopališča nasproti cerkva. Sobe s teraso, tekočo vodo, elektriko in parketi itd. Odlična renomirana domača in dunajska kuhinja. Popolni pesion Din 65— 75 po legi sobe. Prospekte in informacije daje lastnik Dragotin Lončarič. 4691 BAŠKA na KRKU Poznano udobno morsko kopališče na otoku Krku za odrasle, otroke in ne-plavače Ugodno sončenje im odpoči-tek na peščeni morski obali, dolgi 1600 metrov. Dnevna parobrodska zveze s Sušakom in ostalimi mesti na gornjem Jadranu. Hoteli na morski obali (plaži) prav pri kopališču. Kopališče z kabinami in šotori. Vodovod, električna razsvetljava. Sezona od 1. maja do konca septembra. Prospekte na zahtevo pošlje KopaliSka uprava Baška. Hoteli: Baška, Gran-did, Velebit Volarič, Europa. Pen-sioni: Jadran. Kvarner. Praha, Ruža, Tomša, Triglav. Zvonimtr. Barbalič. Buffet F. C. Duimovič. 130 Deževna leta pridejo Hipoteza ameriškega zdravnika: L 1936 se začne mokra doba Neki ameriški mornariški zdravnik, ki se pa bavi že desetletja z meteorologijo in sorodnimi vedami, je objavil pravkar raa-pravo o vplivu sončnih peg na zemeljske vremenske razmere. Prepričan je, kakor mnogi drugi znanstveniki, da je neka določena zveza med sončnimi pegami in deževnimi leti in da ima vreme kakor sončne pege neko določeno periodo, ki obsega 11 let. V tej periodi se suše vedno menjavajo z dežavnimi dobami. Tako smo prav letos v začetku nove periode sončnih peg, ki prinaša s seboj vidne spremembe v vremenskem oziru. Ta čas vlada n. pr. na velikanskih ozemljih Vzhodne Evrope, Angleške, Amerike in drugod silno pomanjkanje padavin, šele v zadnjih dneh se Je v tem pogiledu položaj malo spremenil. To pa pomeni po trditvah omenjenega ameriškega raziskovalca uvod v izredno deževno dobo, ki bo dosegla svoj višek v letih 1936. do 1938. Takšne napovedi vzbujajo seveda veliko pozornost med poljedelci tistih dežel, kjer je dolgotrajna suša ogražala setve. Celo mnogi učenjaki, ki tej napovedi n« verjamejo posebno, so prepričani, da so uničujoči peščeni viharji, ki so v zadnjem času divjali nad Zedinjenimi državami, v vzročni zvezi z novimi sončnimi pegami. Serveda pa priznavajo, da je Amerika že v prejšnjih letih imela takšne viharje, ne da bi se istočasno pojavljale sončne pege, vsaj ne v takšni izredni obliki. V tej zvezi pa je omeniti tudi hipotezo, da ima tudi luna svoje vplive na vremenske in podobne pojave na zemlji. Posebno znanost, ki raz- iskuje potrese, išče vzporednosti med potresnimi katastrofami in nekimi mesečnimi poje vi. Po drugi strani pa Iščejo danes tudi že zvez med vesoljnimi poplavami, o katerih govore izročila skoraj vseh ljudstev na svetu, m periodiciteto raznih nebesnih pojavov. Tu nam seveda periode 11 let ne zadostujejo več, ampak prihajajo v poštev cela tisočletja. Vsekako je zanimivo, da navajajo vsa stara sporočila o vesoljnih potopih tudi izredne pojave na nebu in med zvezdami. Tako je povsem mogoče, da bomo od 1. 1936. do 1938. v resnici doživeli izredno deževna leta. Na vesoljni potop nam seveda ni treba takoj misliti. Sicer pa boeno že v dveh letih imeli priliko videti, kaj bo iz napovedi ameriškega raziskovalca. Neznana naslovnica in njenih 80.000 dolarjev Državna taksna komisija v New Yorku ne je pred kratkim bavila z nenavadno zapuščinsko zadevo. Pri pregledu jeklenih predalov v neki podružnici National City banke v New Yorku so našli v nekem .sa-fesu zavitek s presenetljivo vsebino. Vseboval je 80.000 dolarjev v gotovini in hranilnih knjižicah. Za shrambo, kjer se je našel ta znesek, ni plačala lastnica že celih šest let nobene najemnine. Vodstvo banke je poklicalo notarja in dalo protokolirati najdbo. Pogled v bančne knjige je povedal, da je bila najela safe pred leti neka ženska z imenom Moda Douglas. Ta dama je tedaj stanovala v New Yorku in banka je tudi hranila njen naslov. Pozvala jo je torej, naj se javi pri blagajni zaradi najdbe. Mode Douglasove pa ni bilo. Pismo se je vrnilo z opazko, da je naslovnica popolnoma neznana. ILeisanthropos pekinensis V zadnjem času so začeli raziskovalci zopet raziskovati votline v Honhutienu, kjer je odkril pokojni dr. Davidson Black pekinškega pračloveka. Učenjaki nadaljujejo raziskovanja v pravcu, ki ga je nazna-čil dr. Black. Upajo, da se jim še v teku leta posreči dobiti v roke novo važno gradivo o pekinškem pračloveku in njegovi industriji. V osrednji Kini deluje istočasno skupina geologov, ki raziskujejo, pod kakšnimi pogoji bi se lahko tam začeli raziskovati viri o ostankih primitivnega človeka. Gospodje! Moderni vzorci blaga za letne obleke so dospeli. Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri Drago Schwab, Ljubljana Kobilice v Južni Afriki iz Durbana poročajo, da »o »e pojavih v okolici Oranja oblaki kobilic, kakršnih ne pamnijo ondotni prebivalci že nad trideset let. Kobilice so obiskale britski in portu-giški teritorij. Vpad žuželk se je izvršil iz Tugele in Natala, od koder »o prispeli roji kakšnih 30 km pred Durban. Največjo škodo povzročajo kobilice na sladkornem trsu, in sicer trpi letošnjo mladje mnogo bolj kakor starejše trsie. Oblasti so obrazovale celo vojsko uničevalcev kobSic, ki pa nimajo posebne sreče s pokončavanjem žuželk. Letal nimajo na razpolago, zato jih morajo ubijati, ker samo ta metoda nekaj zaleže. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Oče daje nasvete sinu, ki se pripravlja na poroko: »Veš, najbolje je, da se s svojo ženo dogovoriš tako, kakor sem m jaz s tvojo materjo: v vseh majhnih življenjskih zadevah sem prepustil odločitev njej, samo za res pomembne dogodke sem si prihranil zadnjo besedo.« Sin: In tako je šlo dobro?« Oče: »Izvrstno... Nu, in če danes pomislim ... resnično pomembnih dogodkov v najinem zakonu prav za prav nI bilo .. .c ★ »Veste, pred kratkim sem »e v neki družbi seznanila z vašim možem. Zdi se mi, da je človek redkih darov!« »To je v resnici. V desetih letih, odkar ®va poročena, mi Je prinesel samo tri darove.« * Ona; »Saj veš, da nimam ničesar, kar M si oblekla za potovanje na morje.« On; »Dobro, dobro. Kupfi ti bom kopalno obleko.« Moderna pravljic*. »Mama, ali se pričenjajo vse pravljice z »»Bilo Je nekoč««?« — »Ne, dušica. Nekatere se začenjajo tudi tako: Mudil sem se tako dolgo v pisarni. « »Ali je v vaši družini kaj primerov sa-movelične manije?« — »Nič takšnega razen tega. da si moj mož domišlja, da Je glava v družini.« ★ Učitelj razlaga pojem nasprotij. Dolgo Je nasprotje kratkega, široko nasprotje ozkega itd. »Nu, Mimica,« pravi, »pa še ti povej, kaj je nasprotje pojma: prosto.« — »Zasedeno, g. učitelj.« se odreže Mimica. + »VI ste vegetarijec?« — »Da, živim samo od krompirja« — »Pa je mogoče živeti od samega krompirja?« — »Seveda. Pitam z nJim svoje svinje ln potem prašiče pojem.« Zdaj so se začela poizvedovanja na mnogo širši podlagi. V policijskih arhivih ni bilo mogoče Mode Douglasove nikjer iz-takniti. Stvar se je videla že vsem brezupna, ko se je nekemu detektivu posrečilo odkriti ime Douglas v seznamu absolventov univerze v Forest Parku. Toda pri tem se je pokazalo, da se ime ne vjema popolnoma z imenom, ki so ga imeli v banki. Ime, ki ga je detektiv iztaknil, se je pisalo z dvema esoma na koncu, dočim je imel priimeK v banki na koncu samo en »s«. Kljub temu ni detektiv izgubil upanja. Iskal je dalje in dalje in končno dognal, da gre za neko Modo Dauglasovo, ki je umrla 25. avgusta 1929 v nekem sana-torijo v Phonixu v Arizoni. Bila je igralka in jo je pobrala jetika. Ob svoji smrti ni imela ničesar razen kožuha, ki so ga strokovnjaki ocenili z 200 dolarji. Moda Douglasova je šla k gledališču proti volji svojih roditeljev, ki so jo zategadelj izobčili iz družine. Takrat je tudi opustila zadnji »s« na koncu priimka. Po-kojnica ima dve sestri, Mildred Douglasso-vo v Dallasu, Texas, in Etto D. Blancher-jevo, roj. Douglassovo v Memphisu, Ten-nessee. Sodišče bo zdaj odločilo, kako se razdeli zapuščina pokojne igralke, katere ni v trenutku, ko se je našla njena imovina, nihče poznal. Zi*. uM. Zoro vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Odobrena od higijenske-ga zavoda v Ljubljani pod št. 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL ZAGREB, Radičeva (Dnga) ulica 32 Pri naročilu navedite vašo naravno barvo las. 63 Obsojena Dillingerjeva ljubica V St. Paulu (Minnesota) je zvezno sodišče obsodilo ljubico bandita Dillingerja Evelino Frchetteovo in zdravnika Clay-tona Maya. Oba sta bila obtožena, da sta pomagala banditu in ga nista naznanila oblasti. Zdravnik May je lečil Dilligerja, ki je bil rajer s strelnim orožjem. Bil je zato obsojen na 1000 dolarjev globe. Dll-lingerjevo ljubico pa so obsodili na dve leti izgube osebne sivobode. Zaprli so jo v poboljševadnico, kjer bo morala prebiti 24 mesecev Francoski pomorski manevri še ena morska pošast Ob alžirski obali je morje vrglo na suho 12 m dolgo morsko pošast Nočno srečanje z levi Grozljivi doživljaji iz Afrike Dr. Lutz Heck. znani zoolog in ravnatelj berlinskega živalskega vrta, pripoveduje napete stvari o svojih doživljajih pri lovu na zveri v Afriki. Dokler se nisem srečal s temi zvermi, pravi dr. Lutz Heck, sem podcenjeval njih nevarnost. V resnici pa so zelo nevarni trenutki, če trčiš v goščavi na nosoroga ali bivola in ne moreš uporabiti orožja, ali ce se napadena žival bliskovito postavi v bran in si zamudil ulomek sekunde, da bi jo zadel smrtno. Najmočnejši vtis o nevarnosti takšnih živali pa sem dobil, ko sem se nekoč ponoči srečal z levi. Podnevi so levi v splošnem nedolžni. Večina se jiih niti ponoči ne loti človeka. So pa med njimi tudi pravi ljudožeri, ki so na nekakšen način dognali, da je človek, zlasti ponoči, brez obrambe in da ga je lahko upleniti. V enem samem okrožju, ki sem ga obiskal, so ti levi v nekoliko tednih raztrgali 43 domačinov. Cesto sem ležal na svoji slamnjači v pol-snu in sem zaslišal iz daljave nepozabni temni in globoki grom leva. Tedaj so se zbudili tudi zaspanci ob ognjih in so se primaknili tako blizu k visokim plamenom, da so si žgali skoraj podplate. Z napetostjo so prisluškovali v noč, v stepo, koder je krožila smrt, ali pa so zapeli nekoliko kratkih taktov, da si preženejo strah. Nekoč so prišli levi v sredino taborišča. Vzkrik je planil v noč. smrtni krik naše udomačene antilope gnu. Lev je preteče rohnel ob njenem raztrganem telesu. Pograbil sem puško, ki je ležala vedno nabita poleg mene in skočil proti naši živalsbi staji. Črnci z gorečimi vejami v rokah so m4 sledili. Videl sem. kako je temnočrn griva-sti lev z velikanskim skokom izginil v temo. Sedel sem zavit v odejo in s puško v roki pod trnast grm. Ni trajalo dolgo, ko sem zaslišal v temi pokanje lomečih se kosti. Moja žepna svetilka je zagorela in ▼ svoje začudenje sem opazil, kako sta sedaj dva leva skočila od gnuja in izginila. Čakal sem dalje. Rjovenje v stepi je bilo že davno prenehalo, tem bolj pa so vpili črnci in vihteli svoje goreče veje v strahu pred zverinami. Tedaj sem zaslišal v svoji bližini hipoma neznano šelestenje, plazenje in renčanje. Spet je zablisnila žepna svetilka. V njenem svitu sem zagledal samo nekoliko metrov pred seboj velikega temnega leva, ki je gledal nepremično v mojo luč. Ta čudoviti pogled me je tako prevzel, da sprva sploh nisem mislil na to. da bi streljal. Kraljevska žival — nikoli nisem njene lepote občutil bolj razločno nego v tem trenutku. A ril mi ostalo drugega, moral sem streljati, kajti ona ali jaz sva morala stopiti v delo, da sd rešiva življenje. Tako sem se zganil jaz in r rjovenjem, ki je šlo skozi mozeg, se je lev zrušil v ognju. S tem nisem napravil nobene luknje v afriški živalski paradiž, kajti premnogi drugi levi so v mnogih naslednjih nočeh ofrk-ro-žali naše taborišče. Plemiči v rdečem carstvu Rudar Izotov in strojevodja Tomke V sovjetski Rusiji nastaja novo plemstvo, loi se nima zahvaliti za svoj izvor ne denarju ne pokolenju, marveč samo osebnim vrlinam. Ta elita rdeče Rusije uživa v socialistični državi posebne ugodnosti. Eden prvih boljševiških plemenitašev je rudar Nikita Izotov iz Donskega konca, ki je zaslovel zaradi svoje delavnosti in pridnosti. Izotov vsekakor danes ne koplje rude pod zemljo. Živi od pisateljevanja in od predavanj o socialni strukturi sodobne ruske družbe. A ne le rudarji, tudi strojevodje imajo svojega »kneza«. To je strojevodja Tomke, ki je zaslovel zaradi svoje točnosti, štedlji-vosti in skromnosti, kakor tudi zaradi svoje uslužnosti napram mlajšim tovarišem. V Rusija ga imajo zelo radi, množice ga naravnost obožujejo. Naslov rdečega plemenitaša pa ni naslov brez vsebine. Vlada podeljuje svojim plemičem udobna stanovanja, brezplačno vožnjo po železnici, avtomobile, izvrstno hrano in druge udobnosti, za katere se navadni smrtniki pod boljševiki tepejo. V zadnjem času so se »rdeči plemiči« tu- di organizirali. Izdajajo lastno korespondenco, v kateri izražajo poglavitno svoje nazore o ustroju družbe v socialistični državi. Nedavno sta sprejela predstavnike tega plemstva tudi Kalinin in Gorki ter v besedah poveličevala njih vrednost za današnjo Rusijo. Francoska mornarica ima te dni svoje pomorske vaje v bližini Bresta. Na sliki vojni brod »Tourville« Potres v južni Franciji V francoskem departementu Dr6me so te dni čutili močne potresne sunke, ki sicer niso povzročili občutne škode, vendar pa so hudo zbegali prebivalstvo. Kmetje v Roussasu ln Valaureju so lz strahu zbežali na prosto in prenočevali izven hiš, ker so se bali, da se potres ponovi. Vojaške oblasti iz Lyona so nesrečnikom priskočile na pomoč. Dale so jim na razpolago vojaške šotore za ves čas, dokler se ne poleže panika in se bodo ljudje pomirjeni vrnili v svoje domove. Obufevalec mrtvih Senzacionalni eksperimenti ameriškega profesorja Cornisha Kake« poročajo iz N©w Torka, prispe v kratkem v Evropo Robert R. Cornish, profesor na kalifornijskem vseučilišču in sloviti medicinec, ki je ta čas, čeprav proti svoji volji, v središču javnega zanimanja v Ameriki. Obiskal bo med drugim mednarodni zdravniški kongres, ki se bo vršil poleti na Dunaju. Slava prof. Cornisha je upravičena, saj ni stremel s svojimi večletnimi eksperimenti za ničesar drugim, nego za obujanjem — mrličev. Seveda ne gre tu za mrliče, ki ležijo že krajši ali daljši čas v grobu in ki jih ne obudi niti noben čudež. Tu bi bilo vsako eksperimentiranje odveč. Toda zdravniki so do danes menili, da je že vsako bitje mrtvo, ki mu je srce prenehalo biti za 3, 4 minute. Vsa zdravniška pomoč je potem zaman. Prof. Cornish pa je pokazal, da bi bilo s primernimi metodami vendarle mogoče spraviti v življenje bitje, ki jim srce ni delovalo že dosti več časa. Sam je izumil metodo, ki je obujala poskusne živali 13 do 15 minut po smrti. Svoje poskuse Je začel najprvo s kunci, pozneje jih je nadaljeval s psi. Dvanajst do štirinajst minut potem, ko jim Je srce popolnoma prenehalo biti, je izvršil majhen operativni posežek, ki so mu sledile posebne injekcije. Po večmesečnem posku-šanju Je prof. Cornish dosegel končno le toliko, da je obudil kunca, ki mu srce ni utripalo že 13 minut. Žival je preživela ta eksperiment cele štiri mesece. Danes pa ima prof. Cornish pod nadzorstvom celo vrsto živali, ki so svojo smrt preživele že 9 do 11 mesecev. Metoda mora biti tedaj na vsak način uspešna. Gre samo sa to, da jo še toliko izpopolnijo, da bo mogla obujati tudi živali, ki bodo še daljši čas mrtve nego četrt ure. Kaj pa s človekom? O svojih zadevnih eksperimentih se brani prof. Cornish vsake izjave. Listi pa pišejo, da Je med drugim izvršil delno uspel eksperiment z nekim na smrt obsojenim zločincem. Ko so ga po vseh pravilih obesili in ugotovili njegovo smrt, so njegovo truplo izročili prof. Cor-nishu. Ta ga je res obudil, čeprav je usmr-čenec potem živel samo šest ur. Te vesti prof. Cornish ni demantiral. Ko je vest o njegovih eksperimentih dospela v Javnost, je prejel od 28 oseb iz vseh krajev Amerike pisma, s katerim? so se mu te osebe dale na razpolago za nove eksperimente. Pripravljene so bile izvršiti tudi samomor, a Cornish je njih ponudbe odklonil. Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči. Zdravniška mnenja navajajo prav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi ▼ vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ANEKDOTA H knezu Wellingtonu Je prišel nekega dne vsiljiv možiček, ki se ni dal odpraviti. Knez ga je vprašal, kaj ima tako važnega, da noče proč. Brez besede je možic nato odvil zavoj, ki ga je nosil pod pazduho, in pokazal oklep, ki je bil v tem zavoju. Začel ga je hvaliti na vse pretege, da vzdrži vsako kroglo in ga ponudil končno knezu v nakup. »Dobro,« je dejal knez, nataknite si ga, da vidimo, kako vam stoji.« Možiček si ga Je v treh minutah nataknil in zvezal. »Lepo,« je menil knez, »zelo lepo. čudovit oklep.« Obrnil se je proti vratom, poklical svojega služabnika in mu velel, naj mu prinese pištolo. Ena vrata so se zaprla, potem še druga. In ko se je knez s nasmehom obrnil, ni bilo možica z oklepom' nikjer več. VSAK DAN ENA Opolnoči »Polnoč je že, vi pa si še upate beračiti!« »Veste, časi so tako hudi, da moram delati nadure.« ŠPORT Nadaljevanje lahkoatletskega prvenstva Popoldne ob 14.30 na igrišču Primorja Današnji zanimivi spored obsega naslednje discipline: 1. tek 200 m, 2. met kladiva, 3. tek 400 metrov zapreke, 4. troskok, 5. tek 10 km, 6. met kopja, 7. tek 1500 m, 8. skok ob palici in 9. štafeta 4X100 m. Višek napetosti obeta tek na 1500 m, kjer z gotovostjo pričakujemo od Krevsa, ki je v odlični formi, da bo postavil nov državni rekord. Posetite tudi danes to nad vse zanimivo prireditev! Državno prvenstvo v lahki atletiki se vrši pod pokroviteljstom g. bana dr. Ma- rušiča. (Poročilo o včerajšnjem tekmovanju bo skupno z današnjim objavilo ponedeljako »Jutro«.) Tekme za svetovno prvenstvo v nogometu Z današnjo nedeljo ee otvarja zaključna faza v tekmovanju za svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga letos organizira Italija. Letošnje tekmovanje je prav za pra*7 že drugo, toda prvo je bilo 1. 1930 v Južni Ameriki in je bilo zaradi odsotnosti najmočnejših evrorekib enajstoric precej okrnjeno. V Montevidea so nastopile sauio tri evropske države, med njimi tudi naia, ki je takrat zasedla med njimi najibolr^ «ie-sto. Neoficielni prvaki so postali Uruguajd, ki jih pa letos — v znak protesta proti « ■ ZAHVALA Za mnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob priliki prerane in bridke izgube naše ljubljene hčerke, sestre, tetke in svakinje M ARE izrekamo ob tej priliki vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč duhovščini, g. primariju dr. Neubauerju in g. dr. Furlanu za vso požrtvovalnost v zadnjih trenutkih trpljenja. Enako se zahvaljujemo vsem darovalcem za po-klonjene vence in cvetje. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Kranj, dne 20. maja 1934. 4796 ŽALUJOČA RODBINA BLAGNE IN OSTALI SORODNIKI. ZAHVALA Za premnoge izraze sočustvovanja in tolažbe ob prerani in bridki izgubi naše predobre soproge, mamice, tašče in stare mamice, gospe B ARICE RADA J izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem najprisrčnejšo zahvalo. V prvi vrsti najlepša zahvala g. primariju brežiške bolnice g. dr. Cholewi in ostalima dvema gg. zdravnikoma, ki so se kar najbolj potrudili, da bi nam našo predrago ohranili; enako tudi častitim sestram usmiljenkam, ki so ji tako požrtvovalno stregle v njeni bolezni. Nadalje se najtopleje zahvaljujemo č. g. župniku na Čatežu ob Savi, ki je našo preblago pokojnico tako lepo spremil k večnemu počitku, domačim pevcem za krasne, v srce segajoče žalostinke, domačim gasilcem in vsem, ki so našo preljubo pokojnico tako mnogoštevilno spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni izreči vsem, ki so našo preblago pokojnico obsuli z mnogoštevilnimi krasnimi venci in cvetjem. Bog Vam bodi plačnik! S"V'- d°e 24 19S4' ŽALUJOČI OSTAL. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega predragega soproga, očeta, starega :četa, očma, brata, strica, tasta, gospoda Franca Demšarja POSESTNIKA IN TRGOVCA nam je došlo toliko izrazov iskrenega sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Iskrena zahvala predvsem čč. duhov-" ni, posebno domačemu g. župniku Ant. Hribarju, zdravnikoma dr. ' Q.trnadovi, dr. L. Merčunu, Sokolu Železniki in Škofja Loka, CMD ii!nici in posojilnici, Bralnemu društvu, Sodarski zadrugi. Gasil -.i društvu — vsi iz Železnikov, Gasilnemu društvu Sorica, Trgov - -peten napredek. Toliko — zaradi ugotovitve! Prireditev na Stadionu odgodena. Po sporazumu med CSK in Ilirijo ter s pristankom LNP je današnja prvenstvena tekma med obema moštvoma do nadaljnjega odgodena. Hkrati je Ilirija odpovedala tudi ves ostali današnji nogometni spored na Stadionu. V neka] vrstah. Pravoslavne binkoštne praznike bosta beograjska vodilna kluba bogato izrabila za odigranje svojih pokalnih tekem. V Beogradu gostujeta Grad-janski in Hajduk, ki bosta odigrala obe tekmi proti BSK in Jugoslaviji. Ker igra hkrati tudi Bask proti Concordiji v Zagrebu, se bo te dni pokalna tabela precej izpopolnila. — V četrtek je Sparta z Mi-helčičem v vratih v nočni tekmi z 1 : 0 (1 : 0) odpravila Concordijo. Res je, da Concordia ni bila kompletna. — Plavalna sekcija Ilirije je dobila v osebi Evgena Diebolda novega trenerja, ki je sam odličen plavač. ima pa tudi že kot trener večletne izkušnje in dobre uspehe. — Za lahkoatletski dvomatch Ljubljana-Gradec, ki bo 2. in 3. junija v Gradcu, se tudi Grad-čani pripravljajo prav temeljito. Včeraj je bil tamkaj končan izbirni miting, o katerem pa avstrijski strokovni listi »iz taktičnih razlogov«; ne objavljajo več kot sama imena predstavnikov Gradca. — Na nedavnem zasedanju olimpijskeda odbora v Atenah je bil kajak-sport priznan kot olimpijska disciplina in bo 1. 1936. uvrščen kot ostale panoge v olimpijski spored. Službeno iz LNP. Zaradi sporazuma med ČSK in Ilirijo se za danes določena prvenstvena tekma odgodi. O tem se obvešča S3. Dolinar. — Predsedstvo. Službeno iz OZDS. Namesto zadržanega ss. Ochsa se delegira za prv. tekmo Jugoslavija : Atletik SK v Celju ss. Oberlint-ner iz Laškega. — Tajnik. Koturaški podsavez »Ljubljana«. (Službeno iz seje u. o. dne 24. maja 1934): Odo-bre se otvoritvene dirkališčne dirke ZSK Hermesu v Ljubljani za 3. junija ob 15. — Po nalogu koturaškega saveza bodo v nedeljo dne 10. junija olimpijske propagandne dirke podsaveza na dirkališču Hermesa ob 15. Nastop obvezen za vse verificirane dirkače juniorje in glavne vozače klubov, ki so včlanjeni v podsavezu Ljubljana. Istočasno bo klubsko dirkališčno juniorsko prvenstvo za vse klube našega podsaveza, na katerem morajo obvezno nastopiti vsi verificirani juniorji vseh včlanjenih klubov. — Sprejme se predlog podsaveza Maribor v zadevi cestnega prvenstva dravske banovine za termin 29. julija na progi Maribor — Ljubljana. — Ponovno se opozarjajo vsi klubi, da je savezno olimpijsko prvenstvo dne 17. junija v Mariboru na 100 km na progi Maribor — Dravograd in nazaj. Start je posamezen v presledku 1 minute. — Ob- I javljamo naslednja sklep kotuiaJkega saveza: »\79i verificirani vozači morajo biti zdravniško pregledani, da »o sposobni za izvajanje kolesarskega športa. Dolžnost klubov je, da preskrbe za zdravniški pregled svojih vozačev in predlože podsavezu zadevno zdravniško spričevalo bodisi za vsakega vozača posamezno ali pa skupni zdravniški izvid za vse včlanjene vozače. Rok je do 1. julija t. 1.« — Ker se bodo v kratkem vi$ili sodnijski izpiti za podsavez-ne sodnike, pozivamo klube poslednjič, ki kandidatov še niso prijavili, da jih takoj prijavijo. — Prepoveduje se nastop verificiranih dirkačev na prireditvah nevčlanje-nih klubov, nakar se opozarjajo vsi klubi. Proti dirkačem, ki bi nastopili na takih prireditvah, se bo postopalo najstrožje. Ker kol. sm. dr. Brdo ni včlanjeno, se verificirani vozači njegove dirke 27. junija ne smejo udeležiti. — S pravom takojšnjega nastopa se verificirajo: v juniorski skupini za 2SK Hermes: Kalan Janez: za KD So-ro: Režek Rudolf in Premk Pavel: za ASK Primorje: Arčon Jože: v glavni skupini za KD Savo: Brauner Oto: za ASK Primorje: Golob Hektor. za »Zarjo« Bračun Franc. Popravlja se verifikacija Pokom Ivana — Hermes —, da ima pravo nastopa v juniorski skupini. — Za prireditev Hermesa dne 3. junija se delegirajo: službujoči odbornik; Rakič, sodnijski zbor: Stanko, Maver, Gre-gorc, Plankar, Prešern. Današnji šport v Celju. Dane« ob 10. se bo pričela na športnem igrišču pri »Skalni kleti« vesela nogometna tekma med člani celjskega »Merkurja« in oldboy-skim moštvom SK Atletike. Vsak polčas bo trajal 30 minut, odmor pa tudi 30 minut. Na igrišču bodo servirali guljaš in pivo, vsaka 20. vstopnica pa bo dala lastniku pravico do brezplačne južine. To svojevrstno tekmo bo sodil g. J. Krell. Ob 17.30 se bo pričela na istem igrišču drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Atletiko. Tekmo, ki bo gotovo zanimiva, bo sodil ss. g. Ochs. Klub slov. kolesarjev v Celju priredi danes popoldne klubsko dirko na progi Celje - Rimske toplice - Laško (25 km). Start bo ob 14. pred gostilno Radej na Bregu pri Celju, cilj pa okrog 15. pred hotelom Henke v Laškem. Smučarsko in kolesarsko društvo na Brdu priredi danes ob 15. kolesarsko dirko na progi od gostilne Kušar na Tržaški c. -Vrhnika - Brdo. Prijave sprejema Ferdinand Accetto Brdo 20 in uro pred dirko na startu. Če bo slabo vreme, bo dirka prihodnjo nedeljo. Kamniški šport. Teniški turnir priredi danes ob 15 SK Kamnik. Sodelovalo bo v zanimivi borb. za prva mesta 10 do 12 kamniških in 8 domžalskih igralcev in igralk. — Kolesarsko društvo Kamnik ima popoldne majniški izlet v Komendo, združen z lovom na lisico. Zbirališče lovcev-kolesarjev je ob pol 14. pred gostilno Fa}-diga. Lova se lahko udeležijo tudi nečlani-kolesarji. Kdor prvi najde lisico dobi nagrado 100 Din. Na cilju v Komendi bo po lovu zanimiva »polževa dirka«, za katero je določenih nekaj lepih nagrad. Motociklistične dirke v Zagrebu. Na dirkališču Miramare priredi hrv. motoklub dne 31. t. m. velike dirke. Začetek ob 15.. konec ob 18.30. Ker pa z vlakom ni ugodne zveze, vozi na dirko avtobus iz Ljubljane izpred restavracije Slamič ob 6. zjutraj. Povratek iz Zagreba ob 19., prihod v Ljubljano ob 23.30. Za Kranjčane odhod iz Kranja ob 5., za Tržičane ob 4.30 zjutraj. Cena vožnje v obe smeri 130 Din za osebo. Prija\;e za Ljubljano v trgovini Lu-stra poleg restavracije Slamič, za Kranj v trafiki Komatar nasproti hotela »Stara pošta«, za Tržič v pisarni avtopodjetja Gori-čana. Ker pri teh dirkah nastopa tudi naš znani dirkač Starič, vlada za dirke tudi pri nas veliko zanimanje. Prijavite se pravočasno in rezervirajte si čimprej prostore! ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi današnje tekme na Rakovniku ob 17.30 naj juniorsko prvo moštvo dvigne dopoldne opremo pri hišniku. V ponedeljek od 17. dalje strogo obvezen trening za ligino skupino. SK Ilirija (Nogometna sekcija). Trening I. skupine ob 9. dopoldne na Stadionu. SK Ilirija, Plavalna sekcija. Danes ob 10 waterpolo trening. Tekme naj se gotovo udeleže vsi igralci seniorskega in junior-skega moštva. SK Reka. Danes ob 8. naj bodo na igrišču Hermesa: Pikič. Bojan. Nanv, Drage, Korle, Dane, Pino, Zinke, Broni, Heribert, Tine, Korli in Laznik. Reditelji: Tešar F.. Česnik S., Torkar. Ob 10. igrajo juniorji na Rakovniku. TSK Slovan. Danes ob pol 9. na starem igrišču Ilirije: Vodišek, Dečman, šavs, Ba-tič, Smrekar, žnidarč.č, Ferkov, Sinček n, Jerančič, Rozman I, II, Bricelj in Schlegl. Ob pol 12. morajo biti pred glavnem kolodvorom: Moša n in n, Marchiotti I, Ko-bal, Grm, Uhan, Jovanovič, Thuma, Jan-kovič, Gerjol, Keravec, Stojanovič in Poz-nik. Ob 13. pa pred glavnim kolodvorom: Vodišek, Dečman, šavs, Batič, Smrekar, Rozman I, Sinček n, Jerančič, Galle, Pere, Rozman n in Lesica. Točno, ker se vse tekme igrajo ob vsakem vremenu. SK Mar«. Danes ob 10.30 morajo biti na igrišču Ilirije: Ive, Dolinar, Pogačar H, Lili, Zavrl n, Jenko, Trček I in II, Vrho-vec, Novak, žigon, Burger, Bobi, Klcmen-čič Zupančič. Oprema v klubovi sobi. Popoldne ob 15. na Korotanu: Boži, Lojze, Tone, Milan, Miloš, Bernik, Povhe, Pepe, Janko, Zlatko, Vrhovec n. Opremo dvignite zjutraj! V torek ob 20. je obvezna odb. seja pri predsedniku. Sigurno: Saksida, Milovanovič, Košar, Ocvirk, Kunei, Poga-čar I, Vrhovec I n in m, Vospernik, Strah. Slamič in Novak. SK Svoboda. Za prvenstveno tekmo z Diskom v Domžalah naj pridejo na kolodvor točno ob 13.15: Zujpet, Zemljak, Kam-nikar, Habiht I in H, Povh, Babnik, Sa-mar, Petrič, Višek I in n, Jakše, šuster-šič. Prinesite vso opremo s seboj. Proti prhljaju in izpadanju last AQUANATIS EDINSTVENO SREDSTVO. DOBI SE POVSOD GOSPODINJE 8 Malo truda in stroškov, a mnogo uspeha pri pranju perila, podov, stopnic itd., boste imeli, če se odločite za tekoči pralni lug JERICA" ki ga poznajo kot najboljše sredstvo za pranje, zlasti močno umazanega perila že vse praktične gospodinje. — Dobi se po izredno ni^ki ceni 4.— Din steklenica v vseh špec. trgovinah. Glavna zaloga R. HAFNER, LJUBLJANA Vil. Celovška cesta 6L 4810 Vlago v stanovanju hiSno gobo ter vse nedostatke odstrani zanesljivo in za vedno potom specijalne izolacije stavbno podjetje HUGON SCHELL, Ljubljana 7 Maurerjeva ulica štev. 29. — Telefon štev. 21-91. Zahtevajte neobvezno strokovn jaški pregled in proračun! ZAHVALA Vsem, ki žalujete z nami ob bridki izgubi na- Sega Ladota t. najiskrenejfia hvala. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek m. ob 7. url v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 25. maja 1934. 4801 Rodbina Jos. Erbeinikora. HEBOSTt SE kESAU ti *UP1T£ NATIS KREMO ZA BJUT|E KREMA BREZ PRIMERE, KI VAM PRIHRANI VSO JEZO Z BRITJEM. POSEZITE PO NJEJ IN VIDELI BOSTE, DA JE TUDI BRITJE KRASEN U2ITEK ZAHVALA Ob bridki izgubi nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, tasta, brata, svaka, strica, gospoda JOSIPA KOSTANJEVCA VADNIŠKEGA UČITELJA V POK. IN PISATELJA se najtopleje zahvaljujemo za izraze iskrenega sočutja in aožalja ter za obilo darovano cvetje. — Posebno se za-nvaljujemo čč. duhovščini, Slovenski Matici, klubu knji ževnikov v Mariboru, zdravniku g. dr. Mariniču; za ganljive poslovilne besede gg. dr. šorliju, dr. Tominšku, Reharju in Peterlin-Petruški; dalje zastopstvu mestne občine mari oorske gg. RodoSeku, GrCarju in Hedzarju, pevskemu zbo ru pod vodstvom g. Laha, kakor tudi vsem, ki so od blizb •n daleč spremili dragega pokojnika na zadnji poti. Maribor, dne 26. maja 1934. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pretužno vest, da nas je danes ob 16., previden s sv. svetotajstvi za umirajoče, za vedno zapustil naš nad vse dobri in nenadomestljivi mož, oče, sin, brat, svak, stric, gospod &van KVliUm sodnik okrajnega sodišča in kapetan I. ki. v res. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 28. t. m. ob pol 17. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Sv. maše zadušnice se bodo brale v torek 29. t. m. ob 7. uri v stolnici. Maribor-Solkan pri Gorlci-Smarje pri JeHah, dne 26. maja 1934. AMALIJA MIKLU8 roj. MARS, žena; IVAN in MARJAN, sinova, ter ostalo sorodstvo. M pergrebmi Mrod i V globoki žalosti naznanjamo, da je naša ljubljena teta, gospodična Amalija Jasovec danes po dolgi, mučni bolezni, večkrat previdena s Svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, dne 27. maja 1934 ob %3. uri popoldne iz hiše žalosti, Cesta v Rožno dolino št. 30 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Trtič, dne 26. maja 1934. 4809 Žalujoči ostali. žalujoče rodbine: Kernc, Zibler, Zitterer, Jašovec. 4795 Sreda, 30. maja: otvoritev XIV. ljubljanskega velesejma Železniška Izkaznica za POLOVIČNO VOZNINO se dobi pri blagajnah vseh železniških postal in velja Din • Sejemska legitimacija opravičuje na znižano voznino na tramvaju. CENE MALIM OGLASOM Po 5U par za besedo, Din '£.— davka za vsatt oglas ua enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, td Iščejo služb. Najmanjdl znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjdi zneseh za enkratno objavo oglasa Din 20___ Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dtn 17.—. MaUvglasi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« V\SM « _ * . odgovor, priložite UM J« v znamkan. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Službo dobi (Seseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Dm. Najmanjši zneselt 17 Din. Sezijska kuharica porftrkt/aa, dob: mesto v restavraciji. Pleča po dogovoru. Ponudbe do 15. junija na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožna kuhan:««. 14448-1 Plačilno natakarico • 4000—5000 Din kavcije. Iščem ta pree v trgovini mešane ali šfecerijske stroke. M. K lav žar, Ponikve-Dolenjsko. 14624-2 Boljše dekle pridno, ki zna šivati, kuhati, pospravi je ti, išče mesto gospodinje. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 14668-2 Plačilna natakarica s kavcijo, poštena, marljiva, s perfektni-m znanjem nemščine, z dobrimi spričevali, ki je poslovala v boljših obratih, išče isto primemo mesto, gre tudi na serijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra vestne moč«. 14660-2 Brezposelni! 100 možnosti zaslužka in eksistence za vse, brez razlike spola ln poklica, ki želijo zaslužiti denar! Pod značko »Pomoč« na Aloma Com-pany. Ljubljana. Aleksandrova 2/L 14727-3 Potniki Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnika za dravslso m savsko banovino, verzlranega v pleteninah iščemo za takojšnji nastop. Prednost imajo potniki z lastnim avtom. Ponudbe »Poštni predal 17, Kranj«. 14717-5 Potnikom zanesljivim, nudimo dober trajen zaslužek. Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Družba«, 14723-5 K dosedanjemu zastopstvu za Ljubljano okolico bi prevzel še kak predmet, kolonialne ali podobne stroke. Cenj. dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Agllen«. 14811-5 fVflfflTifrfi Starejša gospodična vešča vseh gospod :njski h del, šivanja, e'ovensk^sra in nemškega jezika, išče zaposlitev. Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gospodinje«. 1465S Stroj, ključavničar i z u č e n, ki-1 razume vse druga popravila, išče služ bo za takoj. Gre v tovor no, hotel ali privatno. Ne slov pove oglasna oddelek »Jutra«. 14530-2 Mizar, pomočnik vešč finih furn-iramih in po-li tira ni h del, želi premeni-ti službo. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna eluižba 100« 14462- Prodajalka kavcij« zmožna, želi k« morkoli premeni«" službo, Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutro« pod šifro ■Prijetna in poštena«. 14487-2 Inteligentno dekle veščo nemščine in finih ročnih del. že'i nameščen je k otrokom boljše rodbine. Gre tudi ne Hrvatsko. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 22«. 14488-2 Sodar dobro izurjen, ki bi opravka! tudi druga dela. star 24 let. išče službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 14555-2 Za upravitelja hiš se priporoča v tej stroki in v sodnih ter davčnih za devah verzinnn upok. urad nik. Blagohotne ponudbe ra oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva oseba 560«. 13560-2 Mesto gospodinje vzgojiteljice ell kaj sličneea v Ljubljani aH na Gorenjskem Iščem — Obvladam perfektno nemščino. Ponudbe na oel. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva moč«. 14711-2 Frizerka samostojna, perfektna v bubl striženju. Išče mesto za takoj ali po dogovoru. Ponudbe na otrl. odd. »Jutra« pod »Dobra moč«. 14740-2 Službo sluge Inkasanta. vratarja, skladiščnika ali kal sllčnega iščem. Jamčim v nepremičninah 80.000 dinarjev. Ponudbe na osi. odd. »Jutra« pod »Nastop takoj«. 14739-2 Absolventka trgovske šole kakršnekoli zaposlitve vajena v trgovini, želi v pisarni ali trgovini. Cenj. ponudbe pod šl fro »Pridna tn poštena«. 14769-2 Šofer - začetnik izučen ključavničar — želi stalno službo šoferja a J i »prevodnika k avtobusu. — Gre 2 meseca brezplačno Naslov v oglasnem odd-e-lilm »Jutra«. 14794-2 Beseda SO para davek Din za šifro ali da lanje naslova 3 Din Naj mantšt znesek 13 Dtn Inženjer-kemik mlad. i urejeno vojaško službeno dolžnostjo, išče trajno mesto s 15. septembrom v večjem kemičnem x>djetju. Tako za tehnična sakor tudi za administra tivna dele izredno sposoben. Interesent.je naj pošljejo svoj« ponudbe pod LABOR« na oglasni oddelek »Jutra«, ki mi jih dostavi. 14438-2 Izučena modistka prosi za kakršnokoli na-meščenje. Gre tudi na d«-želo. Ponudbe n« oglasni oddelek- »Jutra« pod šifro »Delo«. 14645-2 Natakarica začetnice išče službe takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14636-2 Pek. vajenca s hrano io stanovanjem v hiši sprejme Kari Raisman. pekarna, Kapelo — pošta Sleci na-Radenci. 14531-44 Kovaškega vajenca sprejme takoj Ivan Setina. le. S&ko, Ljubljena VII. 14426-44 Kolarskega vajenca ia mesto «11 okolice sprejme Viktor Poet. Šva bičev« ulico 13. 14688-44 Učenko poštenih staršev, ki mo ra pomagati pri vseh gospodinjskih delih, se sprejme z hrano ln stanovanjem v špecerijske trgovin o. Ponudbe pod »Delavna« na ogl. odd »Jutra«. 14800-44 Kuharica samostojna varčne. en-a.ž-na, z topimi spričevali, išče stalno službo v veletrgovini ali kaj »ličnega Nastop 1. 6. Ljudmilo Vizjak. Zagorje ob Savi. Kajnar. 14647-2 Dekle pridno iu pošteno, išče službo kot pomoč pri gospodinjstvu ali karkoli. Zna tudii Stepati. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutro« pod »180«. 14614-2 Kdo bi takoj preskrbe! Mmžbo prodajalki proti dobri nagradit. Oemj. dopise no iglasnt oddelek »Jutro« »od »Hvaležna«. 14630-? Službo inkasanta ali sluge Iščem Poiofcim 5000—6000 Din kavcije. Naslov v ogl-nJdelfcn »Jutra«. 14579-? Dobra dojilja žeM kjerkoli mesto. Naslov v oglasnem oddelka Jutra. 14708« Trgovski pomočnik manufakturne ln spe-oertjske stroke Išče službo v mestu ali na deželi. Dober prodajalec s Ia referencami, vojaščine pro6t. Nastop takoj. Cenj. ponudbe na podr. »Jutra« Maribor pod »Pošten«. 14791-2 Šofer z večletno prakso, zmožen vsega popravila, govori nemško ln Italijansko, Išče službo. Gre tudi na sezljo. A. R. — Poljska pot 37. Moste — Ljubljana. 14785-2 Plačilna natakarica a ečletno prakso Išče nameščenja. Gre tudi Izven Ljubljane. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »Samo v boljši lokal«. 14801-2 Službo gospodinje stalno, v pošteni hiši na deželi iščem. Vajena vsakega dela. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 14596-2 Varuhinja zmožno slovenskega tn češkega jezika, išče službo k otrokom. Ponudbe na ogi. oddeJek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva varuhinja«. 14563-2 Kontoristinja s triletno prakso — vešča vseh pisomiškiih del, išče nameščen j«. Cenj. ponudbe na ogasni oddelek Jutra pod šifro »Nastop takoj«. 14664-2 Trgovski pomočnik gal&nteriet, išče primerno nameščen j«. — Eventualno prevzame zastopstvo to Ljubljano ia okolico. Cenj. ponudbe na oglesni oddelek »Ju.tra« pod »Marljiv«. 14560-2 Gospodinja s 163esnim spričevalom, starejša. išče meato k samostojni dami! oM gospodu — tudi kaki družini na deželo. Nastop po dogovoru Ponudbe na podraž. Jutro v Ceijn pod »Zanesljiva«. 14479-8 Mizar s šoferskim izpitom, išče stalno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 14461 " Dekle pridno in pošteno, bi se rado brezplačno izučilo kuhanje v gostilni ali hotelu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14387-2 Samostojna kuharica Išče «lu'žbo pri orožnikih ali majhni družini. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 14682-2 Mesto plačilne išče kavcije zmožni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Letovišče«. 14679-2 Trgovski potnik kater! obišče tedensko vse špecerijske trgovine i® ela-šč:čame v Ljub'jani. »prejme primene zastopstva. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14673-? Radio beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje aa slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Mrežni priključek 220 V a polnilcem akumulatorja za 8 cevni ultradyne kupim. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 14701-9 beseda i Min davek i Uin ia šifro ali dajanje aa slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin. Kolo e pomožnim motorjem DKW, takse prost, prodam ia 1800 Din. Ivan Okoren, Celovške e. 43. 14650- U Damsko kolo dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z navedbo oene na oglasni oddelek Jutra pod »Dobro ohranjeno«. 14582-11 Fotoaparat 9/12, d o b e t. s priborom in gramofon z 20 ploščami, zamenjam za kolo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 142U-11 Žensko kolo dobro ohranjeno k u p t m. Jfeslov v oglasnem •odd-e ku »Jutra«, 14730-11 Prodam Beseda i Din da vet 2 Dtn za šifro alt dajanje aa slova 5 Din. Najmanjši *n«s*k «? run Rabljen biljard »roda m. Vpraša tr Cuček. Ptuj. 14093-6 Otroške vozičke in kolesa knpHe počen: m tudi oa obroke pn 8. Rebolj & drog. Vošnjokovo oJnco 4. 84-6 Otroški voziček modem, globok, ugodno prodam. Mi rje, Bogišičeve ui. 5. 14666-6 Otroške vozičke najnovejši modeli, v VBeh modnih bervah dobite najceneje edino!« pri tvrdki M. Tomšič Sv. Petra cesta 52. 3596-6 Salonsko garnituro etarins/ko, prodam. Naslov v oglasneim oddelku »Jutra«. 14654-G Otroški voziček dobro ohranjen za 330 Din naprodaj v Zg. 5'ški. Vodnikova cesta štev. 184. 14567-6 Iz konkurzne mase prodam avtomatično tehtnico »Schember« in d-eci-malko. Kon.k. upravitelj dr. Lulik, advokat. Frančiškanska ulica 4. 14571-6 r/. beseda 1 Din davek 2 Din £a šifro ali dajanje na ?lova 5 Din. Najmanjši znesek 1'« Din. Pohištvo za gospodsko sobo, hrastovo, črno polirano. dobro ohranjeno, tudi posamezno, ugodno naprodaj. Poizve se: Mizarstvo Tomšič, Kašelj - Polje p. Ljub. 14648-12 Registrir. blagajno »Nation« « v dobrem stanju kupim. Ponudbe z navedbo ceno na Ivan Rakar, Kranj. 14609-7 • • • • • Otroški voziček dobro ohranjen, črn. globok, naprodaj v Dermoto vi ulici 9 — pri Stadiona. 14550-6 Manufaktur. stelaže povsem nove. višina 2.80. globočina 0.38. dolžina pa 12.50 m. zelo poceni na prodaj. Pmudbe ne oglas oddelek »Jutra« pod šifro »S. D. Ljubljana«. 14549-6 2300 Din . 1800 » . 400 » , 200 » . 130 » . 850 > . 425 » , 90 » , 230 » Lojterni voz in lobko di-ro na peresih v dobrem stanju prodam Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 14511-6 2 velika vinska soda prode KoHmann. Mestni trg 14671-6 Novo sedlo in drugo oficirsko opremo obleko) po ugodni ©eni pr-o-lam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14684-6 Vrtno lopo in barako pripravo* tudi za stanova nj«. prodam Pojasnila daje Majbenič. Vožarski pot 1. 14601-6 Štedilnik nov. za vzidanj«. 800 Din mize, omare in obešalnike proda Rez: Koritnik. Sta ničeva št. 2 — Bežigrad 14607-6 Vrtni solnčnik velik, rdeč. ev. i mizo ceno naprodaj na Bregu št. 20/11! Ogledati med 2. in i. uro 14715-6 Železno blagajno I in klavir (Scutzfltlgel), znamke Laubergei & Gloss ln Nivellraparat ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 14731-6 Radi selitve prodam za 1000 Din skoraj novo m-vzo. 2 fotelja, »m* ro za knjige in stojalo sa roie. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 14745-6 Dvoje izložb, oken in por ta I prodam. Pojasnila daj« Koritnik. hotel »Slon«. Ljubljana. 14777-6 Več oken in vrat dobrem stanju, poceni >roda tovarna Golo>b & Ko.. Vič pri Ljub ia ni. 14763-6 Dva vinska soda za 3000 in 3200 1 prodamo po 750 Din komad. Naslov oglasnem oddelku Jutra 14764-6 Vrtne stole zložljiv«, proda Tribuč ne GI'inceh. Tržaško cesta 6. telefon 2606. 14775-6 Otroški voziček globok. poceni naprodaj. Zadružna ulica št Kodeljevo. 14786-6 Zelo poceni se oblečetc pri Preskerju t Ljubijo«. Sv. Petro e« mo It. 14. 183 6 Fotoamaterji! Lepi posnetki zimskih motivov v velikost« 10 X 15 ali 9 X 12. se dobro ho-norirojo. — Informacije v ».pirnia M. Tičaj". Ljub j« na. 14464-6 Posteljo in nočno omarico čisto, dobro ohranjeno, prodam. BWw«isovo 17/1. 14617-6 Gik t gumijevimi kolesi, s priborom to konj«, prodam. Vprašati: Eimspielorjevi 21 (Beiigrad). 14616-6 Velik štedilnik umivalnik« prodamo Poizv« s« v hotelo »Boi kan«. Sv. Petro cesta 26 pri vratarju. 14632-6 Košnjo travnikov oddam. Po-tzve se 28. maja od 12. do 14. ura Sv. Petra cesta 79. 14789-6 Če vidite v Vaših kotih ležati kakršnekoli rabljene predmete, ki so Vam v napotje, jih pošljite dobro prodat ni. Napoleonov trg k tvrdki »Promet" (nasproti Križe vnlške cerkve.) Istotam ugodno naprodaj: šivalni ln drugI stroji. motorji kolesa. otroški vozički skoraj novi. glasbila, foto. radloaparatl, pohištva gospodinjske ootrebščlne ln še vsa kovrstne druge predme te stalno na zalogi. 14780-6 Pohištvo No obroke. — Na hranilne knjriic«. iperan« orehove spiloice črešnjer« šperane pleskene >mare . . . • , postelj« . . . , nočne omeric« kuh oprave . kuh kredence vložki ..... med rad .... Sprejemajo 6« vsakovrstna ►opravile po konkurenčnih •»na h Vse drugo pohištvo iobit« najceneje samo pri Mizarstvu »Sava«, Kolo-1v»vrsk« 1fi M;'V'oSiRev* t št. 6. Telefon 2780. 14778-12 Prehrana Beseda 1 Din davek 2 Dtn. za šifro alt dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znespJr 17 ntn. Otroka sterega 4—12 l«t, sprejm-e boljše družina z vso oskrbo na gorski zrak. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 14546-14 Avto, moto deseaa t Dtn. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S> Din. Najmanjš znesek 17 Din. Motor 350 com v dobrem sto nju kupim. Ponudbe navedbo cone no Ivan Rekar, Kranj. 14608-10 Starega železa za železobetonsko konstrukcijo (plošče prik-la-de) kupim, zidarske plohe in klenfe vzamem v ne-jem, kupim ali zamenjam za novo pohištvo. M;zar-s*vo Vidmar. Šiška. 146»J7-7 Brinjevo olje pristno kupim vsako množino. V ponudbi Je navesti količino ter ceno postavno v drogerl-io A. Plorjančlč, LJubljana. Sv. Petra c. 19 14137-1 Ključavničarsko in kovaško orodje naprodaj po zelo ugodni ceni. Na og-ed v avtogana-ži Kopač, Bleiweisova cesta. 14651-11 Staro zidno opeko kupim — Prodam dobro ohranjen otroški voziček Naslov v trafiki na Žab-Jaku. 14734-7 Fotoaparat anastigmat ali dvojni anastigmat, 6 9, za film, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »Amafoto«. 14754-7 Duplikatne kotle za vsebino od približno 200 do 1500 1 ln približno 4 do 6 atmosfer pritiska. v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe s ceno na ogl. odd. »Jutra« DOd »Kotil«. 14761-7 Motor s prikolico H. Davidson type 30, ku pim. I. Osojniik, Kranj 165. 14663-10 Kabriolet štirisedežen -- prvovrstne tnamke, model 1933, pod •.isoč kilogramov, letošnje -akse plačan«, kot nov •jgodno proda Lovše. Beethovnova ulica 14, tele foo 27-28. 14527-10 Priložnostni nakup! Eleganten športni »Buick« rjtorBli voz. dvosedežen. 60 H.P. v najboljšem etanj-u poceni naprodaj. Zamenja se tudi! za katerokoli vr sto blage. — Ponudbe pod 37574 na Publicitas. Zagreb 14088-10 Osebni avto štinsedežea. odprt, generalno popravljen. 10 litrov. 944 kg. taksa plečana. 4 nov! in 2 rabljena plašča. 33.000 km vožen. prodam za knjižic« Kme-tske poso jilnice ter nekaj gotovine. Ponudbe no oglasni odd« lek »Jutra« pod značko »A. G. 790«. 14485-10 Enotonski avto dobro ohranjen, primeren za gasilce, kupi Andrej Zupan. Ljubljena, Celovške cesta 50 14702-10 Motorno kolo AJS. 500. » prikolico (obengesteuort). skoro novo poceni proda Adamič. Voš-ujakov« oica 4. 14748-10 Avto »Opel« 5 sedežen. 4 cilindri, v brezhibnem stanju, — ugodno in po nizki ceni prodam. Informacije v kavarni »Slon«. Ljub-llana. 14774-10 Motor enekosmemi wvk, 300 Volt 1 HP. kompleten, in števec kupi Homan. Sv. Petre c. št. 83. 14806-10 beseda I Din davek 2 Din ta šifro alt dajanje aa ilovs S Din. Najmanjš? znesek 17 ntn Suhih tramov coa 70 m1 po zelo ugodni ceni prodem proti gotovinj. event. tudi knjižici Kadetske ali ljubljanske Mestne h-aniinice. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 14683 Hrastove kole »roda Franc Suhodol-oik v Jorovnici št. 44. 14713-15 Les kupim za 8000 Din na knjižico Mestne hranilnice ljubljanske. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« Dod »Deske«. 14765-15 Kupim Beseda I Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje aa slova 5 Din. Najmanjš' enesek 17 Din Drobilec kamenja _ sitom, oa bencinski pogon. m »če proti odškod nioi. po možnosti »kupo o vrtalo« napravo oa stisnjen? trak fBohraologe) Ponudite takoj pod lifro Kamnolom« m oglas, od delek »Jutra«. 14440-7 Dvigalo za skladišče, nosilnost Drtbllžno 1000 kg, kupimo. Ponudbe z navedbo cene ln opisa na ogl. odd. »Jutra« pod »Dvigalo«. 14762-7 Tricikelj v porvibneim stanju kumm. Ponndl)« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tricikelj« 147S4-7 Ugodna prilika za naložitev kapitala! Prodom veliko trgovtko hišo v Kranju aa najppametnejši točki na Glavnem trgu, zelo ugodna za trgovino na debelo. — N,'a-dalje v Lj-uibl jeni: novo trgovsko hišo, zelo pyv-ni-etna točka, obrestuje s« 10 do 12%, tri stanovanjske vile v ugodnih solrič-nih legah, dve stanovanjski hiši. hiša z gostilno, kakor tod: več stavbnih parcel. Za plačilo se in • dtlome ludi h-atiTn« vloge. Pojasnila deje Ivan 5 uišni k. Ljubljana, Kro-kov trg 10. 14634-16 Vložno knjižico Ljubljanske Kreditne ban-ke cca Din 100.000 prodam pro:* gotovini n«^i>. boljšemu ponudniku. r.tid-be pod »Vloge CM« na podružnico »Jutra« v Novem roestu. 1462TM6 --( Hranilne knjižice ljubljanskih in podež"'.stih zavodov kupim. Za cdgo-vor pošljite znamko na ogl. odd. »Jutra< pod Šifro »Vsaka vloga«. 14633-16 Knjižice lI<«t.M ali Kmetsk« hranilnice, z vlogo do 40.000 Din kupim prod gotovini. Ponudbe na oglas, oddelek » J u tra « pod » Dolen :ke 145oO-3< Podjetje kovinske stroke, dobro d eno in zaposleno, eprt-lroe družabnika s primerno glavnico, t?*9 boljišejra prospevenja, eve:t*L je ftudi naprodaj. — FVv nudbe na oglasni oddel«fc »Jutra« pod »Prospeh«. 14553-1)8 Vložil bi v gotovini glavnico 80.000—90.000 Din v kako družabno. najraj»3 tekstilno podjetje, ker se«ni dober kelkulant in vešč al: v tej stroki. Ponudbe pod »L. M. 770« na oglas, oddelek »J-utra«. 34379-".« Manjšo tkalnico za bomba že vino. ali posamezne statve kupim. Ponudbe n« og'esni oddelek »Ju-tra« pod »Webestuhl«. Beseda 1 Din daveK 2 Din za šifro alt dajanje ua slova 5 Dm. Najmanjša znesek 17 Din. Pozor, Ljubljančani Janez, Miha, Francelj, Pepe, Tone, Angelca, Pepca, Klara. Mara. kje ste bili? »Pod Skalco«. Mestni trg 11. Veselili smo se zelo, da še nikjer tako. Klavirlstov Tone je neprenehoma nam Igral. Vedno bomo »Pod Skalco« šil, ker tam se vse dobi, dobro jedačo ln pijačo. Restavrater Cigllč. 14797-18 Kapital i eseda 1 Din davek 2 Dtn šifro &11 dajanje na -iova 5 Din. Najmanjš: znesek 17 Din Knjižico Praštedione v nov ti te najbolj« pri nakupu motor, koiesa F. N. Zastopstvo: H. Kenda, Ljubljana. 13569-10 Hranilno knjižico 30.000 Din Posojilnic« N». rodni dom v Meribom, ksi-pim z odplačevanjem ^ mesečnih obrokih. — Ponudbe na oglasni oddolejc »Jutra« v Ljubljeni pod »Reden plačnik«. 14483-1« Snujem trgovsko prometno družb« z o. z. Pospdujem objekt« s 3 koncesijami, na periferiji Ljubljane ob zelo prometni cesti blizu železclšbt in tramvajske poertei«. Dn». žabnikom se obeta dobička* nosna prihodnjost. — Rest* ponudbe na og'a«m oddo. lek »Jutra« pod šifro »So delovanje in kapital-c. 14677-K Vlogo 10.000 Din Zadružne eospodarske ba® ke v Mariboru, kupim. Ponudbe na ■oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »50 %<. 14700-34 Hranilne vloge vseh bank tupnjemo, prodajamo lin iršdittiramo najugodneje. — Vsa naročilo »zvnšujemo 'Akoj. Poslovni zavod d-1., Zagreb. Praška od. 6/11. r»Uni. 38-38. Za odgovor jriložit« 3 Dim v znamkah 143-16 Vlogo Kmečke posojilnice, 120.000 kupim proti takojšnji gotovimi. Ponudbe s ceno na ogla«, oddelek »Jutra« ood »Gotovina 1934«. 14523-16 Vlogo članic Zadružne zveze kupim v znesku 80.000 Din proti mesečnemu odplačilu in garanciji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ugodno kupim«. 14500-16 Posredujem denar na hranilne knjižice velikih d-ene mih zavodov. Rudolf Zore, Llubliana Gledališka 12. 14463-16 Družabnika t 10—20.000 Din sprejmem v dobro vpeljano trgovino t mešanim blagom. Naslov pov« oglas, oddelek Jutra 14532-16 Vlogo 50.000 Din Mostne hranilnic« ljubljanske prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Deoor«. 14572-16 Terjatev zvriljivo. v znesku 9000 Dia. ugodno prodam. Na siov pov« oglasni oddelek Jutra«. 14554-16 Knjižice prvovrstnih ljubljanskllt denarnih zavodov jemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Ska-berne, LJubljana. 14726-1« Ureditev dolgov sodne in izvensodno poravnave, konkurzne zadeve, upeljavo, vodstvo, revizijo im stalno nadzorstvo knjigovodstva, sestavo bilam«, izdelavo proračunov in kalkulacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgo* in uvedbo kmečke zaščite, vse trgovsko - obrtne informacij« in drag« neurejen« poslovne zadev« poverite zau/pno koncesijonira.ni _ko-mercija-loi pisarni L o j % • Zaje, sodni zadt. revizoir in zapriseženi knjigovodski strokovnjak — Ljubljana, Gledališka ulico štev. 7/L Vlogo dobrega denarnega zavoda do 100.000 Din vzomenn kot varno hipote&no posojilo proti mesečnemu odplačevanju. — Kupim »Kreditna banko« proti gotovini. Posojila 25.000, 50.000 in 200 000 Pte (event. tudi v dobrih knjj-žioth) na sigurno hipoteka* iščem. Družabnika z in tudi brez sodelovanja sprejmem, ter tudi oddam družahništvo Rentabilno in popolnoma Tirno naložbo kapitala preskrbim zaupno. — Pojasnila Lojzo Zaje, komerc. pisarne, Gledališka ulica 7/L 14772-16 Družabnika (co) sodelujočega, fa izdelavo predmeta, ki se v Jugoslavija še n« izdeluj«, z 10 do 15.000 Din sprejmem. Pojasnilo daj« Adamič. Voš-njakovo ulica 4. 14749-16 Primerno mesto Išče starejša trgovsko izobražena gospa z 80 tisoč Din. najrajši pri starejšem samskem trgovcu ali podjetniku 8 lastno hišo. Ponudb« na ogl. odd. »Jutra« pod »Podjetna 46«. 14773-1« Možne knjižice Mestae flra.niln.ioe ljubljanske tu Kmeti-k* posojil»iot 1» Ljub-jsuisk© okolieo v Ljubljani, kupim takoj. — Ponudb« na ogla«. oddelek »Jutra« pod »Trgiovec«. 14747-16 Vlogo hran. knjižice od vsakega uvoda, tudi od pode ta. hranilnic ali: pos-o-jliuie, krepim prot« teko j -snjenra plačilu aJi n« mesečne obrok«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »H. L. Gorenjo«. 11730-16 Finansiria ali družabnico Z 20.00C Din Iščem za otvoritev rentabilne obrti. Ponudbe pod »sigurno« na ogl. oddelek »Jutra«. 14756 16 V najem Best*3H 1 ura davek 2 Din za šifro ali dajanje na Blova S Din. Najmanjši znesek it Din. Fotografski atelje od-lem v najem v Ljub Ijani, Tavčarjeva ulica 13 Poboji zelo ugodni. 14556-17 Gostilničar dobri) ve-rziran. ižče dobro idočo gostilno v najem. Cenj. ponudbe poslati takoj n« oglasni oddelek »Jutra« pod iifro >V najem«. 14646-17 Gostilno na račun rsame zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutro« pod »Zelo podjetna«. 14644-17 Gostilno dobro idočo, v okolici Ljub j«ne vzameim v najem. Dopise pod »Gostilna 17« ca oglasni oddelek »Jutra«. 14662-17 Pekarno * Ba-»etu ali trgu vzamem ir najem. Ponudbe na ogl. eddelek »Jutra« pod »65«. 14574-17 Gostilno po?eS' rud-nik« dam takoj t m jen za malo najemnino. Potrebno nekaj kapitala. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prometni kraj«. 14538-17 Lokal primeren za delavnico, oddamo v najem. Poizve se ▼ hotelu »B^kan« na Sv. Petra c-est.i 25 pri vratarju 14631-17 Gostilno oddam t najem na prometnem kraju v Ljubljani. — Ponudbe na oorlas. oddelek »Jutra« pod »Gostilna«. 14689-17 Pisarniško sobo B posebnim vhodom, lepo. oddam tako.1 v najem vis-a-vis elavne po Ste. V primemo nafem-nlno fe vf*eta električna razsvetljava, ton!?, voda Souporaba telefona. Naslov pove otrlasn! odd. »Jutra«. 14728-17 Brivnico v Celju prodam a'i oddam v ne-jo-m. Ponudb« na podružnica Jutra v Celju pod Vfro »Brivnica«. 14793-17 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Kotlarska delavnica z vso bakreno robo kakor: kotlje za žganjeknbo. za perilo, brizgalnice za vinograde. breoparidnike »Alfa« itd. radi emrti ugodno naprodaj. Kolarstvo, Maribor. Slovenska štev. 18. 14597-19 Buffet ali vinotoč fl kletjo iu stanovanjem tečem v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni odde;ek »Jutra« pod značko »Prometna točka«. 14562-19 Gostilno in mesarijo 1 neiaj posestva prodam na prometnem krajo. Ponudbe na podruž. »Jutra« t Mviboro pod »Dobro idoča«. 14473-19 [Vinotoč s stanovanjem takoj oddam. Naslov pove Oglasni oddelek »Jutra«. 14686-19 Trgovino s me-an m blagom, prodam Ponudbe na podruž. Jutra V Mariboru pod »Promet«. 13GS0-19 Prometno restavracijo taradl bolezni oddam. Potrebno 70 000 D:n — tud i v knjižicah dobrih ljubljanskih zavodov, ponudbe d* Oglas, oddelek »Jutra« pod »Prevzem takoj«. 14687-19 Lokal primeren ra delavmioo. prodajal ao itd., ob prometni »Kcl oddam v najem. Poizve s« ua Rimski cesti 21a 8 ni t a J d 9 nrwwyi?[ — več Izurjenih pletilj 14695-19 Gostilno JSč-e dobro vpeljana gostil-ničarka. ti ti» prevzem raz polaga z večjim kapitalom Ponudb« n« oddefek »Jutra« pod »200.000«. 14608-19 Lepo špec. trgovino ▼ večjem mestu Slovenije na najprometneiS točki — (G'avai trg tržni prosto-), oddam rad! prezaposlenost1 trgovsko nsobraŽeni požte-n! tu marljivi os«W _ prof nizki najemnini. Javijo ne' M sntno reflektantfl na og' oddelek »Jnt.ra« ▼ Ljubi ja ai ood »irvijeuska »ks 14796 Lepo in suho Me* oddano tako) ra skla dlšče Droerertla »HeT mes«, MikloSiČeva 30 14735-19 Svetel lokal t vhodom a. ulic«, poleg postajališča avtobusov takoj oddam. Natančneje v Tavčarjevi ulici štev. S/I, desno. 14712-19 Lokal n« Miklošičevi cesti z avgustom odda drogerija He-r-mes, Miklošičeva cesta 30. 14736-19 Brivnico dobro idočo, v lepem trgu zamenjam, event. tudi kupim v bližini mesta, kjer so višje šole. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1476S-19 Beseda 1 Din. davek 2 Din šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nova hiša enonadstropoa, s S stanovanji v Vodimo tu na prodaj. Delno plačljivo z vtožnimi knjižicami tukajšnjih hran-J ni«. I. Oražem. Moste. 14396-20 Novo hišo enodružinsko, z 1800 m1 njive proda Končan, Kožarje 87, p"Sta Dobrova pri Ljubljani. 14373-20 Hiša s pekarijo dobro vpeljano, naprodaj v predmestju Ljubljane — oziroma se odda tudi v najem osebi, k; bi dala 50.000 Din posojila, oziroma kavcije. Ponudbe no oglas, oddelek »Jutra« pod »Spomlad 19-34«. 14313-20 Tri krasne parcele ob Tyrševi cesti v Brinju ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku "Jutra«. 14638-20 Posestvo z dvema hišama iti g os p. poslopjem, — polje kar okrog hiš — poleg okrajnih cest prodam. Do-brna - Vitanje — poleg cerkve in šole. Vprašati pri g. Katici Pinter, Nora Cerkev, p. Vojnik. 14612-30 Parcela naprodaj v Rožni dolini a 70 Din. Bleiweisova 7/1 14619-20 Trgovsko hišo trinadstropno v Ljubljani, z donosom ca Din 100.00. proti prevzemu dolga za knjižice in gotov;no. ter trinadstropno stanovanjsko hišo v strogem centru, ugodno proda Kvaliteto* pisarna Gro=«k Jože. Ljub'; a na, Gledališka 4. 14S32-20 Hiša v Savinjski dolini, z velikim vrtom, na prometnem kraju naprodaj za 29.000 Din. Ugodno za upokojenca ali obrtnika. Pojasnila dajo Grešnik. Polze'a. 14600-20 Nova vila v Celju naprodaj za 130.0"K» Din. Polovico v knjižici celjske Ljudske posojilnice. Do 1. iunija 15.000 Din ceneje. Naslov pri podruž. Jutra v Celju. 14599-20 Hiša z gostilno v Mariboru, z lepimi prostori, velikim prometom, radi smrti z vsem inventarjem poceni naprod-aj. — Dopise na podruž. »Jutra« v Mariboru pod šifro »Ve-■iik promet«. 14398-20 Hiša z gostilno sredi Maribora naprodaj za 320.000 Din. — Maribor. Meljska cesta'"41, le*na trgovina. 14395-20 Enostanovanj. hiša z velikim vrt.oim naprodaj 30.000 D'ti v gotovini, ostanek p'eč!jiv s hran. knjižico. Vprašati v Krekovi ulici št. 3, Tezno pri Mariboru. 14392-20 Novo vilo dorostanovan-sko, prodam v najlepšem delu Ljubljane. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 14591-20 Hišo s petimi stanovanji, elektriko, kletjo, velikim ograjenim vrtom prodam za 120.000 Din. Event. prodam polovico hiše z vrw>m — strogo separirano, z dve-mi stanovanji, za 50.000 Din. Kranjc Mara. Spodnje Radvanje šte^. 6, Maribor. 14388-20 Posestvo z vsem inventarjem prodam. Potreben kapital Din 100.000. Naslov pi>ve ogl. oddelek »Jutra«. 14508-20 Parcelo v krasni legi proda Fran čiška Sluga, Vič štev. 75. 14548-20 Vilo v Ljubljani 3—Isobno. e kopalnico, ali 2 sobi in 2 kabineta, ku p:m proti gotovini- — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped »Gotovina 16« 14352-20 Na Goreleku v Bohinju v najiep® legi celo parcelo proda M. Laneros. Oeš njica, pošta Srednja vas. Bohinj. 14436-20 Zemljišče rodovitno, ob cesti proti Brinju ali Dravi jam, — kuplzn. Ponudbe z opisom kulture in navedbo cene na ogl. oddelek »Jutra« pod »Večji kompleKs«. 14755-20 Vogalno stavbišče v mestu prodam. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«. 14812-20 Novo hišo 2 sobi, kuhinjo, verando ifl vrt. davka prosto, po zelo ugodni ceai prodam. Te z no pri Mariboru, Krekova 4. 14790-20 Jimr Miklošičeva cesta 4 po ugodni ceni proda: VILO. enodružinsko, — enonadstropno, mestni del Rožne doline, 500 ms vrte. 225.000 dinarjev. HIŠO vili sllčno. enodružinsko, 1000 mi ograjenega vrta. Rožna dolina, 140.000 dinarjev VILO. enonadstropno. komfortno. 500 m« vrta, Sv. Krištof, 350 tisoč Din. HIŠO. novozidano, tri-stanovanjsko, 530 ms vrta, pri novi šoli šišlca, 3 20.000 Din. HIŠO. novozidano, dvo-stanovanjsko. 600 ms vrta, pri Koleziji. 145 tisoč Din. HIŠO. enodružinsko, — 1000 m; vrta. Trnovo. 130.000 Din. Poleg teera veliko število drugih stanovanjskih, trgovskih ln obrtnih hiš. v mestu ln okolici, ugodne stavbne parcele po ugodnih cenah naprodaj. ■ 14787-20 Novo hišo ugodno prodam. Pripravna za penzijonista. tri sobe. kuhinja s toplovodno napravo. — shrambo in obsežen obdelan vrt. pol ure iz mesta Celja. Naslov v oodružnicl »Jutra« v Celju. 14793-20 Lepa hiša na zelo prometni točki, na glavni ulici večjega mesta na štajerskem, zelo dobro ohranjena, z dobro ldočo mesarijo in restavracijo, s tujskimi . sobami, vrtom tor novim srosoodarsktm poslopjem se zaradi preselitve takoj proda po ugodnimi plačilnimi pofroji. Dopisi na oglas, odd. »Jutra« v L1ub-Uani nod značko »Ugodna prilika« 14792-20 Vogalno parcelo malo, prodam v šiški zelo ugodno. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 14803-20 Hišo v bližini centra, -z malim dvoriščem do 100 tisoč Din kupim. Polovica v gotovini, ostalo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. »Jtttra« pod »Obroki«. 14804-20 Enonadstropna hiša lepa, s 4 stanovanji in ostalimi pritiklinami, na prometnem kraju naprodaj Pripravna tudi za vsako obrt. — Ivan G o 1 o b a r. Šmartno-Litija. 14437-20 V mestu Šoštanju večstanovanjsko hišo. pripravno za obrtnika ali upokojenca, proda M. M.. Celje, Ljubljanska cesta 29 14480-20 Hiša z gostilno in trgovino, enonadstropna. z inventarjem. Cena Din 350.000. Hipoteke 200.000. Ljubljana. Hiša dvostanovanjska. novozida-na, visokoprit.lična. Cena 180.000. Hipoteke 80.000. — Podr-ožnik. Vila štiristanovaniska. euonadstir. vrt. Cena 350.000. Hipoteke 200.000. Tivoli. Reaiitetna pisarna Adamič, L'ub!iana. Vošnjakova u. 14678-20 Za 27.000 Din gotovine prodam novozidano hišo z z vrtom. Naslov v oglas. >ddelku »Jutra«. 14692-20 Posestvo sestoječe iiz njiv, gozdov in travnika, v izmeri oikrog -'o ha. prodam. Posestvo eži skupaj v enem kosu. je blizu farn-e cerkve tu -no uro od železniške postaje. Proda ee tndi samo polovico posestva. Za pt>-ovioo kuipnine se prevza me tudi hran. knjižica. — Novak Ignac, Sahov-ec, ». Dobrniče pri Trebnjem. 14428- Stavbno parcelo )00—500 m1 veliko, v me •itn aH predmestju kup Kralj. Cigl-erjeva -29. Moste Ljubljana. 14670-2f Enodružin. vilic« ^rodam ali oddam -!f*Jem v Mednem. — Vprašati Tabor §tev. 5. nri+1ič1e. desno. 14732-20 Majhno hišico s precejšnjo parcelo prodam ali oddam v najem, ne daleč od opekarne ns Viču. Dopise na oglas, od delek »Juta« pod značk' »Mala hišice«. 14705-20 Visokopritlično hišo novo trtstanovanjsko. zelo ugodno prodam blizu mitnice. Zg. šiška 230. Jančigajeva not. 14719-20 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn Enosob, stanovanje xldam za takoj, štišter šlčeva ul. 5. Moste za Selo. 14802-21 Enosob. stanovanje v I. nadstropju oddam s 1. '•unij-em v Zg. šiški, Celovška cesta 113. 14798-21 Enosob. stanovanje v-fc-iko, takoj oddam v Ročni doiini, cesta XY/6. 14703-21 Enosob. stanovanje o prioikiinamii, moktriko in vodovodom takoj oddam v Ročni doiiai, cesta VU30. 14709-21 Enosob. stanovanje udoam boljši strank L — Glince, Tržaška c. 30. 146*2-91 Dvosob. stanovanje soluč-no, s kabinet>om in kopalnico oddam s L. avgustom v novi vili z« Bežigradom. — Poizve se na Koagresnem trgu štev. 6/1. 14725-21 Dvosob. stanovanje koimfo-rtno — blizu banske uprave z junijem ali avgustom odda dr. Jemec — telefon 3494. 14722-21 Dvosob. stanovanje komfortno, 6 ko[>alnioo, balkonom in pr i tiik linami oddam takoj ali s 15. junijem v vili v Postojnski ul. št. 8. Istotam oddam tudi opremljeno sobo mansardno. 14816-21 Trisol. stanovanje oddam s 1. avgustom na Rimski cesti štev. 9/III. 14710-21 Enosob. stanovanji s prit.ikiinami oddam e 1. julijem v Orlovj ulici 19. 14506-21 Dvosob. stanovanje komfortno, s predsobo, ka binetom im kopalnico, v visokem pritličju nove viii-■akoj oddam boljši in mir ni stranki. Moste. Poljska pot SL H600-21 Dvosob. stanovanje *f>!nčuo — f moorabo vtm -KMveni oddam Ponndbe n* oglas oddelek »Jutm« pod značko »Zmerna cena 63« 14741-51 Trisob. stanovanja solnčna, v parterju, H. in III. nadstropju, z uporabo vrta oddam v centru mesta Ponudbe na og'.«s. oddelek »Jutra« pod »Trisobna 62«. 14742-21 Trisob. stanovanje parterro, z vsemi priti-kl.inamii, poleg Tivolija. oddJir. za avgust. Naslov v oglasnem oddelku »Jure«. 14621-31 Trisob. stanovanje komfortno, oddam s 1. junijem 1934 — Bežigrad 3. 14547-21 Štirisob. stanovanje oddam za avgust na Vrtači, Tobačna 16 odraslim osebam. 1461S-21 Štirisob. stanovanje solnčno, z balkonom, v centru mesta, s 1. avgustom Da razpolago. Informacije Blei\veisova cesta 20/1. 14620-21 5—6sob. stanovanje komfortno, lepo in solnčno v centru mesta oddam. — Ponudbe na og'as. oddelek »Jutru« pod »Centrum 64«. 14743-21 V vili v centru mesta oddam stanovanje treh sob, kuhinje in kopalnice. Poizve se v ogl. oddelku »Jutra«. 14729-21 Komfort. stanovanje trisobno. lei>o, šolnino, oddam. Kodeljevo; -pov-šetova c. 35 a. 14656-21' Solnčno stanovanje trisobno, s prit)ikl|fnam.i od iam za avgust. Naslov v ►glasnem oddelku »Jutra« 13529 21 Stanovanje oddam z junijem mlrm družiui v Idrijski ulici 7-14604-21 Stanovanje parketirane sobe. kuhinje in pritiklin, oddam uredniku [>od Rožnik.om, cesta V/33. 14757-21 Stanovanje d v o- al.i trisobno, solnčno, separatno, parketirano, s 1. julijem oddam v Rožni dolini, cesta IV štev. 23. 14809-21 Stanovanje visoko pritlično, obstoječe iz predsobe, 2 pnrketiranih sob. kuhinje, zidane ve--ande, kompletno pod enim ključem, zraven lahko še 1 kletno sobo ali brez ter z ostalimi pritiklinami. in delom vrta oddam s 1. avgustom mirni stranki treh odraslih oseb. Masarvkova cesta 66T. 14672-21 V Begunjah pri Lescah na Gorenjskem oddam za poletno sezijo opremljeno ■ anovanje, obstoječe iz 3 ,!i 4 sob. 2 kabinetov in kuhinje. Električna razsvetljava in priložnost za kopanje. Podrobnejše informacije v Ljubljani. Tabor št. 3. pritličje. 14561-21 .lese d a i Dih davek 2 Din ia. šifro ali dajanje na siova 5 Din. Najmanjši znesek ••» Dtn Enosob. stanovanje iščeta dve osebi za takoj ali poaneje. Po možuosti v trnovskem ali *entja-kobskem okraju. Naslov poslati na ogiasui -jdde-lek »Jutra« pod šifro »Jvva mirna«. Dvosob. stanovanje s pritr&čnaai, v ^'-Mi.ičju ali prvem aedstooTiJu iš/ti tričlanska dpui«M za -iv-just v acc&M s!« v bližini. Ctuo DAvetsi/ii Poaadibfc ne >g!as. oridulei .Ju-ora« pod »Uraduii vnokoj^nec«. 14534-21/a Dvosob. stanovanje suho in solnčno, v mestu išče za avgust d rutina treh oseb — upok. uradnik. — Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutra« pod »Točnost«. 14714-21/» Dvosob. stanovanje išče tričlanska uradniška rodbina za julij ali p>zne;e Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna«. 14788-21/a Sobeišče Beseda 90 para davek i Din za šitro ali da-lanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Sobo lepo opremljeno, i vso oskrbo in separatnim vhodom išče gospod za 1. jn- nij. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirni«. 145S3-2C/a Sobo odda Beseda 50 para. aaveB i Din z« ftitro »U da lanje naslova i Din. Naj Tiaoi&i znesek 1? Oln Majhno sobo oddam z vso oskrbo v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14603-23 Čisto sobo oddam gospodu ali gospodični, ki so čez dan zaposleni, za 130 Din. — Poizve se: Stari trg 2/4 levo. 14 oddam. Bolgarska ul. št. 30. 14635-23 Sobo oddam za Sv. Krištofom, Rob bova ulica 23 (fcgaj-nar). 1462G-23 Sobo z uporabo kopalnice oddam zakoncema. 2 gospo-d.čn?ma ali gospodu •«-koj ali pozneje. Ga:ev* 3 V levo (left). 14622-23 Iščem stanovanje tri- ali štirisnbno, po motnosti s kopalnico. Ponudbe na inž. Gorjup. Kmetijski oddelek banske uprave. 14494-21/a Enosob. stanovanje ali prazno sobo e predsobo, vhod s «topnjišča. iščem » avgustom v centru mesta Ponudbe na og'es. oddelek Jutra pod »Učiteljica 906« 1S905-21'« Dvosob. stanovanje = kabinetom iščem za ♦ull.1 na periferill mesta. Cerj ponudbe na ogl. odd. »jutra« pod »Nizka najemnina«. 14753-21a Sobo s posebnim vhodom, verando, sota-čno, oddam •-ni aH d.vema osebama. Ulica no Grad 9. 14665-23 Opremljeno sobo s' posebnim vhodom • in elektr. oddam.. Naslov v oglasnem oddel-ku »Jutra* 14655-23 Lepo sobo s posebnim vhodom, čista In zračna, novo opremljena, e parketom, elektriko oddam eni ali dvema osebama za 250 Din event. tudi ceneje. — Istotam sprejmem sostanovalca(-ko) na stanovanj« in dobro domačo hrano za 4o0 Din. Naslov -v oglasnem oddal-ku »Jutra«. 14664-23 2 opremljeni sobi vsako zase ald 2 prazni sobi s souporabo kuhinje oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14551-23 Opremljeno sobico in kabinet s prostim vhodom, takoj oddam na Napoleonovem trgu št. &UI. 14S18-23 Gospodično sprejmem na stanovanj« v sredini mesta. Prost vibod. Mesečna najemnina 125 Din Naslov v oglasnem odde;l;>i »Jutra«. 14779-23 Opremljeno sobo oddamo gospodu oziroma gospod čnl od junija do septembra. Naslov v osi, odd. »Jutra«. 14799-23 Dve sobi prazno ln opremljeno, s souporabo kopalnice oddam samo boljšemu gospodu za junij. Pri Zvezdi. Ogleda se dopoldne. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 14783-23 Prazne sobe v centru takoj oddam v mansardl in I. nadstropju. Naslov v oglas, odd. »Tutra«. 14819-23 Opremljeno sobo ?ena Hrano, po n-Vki ceni oddam v centru. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14S14-23 Na stanovanje in dobro hrano sprejmem takoj v Rožni ni. št. 19. • 14661-23 Opremljeno sobo v centru mesta oddam s 1. junijem. Naslov v og'os. oddelku »Jutra«. 14681-23 Lepo sobo s strogo separiranira vhodom in vso postrežbo oddam v bližini kolodvora. Cena zmerna. — Istotam sprejmem sostanovalko mirno in čisto po nizki ee-ni. Poizve se v Kolodvorski ulici štev. 34/11. levo. 14683-23 Lepe solnčne sobe se oddajo na Sv. Petra nasipu 43 z hrano ali brez. Kopalnica na razpolago. 14718 23 Sobo Lepo opremljeno, posebni vhod. oddam dami ali gospodu. Ogled od 1. do 2. Livarska 5. 14724-23 Elegantno sobo oddam takoj ▼ vili na Vrtači. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14721-23 Lepe 3 pisarn, sobe blizu sodišč* odda s 1. avgustom drogerija Horacse. Mit! ošioe-ra cest« tit*v. 30. 14737-35 Sobo t 1 pasejo, znavei« glavne pošte takoj oddum. Nasl-ov v Insn^m odAetlm Jutra. 14788-2? Pralno sobo v Du4i!(r»»«m ftd-ofrM cdd-jr. Tsttotan oddam r^Hivi« opremlieno sobo V«slo« o^^srvem oddelku »Jutr««. 14744-58 ileseda 1 Din davek 2 Din za šllro ali dajanje oa slova 5 Oln. Najmants-znesek 1« Din Zdravo srno eno!etuo; kupim. Naslov: Črnomelj h. št. 232. 14539-27 Ilirske ovčarje 8 tednov stare, z rodovnikom prodaja M. Bregar, Ljubljano, Jeranova ul. 14 Trnovo. 14620-27 Lovci pc«or! Čistokrvni španjeli stari- 6 tednov, naprodaj. Naslov v oglosnem oddelku »Jutra*. 14657-27 Oslica tri'ehna, pohlevna, z vso opremo — priporočljiva za otroke — ugodno naproda; Upravo graščine Ortenek pri Ribnici, Dolenjsko. 14673-27 Izgubljeno Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjš' znesek IV Din. Tatvina fotograf, aparata Prejšnji teden Je bil ukraden e. F. N. na Miklošičevi cesti fotografski aparat znamke Volgtlander. tipa Vag. objektiv Skopar 4.5, — format 6 ln pol : 9, na plošče. Obenem Je odnesel tat 6 kaset ln rjavo kožnato torbo. Svari". se pred nakupom aparata. Kdor vrne aparat, dobi nagrado 200 dinarjev. 14708-28 Onremljeno sobo oddam s 1. iumjern v Uir-*ki ulici 29/1. 14759-23 Solnčno sobo z vbodom « stopmiiSča. aM sobico oddam na Polja nek; cesti štev. 13/11, d«*no. 14808-23 Lepo prazno sobo r cen'"'« m«**« odd«m » 100 D'n mesečno. J. Kn meli. Gledališka 7. nritličje. desno. 14810-23 ur Beseda i Din davek ldelek »Jutri« pod t^aoko »Zvest«. 1*342-25 Posestnikova hči srednjih let. se želi poročiti s s'are5š:m železničarjem o.li z drug'm d-žavn:m uslnžbencem. Ponudbe na podružnico »Ju'ra« v Mariboru pod »Pridna ?t> "o. štena«. 14474-25 Ljubljanski trgovec z lastno hišo. poroči pošteno dekle, ki ima veselje do trgovine. Ponndbe n« og'as." eddelek »Jutra« pod »Ta »nos t«. 14716-23 Pozor pekU »Teigteilmssc.^iae«, 25 delna, ugodoo naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 14/525-2» 2 šivalna stroja eden z okrog.im 6otn:čkom. malo rabljen, za 1600 D:n, in eden z« 800 Din naprodaj v Kiadezoi ulioi 26 — Krakov«. 14605-29 Pletilni stroj St. 8, dolg 36 cm, pnudojn. Naslov v -ogkiscem odd » k u »J mtra«. 14817-29 Moško kolo in šivalni stroj pogrezijiv, prvovrstne znamke, j>ooeni uaprodc-j v Dvorni:ov; ulici št. ST levo 14781-^ Gospod 37 let star drž. uradnik, išče razume™ ;ofo in nesebično prijateljico, modernih nazorov. Dopise na ogesni oddelek »Jutra« pod šifro »Srečno naklučje«. 14609-23 Podjeten samec želi znanja v svrho že-nitve s podjetno samico. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Srednji stan«. 14782-25 Beseda l Din davek 2 Din šifro ali dajanle na slova 5 Din. Naimaalši znesek 17 Din. Pozor, pevska društva in šole! Harmonije in pianine dobit« najceneje tudi na ob--oke v fvorniw Iv. Kacin. Domžale. Zahtevajte cenik 14248-26 Pianino ali kratek klavir proti gotovini kupi Viher. Maribor, Koroška ces*a 53 14594-26 Lep, črn klavir io.br« ohranjen, rodi premestitve prodam za 3500 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14813-26 Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjš' znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato in srebro k a p n j e rafinerij« iragih kovin v Ljubljani, tlirska ulica štev. S6 — vhod ia Vidovdanske ceete (pni go srfitn Možica). 70 Krajevne zastopnike za prodajo Jordan-gorke vode proti proviziji sprejme ALBERT RUPP Beograd Kn. Mihajlova ul. 16 8402 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir Ljubljana, \Volfova ulica 3 Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Maribortka afi-nerija zlata — Maribor. Oroinova ulica 8. 230-35 tseseda i Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek i? Din. Informacijski zavod Glocke Hinko, Zagret, Baruna Jelačiča 2, obvešča o Imovini, dohodkih, zasleduje, nadzira, spremlja način življenja, zveze in odnošaje (nezvestobo, zakono-lom) vsake osebe v vseh krajih v naši ln v tujih državah proti zajamčeni diskrecijl. Pismenim ali osebnim vprašanjem absolutna diskrecija. 11416-31 Nisem plačnHt za dolgove, ki bi jih napravila moja hčerka Pepca Spitra. ki živi v Mariboru. Posestnik SpitT«. Ljubljana, Emonska cesta štev. 11. 14751-31 Heseda 1 Dtn davek 2 Din za šifro ali da.ife.nje na siova S Din. Najmanjši znesek U Din Suhe gobe po vzorčen o kupuje po najvišji ceni Artur Nachbar. Radeč«. 14426-33 H a loško vino več j« množino L 1932 in 1933, iz bor ne kakovosti, prodam po zmernih cenah. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14442-83 Za pokositev sena prepustim Drezplačno približno 4000 kg otave. Poizve se v tovarni Golob & Ko., Vič pri Ljubljani. 14760-33 Gostilničar na deželi se želi poročita t' gospo ali vdovo brez otrok z nekaj kapitala v starosti od 50 do 56 let. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bodočnost«. 14633-25 Gospodična let želi poinanstv* t državni m uslužbencem ali obrtnikom, starim do 33 let. Dopt« v vseh tekar. nah. Ogl. reg. Sip. br. 3ai 24 HI. 1934. Vseka orig: Daiua 6kav lic« j« preveza na i zeleno. numeriraoo vrvico. IELcHEROLD" Ali si že član „Vodnikove družbe"? Katarje, naduho, em-fizem, srčne bolezni leči BAD GLEICHENBERG na Štajerskem (Avstrija). Edinstveno podnebje, učinkoviti zdravilni vrelci, naravne ogljikovokisle kopelji in inhalatorji, pnevmatične celice. 4471 1834 —■ ENO STOLETJE — 1934 Zahtevajte prospekte! Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek i7 Din. Košnja sena in otave s travnikov Oražnove dijaške ustanove (pod dolenjskim kolodvorom in nad »Zelenim hribom«) se odda. — Istotam se razpisuj« dobava 60 m' drv Pogoji so na vpogled pri hišnikih O. D. D. na »Zelenem hribu« in v \Voifovi ulici štev. 12. Pismene ponudbe sprejema uprava Oražnovega dijaškega doma n« tukajšnji univerzi, gled« košnje do 8. junija, gled« drv do 20. junija t. L 14576-37 PRAVA UTEHA ZA ŽIVČNO BOLNE! Tako nenadno spremembo v prav kratkem času — že PO NEKOLIKO TEDNIH povzroči naše preskušeno hranilno sredstvo. Brezplačno in poštnine prosto pošljemo vsem, ki se obrnejo do nas, obširno razpravo o tem hranilnem sredstvu. število onih, Id so poslušali naše nasvete, in se na ta način rešili svojih bolečin, je izredno veliko. Pišite še danes na nižje navedem naslov: Poštno zbiralno mesto: Ernest Pastemack, Berlin S. O. Michaelkirchplatz 13, Abt. 87. 4759 idealno letovišče in morsko kopališče. Informacije daje brezplačno kopališčno poverjeništvo otoka R&baa Oba, mož in Sena sta zadovoljna, ker sta si nakupila vse potrebno manufakturno blago poceni v Trgovskem domu — Ster-mecki, kateri Vam brezplačno podlje na ogled svojo izbrano kolekcijo platna, gradla, cefirja, sukna, kamgarna, volne, svile, klota, poplina, kretona, tiskovine in drugega man uf akt urnega blaga. TSGOVSTl-OOM coM-n-oBta Celje it. 20. Veliki ilustrirani cenik In vxorci zastonj I L. Wolff: 6 Garragan Roman Posebno Še ob mladem, zaljubljenem plesalcu, ki je plesal tako lahkotno in skladno, kakor le more mlad, neskrben, zaljubljen grofic. In njegova ljubezen je bila tako močna, da je klicala malo-dušno ženo nazaj v življenje in ji zbujala novo zaupanje vase. Živeti hočem, je misliia Glorija, oproščena grozeče prihodnosti, topeča se v srečni minuti, brezskrbna poslednjikrat v svojem življenju. Majhen boy je stopil v dvorano, prišel k Macphersonovi mizi in mu podal brzojavko. Ko jo je hotel Macpherson odpreti, je opazil, da je bila naslovljena na Glorijo. Valček je postajal tišji in počasnejši, kakor da bi lahkonogo uhajal v jasni gozd. Glorija in Henikstein sta se vrnila. »Ali ne bi bilo na večne čase škoda, če ne bi bila plesala tega valčka?« je z vročim glasom vprašal paže. Nasmehnila se je, oči so se ji zasvetile. Nikoli ni bila Glorija Garraganova lepša kakor v tej minuti. »Lahko bi si kot plesalec služili kruh, grof Henikstein,« se je pošalil Macpherson. »Prav imaš, Leslie. Dobro pleše. Tako dobro, da se mu skoraj ne spodobi.« »Strašno me je sram, gospa Glorija,« je potrto odvrnil mladi človek in skesano sedel na svoje mesto. Glorija je zagledala brzojavko.* »Brzojavka? Zame?« »Da, Glorija.« Temna slutnja jo je pograbila. Strmela je v brzojavko in se je ni upala odpreti. Slabost ji je drhtela v kolenih. Kar mahoma se je začutila revno in zapuščeno. Godba Je jela Igrati novo skladbo. Dva poštama Berlinčana pri sosednji mizi sta podjetno brundala besedilo: »Kakor nalašč — banane...« Vse, kar je moglo premikati noge, je plesalo kakor iz uma. »Tem ljudem ni pomoči,« je rekel Henikstein z rezko brezpogoj-mostjo svoje mladosti. »Nikoli se ne bodo zmožni zamisliti v kulturo valčka.« »Kaj ti je, Glorija?« je tiho vprašal Macpherson. Zmajala je z glavo, se naglo odločila, vzela brzojavko, jo odprla in brala: »Gospod baron se je danes vrnil. Eweding.« Kar odrevenela je, srce ji ie nehalo utripati, kri ji je zastala v žilah. Toda jajčasta dvorana je bila vsa v gibanju, sukala se je kakor vrtiljak, čedalje hitreje, čedalje brezumneje, in vsi ljudje so se sukali z njo, metali svoje gospodstvo od sebe in navdušeno vriskali: »Kakor nalašč — baname —...« »Ali si dobila neprijetno novico, Glorija?« S krčečimi se prsti je zmečkala brzojavko v kepo in trudoma zašepetala: »Prosim — rada bi se umaknila v svojo sobo...« Oba gospoda sta poskočila. »Rada bi sama odšla, Leslie.« Macpherson je v neodločnosti stal pred nio. »Pada bi sama odšla iz dvorane,« je ponovila Glorija s takim grozečim glasom, da se je Macpherson vdal. Glorija je vstala, pokimala gospodoma in s počasnimi koraki odšla. Macpherson in Henikstein sta gledala za njo, dokler jima ni izginila izpred oči. »Kaj se je zgodilo, Mr. Macpherson?« je prepadeno vprašal mladi grof. »Ne vem, grof Henikstein.« Glorija je stopala po dolgem, tihem hodniku, ki se je zibal pod njo kakor promenadna paluba ob nemirnem morju; nato so se odprla bližnja vrata, in sobarica je stopila izza njih. Glorija je zavpila. Dekle se je opravičilo. »■Kje je soba 21-22?« Dekle je spremilo gospo, ki ji oči vi dno nI bHo dobro. »Prosim, odprite in napravite luč.« Šele ko so gorele vse žarnice, je Glorija stopila v sobo. »Ali ima gospa še kako željo? Morebiti stopim po hotelskega zdravnika?« »Ne, hvala. Zdaj lahko greste.« Zaklenila je vrata za sobarico in se spustila v naslanjač, ki je stal sredi sobe. Nepremično sede je poslušala šumeča morja, daljne zvonove, drobce plesne godbe, držala oči zaprte in gledala škrlatna kolesa, čutila, kako ji teče po čelu znoj, ne da bi imela moč, da bi ga obrisala z drhtečimi prsti. Ta ura je bila močnejša od nje. Ta ura, katere je čakala deset dolgih let, ura, ki se je deset let pripravljala nanjo, jo.je bila zadela nepričakovano in porazno kakor naravni dogodek. V najgloblji notranjosti svoje duše ni nikoli mislila na možnost, da bi to uro Garraganovega pojavljenja res učakala in doživela. Vse si je lahko predstavljala, čudež, konec sveta, svojo lastno ali Garraganovo smrt, a misel, da bi utegnil biti Garragan kdaj prost za maščevanje — to misel je sicer mogla odeti v besede, resnično dojeti je pa nI mogla nikoli. »Garragan je prost!« je iečč zašepetala in odprla oči. V velikem oblačilnem zrcalu, ki je stalo ob steni nasproti naslanjača, je zagledala gospo v veliki večerni obleki, z obrazom tako raztrganim od groze, da je oblila Gloriio mrzla zona. Kakor hipnotizirana je strmela v to ženo, ki je bila blizu in hkrati daleč, prikazen In resnica obenem. In zdajci se je žena razblinila, skopnela, Izginila v brezkrajnost. V zrcalu je Glorija zagledala sodno dvorano in Garragana pred sodniki. »Ali obžalujete svoje dejanje?« Je vprašal predsednik. »Da.« je odvrnil Garragan, im Glorija je razločno slišala njegov glas. »Da, zakaj ubil sem nedolžnega. Ne grofa Veršinina, ampak_« Tako govoreč se ie Garragan obrnil in iz zrcala z neizmernim sovraštvom pogledal na Gloriio. »— ampak svojo ženo bi bil moral ustreliti!« Izkoristite že vendar hitro to edinstveno priliko! pridobite Din pri nikip« noreča »parala KODAK JUNIOR 620 x anastigmatom F. 7,7 Sedal le vsakomur Izpolnjena ieUa. ko Ima edinstveno priložnost nabaviti si In poslati lastnik take prekrasne kamere. Informirajte se slede obroinHi odptoOl pri svojem fototrgovcu. Ta naia edinstvena ponudba velja samo do 9. junija 1934. L Ne samudtte zaradi tesa te prilike KODAK VERICHROME FILM JAMSTVO ZA USPELE POSNETKE! /00 Din Pri oddaji izpolnjenega kupona plačat« namesto samo Din 390.- Odrežite ta kupon, izpolnite ga, ker je ta vreden 100.— Dtn pri nakupu aparata KODAK JUNIOR 620 F. 7,7 it«ii»a*»u Podpisani ima pri oddaji tega kupona pravico do popusta pri nakupu aparata Kodak Junior 620 t. 7,7. Velja samo do 9. junija 1931. [ME: NASLOV: i»«»»i»i»iwiinwrwwww I nove in rabljene v najboljšem stanju si lahko ogledate v naSem skladišču v pogonu. Istotam se predvaja tudi TEOSTRAM SKOBELNI STROJ za izdelovanje ladijskega poda, katerega CENA JE TAKO NIZKA, DA SI GA MORE NABAVITI VSAKDO, KI GA LE MALO POTREBUJE. Velesejma se ne bodemo udeležili in VAS VLJUDNO VABIMO NA BREZOBVEZEN OBISK. NE ZAMUDITE PRILIKE UGODNEGA NAKUPA. KLEIN 8 STIEFEL FULDA zastopstvo PETER ANGELO d. z o. z, LJUBLJANA, Tvrševa 31 Telefon št. 3249 4603 Couch zole spalne fotelje, otoma-ne, modroce in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg štev. 13. ilMSKE-TOPLICE sezona od 1. maja do 15. oktobra. Dravska banovina RADIO-AKTIVNO TERMALNO KOPALIŠČE OGLJIKOVE KISLINE R indikacije: revmatlzem, BI lschias, ženske bolezni, pomanjkanje teka, ner-voznost, arterioskleroza itd. Zahtevajte Izčrpni, brezplačni prospekt od potniških uradov od kopališčne uprave Rimsklb Toplic. 91 PAVŠALNA KURA y pred- ln posezoni za vsakih 10 dni 600 Din, v glavni sezoni 800 Din. ali ) P H M J Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, 3, 4. CENE PERJA ZELO ZNIŽANE. ZAHTEVAJTE CENIK I.N VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! RAZUDMEN TRGOVEC MI um m kje bo oglaševal, ker ve, da ima le dnevnik z vedno polnim malim oglasnikom maso kupnomočnih čitateljev. I Plise za volane v različnih gubah, speci-elni entel oblek, volan, šalov itd., azuri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, LJubljana poleg hotela štrukelj. 129 Priložnostna prodaja AVTOMOBILOV; OPEL GMC limuzina 6 cil, 4 osebe, 960 kg v dobrem stanju Din 22.000.— OPEL 4/20 PS limuzina 4 osebe, 910 kg brezhiben s plačanim davkom Din 14.500. OPEL turing 8/40 PS, 6 cil, 4—5 sedežen v dobrem stanju Din 15.000.—. OPEL luring 4/20 PS, 4 sedežen, 4 cil, 750 kg Din 12.000.—. STUDEBAKER luksus limuzina prekrasne izdelave 4—5 oseb, 6 gum, 1400 kg Din 42.000.—. ŠKODA special turing, 6 cil, 6—7 sedežen z novimi gumami Din 18.000.—. AUSTRO DAIMLER 6 cil, 7—8 sedežen, Din 8.000.—. OAKLAND 6 cil, limuzina za 6 oseb, nove gume Din 12.000.—. Poleg tega ae nekoliko novil OPEL GMC limuzin, Kabriolet, Roadster, novih Stude-backer limuzin s prostim tekom. Tovorne šasije Perl, Bedford, Studebacker, 2—i tonski OPEL motocikl 500 ccm izpod cene. Zahtevajte ponudbe, dokler traja zaloga. Eventuelno dam tudi na obroke proti jamstvu. 4760 KARDOŠAUTO, ZAGREB, Ilica 73. Zoper Izpadanje las in prhljaj, ne napravi mastnih las in ima prijeten duh. Priporoča se za vodno in trajno ondulacijo. Pčtrole Haltn Priporočajo ga mnogi zdravniki. Prodajajo ga vse trgovine te stroke. Zastopstvo: H. MAYER IN DRUG, Zagreb. 154 prvovrstna bela in črna vam ugodno nudi od 50 litrov naprej Belokranjska klet vinarska zadruga LJUBLJANA VII. Gasilska ulica štev. 3. Počitniški doni realne gimnazije profesorja Rainerfa v Mauer pri Dunaju. V lastnem Tenkem pariku prostor ** Krnit, bsaeti m pla-vacje, gojitev Teeh epo rtaifc panog, df>i>-», >yb#m prebrana. Jezikovni tečaji za rncietnce, pomot v vseh predmetih sr-ednješoflekih etrok, Mau«r pri D*re»ji», Langegaeee 113 — telefon Atizgeredorf 833 (Dnmjeka telefonska mreča). 4600 ŠOTORE, S 1. septembrom 1934 se oddajo trgovski prostori in stanovanje v hiši št. 140 v Kočevju, v katerih se nahaja lekarna v najem. Hiša se eventuelno tudi proda. Interesenti naj se javijo pri gospodu dr. Hansu Arkotu, odvetniku v v Kočevju. 4751 tr mm samo ^* ftmmt GLAZbILA . kep so najpopolnejša in najcenejša, ppovijo tisoče in tisoče mojih stranka Violine o«* nm77.-e. Giiane - ~148,- m Iklavipske harmonike. Mandoline - - 98- . \saksofom. tpoblje in t d. Hapmonike -75.- - I po najnižjih cenah NA9V£(!JA DO*lAČJK STROKOVNO ODPREMHA TVRDK,t GLA.ZBILA KRALJEVSKI DVORNI DOBAVITELJ F.SCHNEIDER PROIZVOD GLAZBTL IN POTREBŠČINA ZJVGREB. Nikoličeva ul. 12./c\ ZAHTEVAJTE CENIK KONJSKA STRUNA (Rosshaar) „Ž IM A" Zimo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JE Š E, tovarna žime, STRAZIŠCE PRI KRANJU Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! LJUBLJANSKI VELESEJEM, PAVILJON „L" VATO v tablah in za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 29 Kako Izgledata 2 glavi pred uporaibo preparata za formiranje ušea »RECTODOR« liti glavi 5 minut pozneje po neopazni in povsem enostavni uporabi »Reetodorec. — Uspeh im neškodljivost zajamčena. Ga™i.tu.ra 90 Din. — Originale Schr&der Sehenke razpošilja »Om.niac, oddelek 1/4. Zagreb, Gi«i-duiičeva 8/1. Poštnina pni plačilu v naprej 6, pri povzetju pa 12 Din. nahrbtnike, poljske postelje, spalne vreče, vrtne solnčnike, vrtno pohištvo. Izdelki: Jagostebsdi d. d. Osijek 4764 Na križišču oentruma Ljubljane oddam« za 1. avgust v I. nadstropju komfortno stanovanje obstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabino* tov, primerno tudi za poslovne lokale m zdravnike zobozdravnike zavarovalnice odvetnike agenture modne salone. 4740 Vprašati v oglasnem oddelku >Jutra«. Poškodbe, rane, hraste »FIT0NIN (( prepreča infekcijo, zaustavi krvavenja, ne dovoli rani, da i« usmra-(H in jo zelo naglo zaceli. Razna uradna raziskovanja potrjujejo, da zamorete c popolno zanesljivostjo »porabiti «FITONINc pri vseh poškodbah, okvarah, opeklinah, hrastah, lišajih, tirih, črnih priičlh, ranah zaradi letanja, starih zanemarjenih ranah na nogah. Skrofnloznih ranah, odprtih ozeblinah, in odprtih hemoroidih. Stekleni«« 80 Din v Jo-karnaih. Po pofctnean povzetju 2 steklenici 30 Din. Poučno knjižico štev. 14, pošlje brezplačno >FTTOiNT< d. z o. t., Zagreb 1-78. Registrirano pod S. br. 1281 — od 28. julija 1903. »TRIBUNA« F. Batjel, Majnižje cene! cesta Ljubljana, Karfovška 4 Ceniki franko. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holen-derjev, malih dvo-koles, tricikljev, uuih strojev, motorjev in dvo-koles v prostorih domače tovarne Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak, Vsi y Ljubljani