GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE HRA Leto XI. Hrastnik, 12. 7.1975 Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera, Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Viljem Zaletel ml. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 11. 3. 1974). Ob prazniku občine Hrastnik 3. julija praznuje občina Hrastnik svoj občinski praznik. Odločitev o tem, da je’prav 3. julij, tisti dan, ki je za občino tako po- -memben, da je bil razglašen za občinski praznik, je bila lahka, kajti v dneh 3., 4. in 5. julija 1934 so se v rovih hrastniškega rudnika odvijali dogodki, ki so, imeli daljnosežne posledice, v teh dneh se je namreč odvijala 72-urna gladovna stavka hrastni-škdh rudarjev. Stavka se je razširila tudi na ostale rudnike ter je imela velik pomen za boj delavskega razreda zoper takratno monarhofašistično diktaturo v Jugoslaviji in je bila, ker jo je organizirala in vodila KP, organiziran upor in odgovor zoper vse oblike kapitalističnega izkoriščanja. Stavki so se pridružili tudi rudarji Trbovelj in Zagorja ob Savi, s čemer je bila izpričana solidarnost delavcev v boju za njihove pravice, obenem pa je pomenila svetel primer odločnega boja celotnega delavskega razreda Jugoslavije. Globoka delavska razredna zavest je bila, od tedaj dalje prisotna v rdečih revirjih, kar pa se je zlasti pokazalo v NOB. V tem boju je sodelovalo preko 1.500 Hrastničanov, 368 življenj pa je krvni davek, ki so ga prebivalci naše občine plačali v 4-letni vojni. Tako kot vedno doslej bomo tudi letos ponosni praznovali naš praznik, ob katerem pa bomo pregledali, kaj je bilo storjenega v 30 letih svobode in izgradnje v naši občini in skušali ugotoviti, kakšne možnosti imamo v prihodnje. Tako bo tudi praznovanje letošnjega občinskega praznika še posebej pomembno, ker ga praznujemo obenem s praznovanjem 30. obletnice osvoboditve, ki jo s posebnim ponosom praznujemo v letošnjem letu vsi jugoslovanski narodi in narodnosti. - Za pretečeno obdobje je značil- no. zlasti to, da je občina, ki šteje okoli 11.100 prebivalcev in ima danes 4.727 zaposlenih, uspelo zagotoviti dovolj potrebnih delovnih mest in skoraj v celoti rešiti ostala odprta vprašanja, ki so bila najbolj pereča. V tem času so nastale nove OZD oz. TOZD tako, da so danes poleg Tovarne kemičnih izdelkov, Steklarne in TOZD rudnik Hrastnik, za občinsko skupnost že izredno pomembne tudi Splošno gradbeno podjetje s približno 800 zaposlenimi, »Sijaj« Hrastnik s približno 339 zaposlenimi, TOZD »Jutranjka« Sevnica — Dol pri Hrastniku s skoraj 200 zaposlenimi ženami, Komunalno' obrtno podjetje s približno 180 zaposlenimi, pa Splošno trgovsko podjetje in'Gostinsko podjetje »Jelka«., Vseh zaposlenih v družbenem sektorju je približno 4.690. V tem času smo v, občini zgradili tudi Zdravstveni dom z lekarno, osnovno šolo na Logu, po- slopje, v katerem je pošta in ek-pozitura LB, nove trgovske lokale, stadion in druge športne in rekreacijske objekte, dva zadružna domova, godbeni dom, dve planinski postojanki, vzgojnovarstve-ne ustanove, klub »Svobode« na Dolu pri Hrastniku, taborniški dom, postajo milice, bencinsko črpalko, »Delavski dom«, v Hrastniku ter mnoge druge objekte družbenega standarda, ki dnevno služijo našim občanom. Za vse to je naša občinska skupnost vložila znatna finančna sredstva in druge napore. Nadalje smo v tem obdobju zgradili mnoge stanovanjske objekte tako v družbenem kot v zasebnem sektorju. V družbenem sektorju imamo približno 1820 stanovanj in skoraj prav toliko v zasebnem. Stanovanjska površina v družbenem sektorju znaša približno 118.000 m2. Urejeno imamo cca 40 km (Nadaljevanje na 2. str.) : MK [ j im E l|i!: #11 WM i j pji p p|| u i ii ■■■■■K' ■■■ '■S'is .... 'A IHH HUM 1 m jiiiiiiimiiiimmimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiii .iiiiiitmiiiiniiiiiir. iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiii — Skupščina občine Hrastnik Ob občinskem in rudarskem prazniku - 3. juliju in ob dnevu borca - 4 juliju delovnemu kolektivu steklarne Hrastnik in vsem občanom čestitajo — Občinska konferenca ZKS — Občins'ka konferenca SZDL — Občinski sindikalni svet — Zveza združenj borcev NOV — Občinska konferenca ZSMS — Uredništvo Steklarja IIMIIIII{IIIIIIIIII)IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIli|IIIIMlll(llllllllll>lllllllilllllllllllilllllllHIIIIIIMIIIIIIIIIIll|IUIIIIIIlllllIlllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|iniimilUlllllllIIIHIIIIIIIIIIIlllIli(li}llilllllllll!ll JlllIllllIIMIlieillllllllllllliilHlIlIlItlllllllilllUlllll ■ ■■?;■:- ' . r' Združevanje v okviru slovenske steklarske industrije in sorodnih panog Na podlagi sklepa konference ZK steklarne Hrastnik, kateri nas je obvezal, da iščemo možnosti združevanja v okviru revirjev in slovenskem prostoru. Akcija je stekla v smeri razgovorov med predstavniki družbeno političnih organizacij »SIJAJ« Hrastnik, »TIKA« Trbovlje in OZD Steklarna Hrastnik. Zaključek je bil, da je nujno potrebno, da se pride do tesnejše oblike sodelovanja ali združenja na osnovi neomejene solidarnosti. V drugi fazi je bil sklican sestanek predstavnikov družbeno političnih organizacij slovenskih steklarn (predstavniki Steklarne Boris Kidrič-Rogaška Slatina, Hrpelje Kozina, Steklarna Boris Kidrič TOZD Slovenska Bistrica Ljubčljana sodelujejo kot enakopravni partnerji pri akciji združenja. Bil je sprejet tudi poslovnik komisije: a) O poteku in zaključkih strokovno politične komisije, obvešča vse. družbenopolitične organizacije slovenskih steklarn. b) Po potrebi skliče ponovno vse predstavnike družbenopolitičnih organizacij slovenskih steklarn. c) Stališča, ki so bila sprejeta na skupih, se obvezno prenašajo in utemeljujejo na strokovno politični komisiji. d) Zaradi političnega obeležja celotne akcije morajo člani komisije sodelovati na vseh koordinacijah, katere se bodo vršile — zapisniki — zadolžitve — sklepi in nosilci (izvajalci sklepov) — kontrola izvajanja programov Komisija je v stroji razpravi f) izdelava srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih programov s prioritetnimi nalogami, g) obdelava tržišča — marketing h) vključevanje ostalih sorodnih panog v integracijski proces; Tovariš Vidovič Franc podaja uvodni referat na prvem sestanku družbenopolitičnih organizacij slovenskih steklarn in OZD Steklarna Hrastnik). Delegacije posameznih OZD so pozdravile iniciativo sklica in istočasno izrekle željo, da se pristopi k akciji o združevanju resno z vso politično odgovornostjo. Bila je izvoljena družbeno politična komisija, katera bo delovala skupno s strokovnimi komisijami v sestavi: Vidovič Franc Ciglar Janez Jugovec Jože Haložan Jože Jugovar Rudi Srenk Karli Predstavnik predstavnik Predstavnik predstavnik — predsednik —■ podpredsednik — član — član — član — član ’ »TIKA« Trbovlje »SIJAJ« Hrastnik »EMI« Poljčane »ELUX« Ljubljana Na skupnem sestanku predstavnikov steklarn je bil sprejet sklep, da podjetje TIKA Trbovlje, SIJAJ Hrastnik, EMI Poljčane in ELUX pri organizaciji bodoče združitve steklarske industrije Slovenije. e) Strokovno politična komisija mora izdelati terminski plan akcije in istočasno določiti nosilce in izvajalce posameznih zadolžitev. f) Vsako neizpolnjevanje dogovorov ali zadolžitev, katero bi oviralo akcijo ah neizpolnjevanje programov je potrebno obravnavati na politični koordinaciji in temu primerno ukrepati, g) Komisija družbenopolitičnih organizacij slovenskih steklarn mora delovati po načelih ustave in sklepov ZKS ter akcijo voditi v smeri značajne integracijske oblike. h) Dolžnost strokovno politične komisije je, da obvešča o svojem delu samoupravne in politične organe v delovnih organizacijah. ij V celotni akciji se mora voditi ustrezna dokumentacija : Predsedujoča drugega sestanka predstavnikov slovenske steklarske industrije dipl. ing. Tkavc Vlado in dipl. ing. Maks Mrcina Predstavniki družbenopolitičnih organizacij OZD Steklarne Hrast' nik in »EMI« Poljčane prišla do zaključka, da se morajo na sestanku predstavnikov steklarn obravnavati sledeča izhodišča: a) Izvoz — uvoz — ali ostane uvoz in izvoz preko firm, s katerimi sedaj sodelujemo — ali se formira samostojen izvoz_ ali uvozu — ali se zreducira sedanja izvozna podjetja na enega samega b) vprašanje skupne komerciale, c) vprašanje nabavne službe, d) vprašanje kadrovske politike in izobraževanje, e) organizacija razvojne službe, — izdelovalci lestencev — izdelovalci kartonov — ostali i) delitev asortimana in medsebojnim dopolnjevanju mora biti osnovna komponenta skupnega planiranja, j) velike skupne potrebe in možnosti vidimo v skupnih ekonomskih analizah, organizaciji, računovodstvu ter uvajanju me-hanografije. Za bodočo obliko združenega podjetja se morajo izdelati ekonomski elaborati, organizacija dela ter komunikacija. Organizacijo dela naj obravnavajo zbori delovnih ljudi V delovnih organizacijah. OB PRAZNIKU OBČINE HRASTNIK (Nadaljevanje s 1. str.) dolgo glavno vodovodno omrežje in modernizirane skoraj vse ceste v občini. Trenutno pa smo tik pred dograditvijo novega mostu čez reko Savo, ki bo Hrastnik še bolj povezal z ostalimi kraji. Osebni standard občanov, s katerim pa še ne moremo biti zadovoljni, je seveda bistveno izboljšan. Koncem leta 1973 je v občini odpadel na vsakih 5,2 prebivalcev po 1 TV sprejemnik, na vsake 2,3 prebivalce 1 radijski sprejemnik, na vsakih 11 prebivalcev po eno motorno vozilo in na vsakih 15 prebivalcev 1 osebni avtomobil. V vseh preteklih letih smo vlagali znatna sredstva tudi v Sanacijo plazov, ki ogrožajo občino, posebaj pa smo še angažirali pri sanaciji onesnaženega ozračja. Tudi v 'izvedene regulacije vodotokov smo vložili znatna sredstva, kar je prispevalo k pridobitvi nekaterih novih stavbnih zemljišč, ki jih v občini primanjkuje in k lepšemu izgledu krajev. V letu 1974 pa so OZD in TOZD v občini ustvarile 89,3 milijard S din celotnega dohodka in 30 milijard S din dohodka. Narodni dohodek na prebivalca je znašal 3 milijone S din ,med tem ko so bili OD 2.735.— din na zaposlenega. Po sprejetju nove ustave SRS smo se angažirali na področju ustanavljanja in delovanja samoupravnih interesnih skupnosti, ki so bile ustanovljene in delujejo na novih delegatskih osnovah. Ne glede ha trenutne težave, ki so prisotne v našem gospodarstvu, smo prepričani, da bomo s skupnimi napori našli izhod tako, da bomo tudi v bodoče v občinski skupnosti zagotovili vse potrebno za nemoteno delo in življenje. To bomo poskušali zagotoviti delno tudi z usmerjenim razvojem posameznih področij družbenega in gospodarskega življenja v občini. V izdelavi je namreč srednjeročni program občine za razdobje od leta 1976 do 1980. Kot izhaja iz prvih zasncjv programa bo osnovna naloga boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet v gospodarstvu, hitrejše uvajanje avtomatizacije in sodobne tehnologije ter orientacija na nekatere nove dejavnosti v občini. Če bo uspelo to, bomo uspeli tudi na področju družbenega standarda, ki je v občini še vedno skromen. Z ozirom na dosedanje izkušnje pa smo prepričani, da bomo uspeli tudi v prihodnje, zlasti še iz razloga, ker delavci iz dneva v dan bolj neposredno izvršujejo svoje ustavne pravice in dolžnosti, ki so garant za razvoj naše samoupravne socialistične družbene skupnosti. Vsem delovnim ljudem in občanom občine Hrastnik čestitamo k praznovanju občinskega praznika in želimo čimveč delovnih uspehov v prihodnje. Skupščina občine Hrastnik IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA RAZPRAVA O POROČILU IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK ZA RAZDOBJE APRIL 1974 - MAJ 1975 O DELU IN NAJVAŽNEJŠE NALOGE ZA NASLEDNJE OBDOBJE Ne glede na kratko dobo in dejstvo, da so izvršni sveti nova oblika izvršnih organov občinskih skupščin v SR Sloveniji po novih ustavah in sprejetem odloku o Izvršnem svetu skupščine občine Hrastnik, ki ga je sprejela skupščina občine v maju 1975, daje Izvršni svet skupščine občine Hrastnik po enoletnem delovanju — iskanju poti, sporazumevanju in dogovarjanju, delegatom vseh Zborov skupščine občine Hrastnik, kot tudi družbenopolitičnim organizacijam v občini Hrastnik, kratko poročilo o dosedanjem delu, problemih in težavah. Uvodoma bi radi poudarili, da ni énotnih meril in stališč o organiziranosti in delovanju, predvsem pa o pristojnosti izvršnih svetov občinskih skupščin kot izvršilnih organov najvišjih predstavniških teles v občinah SR Slovenije. S tem poročilom bi na kratko obdelali naslednje gradivo in problematiko : I. Organizacija izvršnega sveta. II. Odnos — sodelovanjè izvršnega sveta z občinsko skupščino, z delegacijami v OZD in TOZD, or-ganizacijUmJi združenega dela, krajevnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. III. Izpolnjevanje programa občinske skupščine in programa izvršnega sveta. IV. Glavne smeri bodočega dela s konkretnimi zaključki. I. ORGANIZACIJA IZVRŠNEGA SVETA Izvršni svet je bil ustanovljen na podlagi določb novih ustav dne 29. 4. 1974, dokončno obliko in pristojnosti pa je dobil s statutom občine Hrastnik, ki je bil sprejet decembra 1974. Izvršni svet šteje 11 članov, od tega j si 5 članov izvoljenih izmed predstojnikov temeljnih upravnih organov, 6 članov pa je »zunanjih«. Profesionalno delo izvršnega sveta opravlja le predsednik izvršnega sveta. Izvršni svet je imel v teh 13 mesecih obstoja 18 sej, kar je povprečno ena in pol seja na mesec. V tem obdobju je izvršni svet sklical ali sodeloval na 12 sejah skupno s predstavniki komisije za družbeno dogovarjanje pri skupščini občine Hrastnik in vseh samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, zlasti glede priprav za sprejem družbenega dogovora o skupni porabi za leto 1975 in o dodatnem zbiranju sredstev za financiranje krajevnih skupnosti in financiranje izgradnje počitniškega naselja v Novem gradu. Povprečna udeležba na sejah je bila 84%. Na sejah je bilo obravnavanih 155 točk dnevnega reda, povprečno na eno sejo 8 do 9 točk, od tega: — s področja gospodarstva 62 točk — s področja družbenih služb 18 točk — 's področja samoupravnih interesnih skupnosti 19 točk — s področja obrambnih priprav 2 točki — ostalo 54 točk Ne glede na neenotno stališče o organizaciji izvršnih svetov, smo se v Hrastniku odločili, da izvršni svet nima svojih organov, ki bi soodločali, je pa v sestavu izvršnega sveta komisija za sanacijo plazov, na katero je izvršni svet prenesel nekatera pooblastila, ker gre izključno za strokovne zadeve in ker je to organ izvršnega sveta. Kljub temu pa smo se na prvi seji izvršnega sveta dogovorili, da posamezni člani izvršnega sveta »odgovarjajo« za posamezna po- dročja dela v tem smislu, da se za to področje bolj angažirajo in v to področje usmerijo svoje delo, vendar o vseh vprašanjih odloča oziroma pripravlja predloge izvršni svet kot celota. V tem obdobju je izvršni svet na svoje seje vabil tudi predstavnike samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela, ki imajo poseben pomen in tudi druge predstavnike iz posameznih področij dela. Izvršni svet na seje ni vabil predstavnike družbenopolitičnih organizacij občine s predpostavko, da posamezni člani izvršnega sveta sodelujejo predhodno v družbenopolitičnih organizacijah, kjer se sprejemajo načelna stališča za reševanje vseh problemov v občini in smo v dosedanjem delu skušali ta stališča družbenopolitičnih organizacij v praksi uresničiti v delu izvršnega sveta, kar nam je vsaj po naši oceni uspelo. Sej izvršnega sveta se je vedno udeleževal tudi predsednik občinske skupščine, vendar brez pravice glasovanja. Ocenjujemo, da je tak način sodelovanja v redu, saj se že pred dokončno obravnavo razčistijo nekatere zadeve, zlasti tiste, ki zahtevajo širše razpravljanje. Omenili bi le, da je v tem času bilo pripravljeno za skupščino 10 predlogov, odlokov in 23 drugih aktov, ki so bili sprejeti, vendar V 8 primerih z dopolnilnimi predlogi. — Poleg tega je izvršn^ svet aktivno sodeloval pri pripravi in podpisu družbenega dogovora o skupni porabi za leto 1975 v okviru SR Slovenije, — pripravil predlog družbenega dogovora o skupni porabi v okviru občine in ga po usklajevanju z družbenopolitično skupnostjo in samoupravnimi interesnimi skupnostmi tudi pripravil za podpis, ki je bil izvršen od vseh podpisnikov, — sodeloval in podpisal družbeni dogovor o splošni porabi (proračunu) za leto 1975 v okviru SR Slovenije, — pripravil in sodeloval pri podpisu samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti v občini Hrastnik za leto 1975, — sodeloval pri pripravi in podpisu samoupravnega sporazuma o dodatnem zbiranju sredstev za dokončno izgradnjo počitniškega naselja v Novem gradu, — sodeloval pri ustanavljanju 11 novih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so bile ustanovljene na zborih delovnih ljudi v novembru in decembru 1974 in pripravil tudi osnutek ustreznih aktov, — aktivno sodeloval in pomagal pri pripravi in sprejemanju statuta občine Hrastnik, — sodeloval in pripravil osnutek statuta krajevnih skupnosti, — sodeloval pri ustanovitvi skupnosti krajevnih skupnosti v občini Hrastnik (kot prvi v Sloveniji) ter pripravil vse ustrezne akte za to skupnost, — sodeloval pri ustanovitvi skupne komisije za štipendiranje in pri podpisu družbenega dogovora o štipendiranju, — pripravil predlog resolucije o družbeno gospodarski politiki in razvoju občine Hrastnik v letu 1975, — pripravil za skupščino poročilo o izvajanju srednjeročnega programa razvoja občine in srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje, -s- po predhodnih obravnavah na družbenopolitičnih organizacijah pripravil osnutek aktov o ustanovitvi centra za strokovno administrativne zadeve za vse samoupravne interesne skupnosti, kamor naj se vključijo tudi zavodi s finančnim poslovanjem s področja družbenih služb, kar je že bilo , uresničeno, oziroma se že izvaja. Našteli smo le nekatere, po našem mnenju važnejše naloge, ki so bile v tem letu opravljene, poleg rednega dela za pripravo aktov kot so proračun, zaključni račun proračuna, obravnava poročila komunalnih silužb, samoupravne stanovanjske skupnosti, o delovanju osnovnih šol in varstvene dejavnosti itd. Prav tako izvršni svet sodeluje pri pripravi dokončnega predloga v zvezi z organiziranostjo podružničnih šol v občini Hrastnik. In ne na koncu bi v tem delu poročila radi seznanili, da so izvršni svet in njegovi člani aktivno sodelovali na vseh sestankih, ki so bili sklicani v okviru izvršnega sveta ali družbenopolitičnih organizacij ob obravnavanju gospodarskih problemov v občini Hrastnik, zlasti v nekaterih delovnih organizacijah ter tudi' pripravili ustrezna stališča za vse delegate skupščine občine Hrastnik. Člani izvršnega sveta so tudi obiskovali delovne organizacije kot tudi krajevne skupnosti ter skušali sodelovati pri reševanju skupnih problemov v občini. Izvršni svet je bil tudi nosilec akcije za organizacijo in zbiranje pomoči za oškodovance po potresu na Kozjanskem ter v ta namen ustanovil koordinacijsko telo, Id je po oceni, ki jo je sprejela tudi skupščina, svojo nalogo uspešno opravil, saj je bilo v občini Hrastnik v obeh krogih solidarnostne pomoči zbranih 1,280.481,20 din. Dodatno k tem sredstvom pa se v okviru zasavskih občin in nekaterih drugih gradi šola v Vinskem vrhu, ki se bo pa financirala iz drugih občinskih sredstev. II. ODNOS — SODELOVANJE IZVRŠNEGA SVETA Z OBČINSKO SKUPŠČINO, DELEGACIJAMI V OZD IN TOZD. ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA, KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI, DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI IN SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI Ocenjujemo, da smo našli stik z delegati vseh zborov skupščine občine Hrastnik in da je sodelovanje v redu. To sodelovanje se bo še okrepdlo, ko bo zaživelo predsedstvo občinske skupščine kot usklajevalni organ. Posebno pozornost je izvršni svet posvetil delegatskim vprašanjem ter skušal po najboljših močeh odgovorili na ta vprašanja. Éna izmed bodočih nalog bo tudi v tem, da se ta relacija odnosov še poglobi, obenem pa v okviru družbenopolitičnih organizacij najde način dajanja pomoči delegacijam in delegatom, da bi le-ti lahko svojo funkcijo čimbolj opravili (morda sklic vodij delegacij v okviru SZDL pred obravnavo važnejših zadev, kjer naj bi sodelovali tudi predstavniki izvršnega sveta, vendar le kot strokovni pojasnjevalci zadev, ne pa za pripravo stališč za delegacije in delegate). Podobna stališča so že sprejeta tudi na občinskih družbenopolitičnih organizacijah in smatramo, da bi jih bilo treba sprovesti v življenje, za kar so se že tudi odločili delegati oziroma vodje delegacij na enem izmed takšnih sestankov, ki jih je sklicala občinska konferenca SZDL. Z družbenopolitičnimi organizacijami izvršni svet sodeluje predvsem s tem, da so člani ak- tivno vključeni v organih teh organizacij in s tem, da se aktivno zavzema za uresničitev sprejetih enotnih stališč. Izvršni svet je v svoj program dela vnesel tudi med prve naloge izpolnjevanje oziroma vključevanje v napore za stabilizacijo gospodarstva, za sprejem akcijskih programov v vseh OZD ni TOZD, predvsem pa, da izvršni svet sodeluje v pripravi predlogov za rešitev nekaterih perečih problemov v nekaterih organizacijah združenega dela v občini. S krajevnimi skupnostmi izvršni svet sodeluje predvsem pri dajanju pomoči pri pripravi ustreznih aktov, ustanovitvi .skupnosti krajevnih skupnosti in pri dajanju pomoči za dodatno zbiranje sredstev iz organizacij združenega dela po sprejetih programih. Do samoupravnih interesnih skupnosti se bo treba še bolj odpreti, kljub temu, da je izvršni svet že doslej po njegovi oceni v tej smeri posvetil precej časa in naporov, saj šo bile ustanovljene vse samoupravne interesne skupnosti po zakonu in še nekatere druge, v ustanavljanju pa so še nadaljnje samoupravne interesne skupnosti s področja komunalnega gospodarstva in nekaterih drugih. IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA III. IZPOLJNJEVANJA PROGRAMA OBČINSKE SKUPŠČINE IN PROGRAMA IZVRŠNEGA SVETA Glavna skrb Izvršnega sveta je bila usmerjena v izpolnjevanje sprejetega programa za delo občinske skupščine in njenih organov, ki je bil sprejet na prvem zasedanju delegatov vseh zborov občinske skupščine in ki je v glavnih točkah usmerjen za celo mandatno dobo 1974-1977 in na program izvršnega sveta, ki je bil sprejet za obdobje do vključno leta 1976. Ta program občinske skupščine vsebuje: 1. Cim hitrejša in čim doslednejša realizacija ustavnih določil v praksi s tem, da se zagotovi sprejem novega občinskega statuta v roku, ki je določen s statutarnim odlokom skupščine občine Hrastnik. Pri tem naj se bodoča občinska skupščina zavzame zlasti za dosledno realizacijo pravic in dolžnosti, ki jih imajo delovni ljudje po ustavi in ki jim jamčijo, da sami odločajo o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela ter da sami odločajo o ugotavljanju in delitvi dohodka. Cim hitreje naj se realizirajo potrebe po . ustanovitvi novih samoupravnih interesnih skupnosti in s tem prenese odločanje na zaiteresirani krog občanov. 2. Posebno skrb posvetiti organizacijskemu utrjevanju in sistemu financiranja krajevnih skupnosti v občini. 3. Ukreniti vse potrebno, da se določila, pravice in dolžnosti, ki se nanašajo na splošni ljudski odpor, čimprej in čim doslednejše •realizirajo v vseh delovnih in drugih organizacijah ter krajevnih skupnostih. 4. Področje gospodarstva naj se angažira zlasti v smeri iskanja in uvajanja novih sodobnih tehnoloških dosežkov ter iskanju možnosti za razvoj novih dejavnosti v občini. 5. Realizacija vseh programov, ki jih je sprejela sedanja občinska skupščina s primernimi potrebnimi korekturami. 6. Nadaljuje naj se z začetimi oziroma predvidenimi investicijami v občini kot se je zanje odločila sedanja občinska skupščina (gradnja poslovno stanovanjskega objekta na Trgu Franca Kozarja, gradnja mostu čez Savo). 7. Kljub manjšemu pomenu za IV. IV. GLAVNE SMERI BODOČEGA KLJUČKI Izvršni svet ocenjuje, da so glavni dokumenti za njegovo delo do konca mandatne dolje program občinske skupščine in izvršnega sveta, sklepi občinskih konferenc ZKS Hrastnik, občinske konference SZDL ter stališča in sklepi CK ZKS in republiška resolucija ter resolucija občinske skupščine Hrastnik. Kljub temu pa bi le navedli nekatere bistvene naloge, ki jih bo moral izvršni svet obravnavati ter ob sodelovanju drugih tudi rešiti : 1. Priprava srednjeročnega programa razvoja občine Hrastnik za obdobje 1976-1930 s srednjeročnim programom graditve stanovanj. 2. Skrb vseh za sprejem ustreznih stališč in programov za hitrej- obcmo kot celoto je posvetiti primerno skrb razvoju kmetijstva. 8. Tudi razvoju obrti, ki je v občini izredno slabo razvita, naj skupščina in njeni organi v bodoče posvetijo več pozornosti in pripravijo oziroma sprejmejo ustrezne rešitve, da bi se tudi ta vrsta dejavnosti v občini hitreje razvijala. 9. Poskrbeti za to, da se izboljša medobčinsko sodelovanje na vseh relacijah, za katere je bilo v poročilu ugotovljeno, da ni zadovoljivo. Iz prejšnjih podatkov je razvidno, da se je že v prvem letu uspešno pristopilo k realizaciji sprejetega programa občinske skupščine. Tu bi omenili le še to, da se pričelo z izgradnjo poslov-no-stanovanjskega objekta na Trgu Franca Kozarja, v izgradnji je most čez Savo, ki je tik pred dograditvijo, v izdelavi so načrti za pričetek gradnje zaprtega kopališča, ki naj bi se pričel graditi v letu 1975, nekaj manj pa je bilo v tem letu narejeno, kar je glede na kratko dobo razumljivo, vprašanju iskanja novih gospodarskih dejavnosti v občini. Ta naloga je dolgoročnejšega značaja in skrb vseh. Pri tem bi povdarili, da bo v srednjeročnem programu občine, ki naj bi bil izdelan do konca leta 1975, po predhodnih obravnavah v OZD in TOZD ter družbenopolitičnih organizacijah, treba dati konkretne usmeritve bodočega razvoja občine na posameznem področju, zlasti še glede na težave, ki se pojavljajo pri TOZD Rudniku Hrastnik. Prav tako nismo dosegli vsega po programu na področju razvoja obrti, nekoliko več pa na področju kmetijstva (združitev zadruge, uveljavljanje pospeševalne služb'e, usmerjanja kmetije). Program izvršnega sveta je- v glavnem razčlenil program občinske skupščine in dodal nekaj novih, konkretnih nalog. Ta program je bil sprejet tudi na drugem zasedanju delegatov vseh zborov občinske skupščine dne 18. 6. 1974. Glede na to, da je program izvršnega sveta dolgoročnejši, v glavnem tudi do konca mandatne dobe, bomo konkretno o njegovi izpolnitvi spregovorili ob poteku mandatne dobe. DELA S KONKRETNIMI ZA- ši gospodarski razvoj občine Hrastnik predvsem z usposobitvijo novih ali podobnih dejavnosti v že obstoječih OZD, predvsem pa iskanje možnosti za nove dejavnosti v občini iz razloga, ker je sedanji gospodarski potencial občine Hrastnik vezan predvsem na bazično industrijo, ki pa kot vemo, je nizko akomulativna in ima iz tega razloga tudi probleme na drugih področjih, predvsem na področju družbenega standarda. 3. Še nadalje ostane ena izmed nalog združenega dela in sredstev organizacij združenega dela znotraj občine, v okviru regije iri pa tudi med republikami. 4. Posvetiti vso skrb novoustanovljenim samoupravnim interesnim skupnostim v občini in skupno z njimi pripraviti ustrezne programe razvoja na posameznih področjih družbenega življenja v občini. 5. Pomoč krajevnim skupnostim ter aktivno vključevanje v reševanje problemov, ki so v krajevnih skupnostih v občini Hrastnik. 6. Proučiti število in organiziranost krajevnih skupnosti upoštevajoč naloge in pravice,; ki jim pripadajo po ustavi, po statutu občine in po sprejetih drugih aktih v republiškem in zveznem merilu (usposobitev krajevnih skupnosti tudi za druge dejavnosti — tu mislimo predvsem na potrebe ljudske obrambe). 7. Kar najhitrejše sistematsko urediti organizacijsko mrežo osnovnega šolstva v občini Hrastnik s poudarkom na organiziranosti podružničnih šol Turje in Kal, pa tudi na organiziranosti na področju otroškega varstva. Proučiti pa tudi umestnost združitev teh zavodov v'enoten zavod, kot je to v nekaterih občinah že sprejeto. 8. Posebno skrb bo izvršni svet posvetil predpripravam za vsaj delen prehod na celodnevni pouk v šolah v občini Hrastnik, da občina Hrastnik ne bi bila med zadnjimi občinami v SR' Sloveniji, ki bi .uvedla tak način pouka. Pri tem je nujna pomoč vseh drugih dejavnikov (strokovnih in političnih. V ta namen so že ustanovljene ustrezne komisije, sestavljene iz širših struktur, ki morajo pripraviti ustrezen predlog. 9. Izvršni svet se bo angažiral, da bo pravočasno in temeljito pripravljeni osnutki družbenega dogovora o financiranju skupne in splošne porabe. Predvsem pa, da bo s posameznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi pripravil jasno poročilo o izpoljnjevanju programov in o programih za naslednje obdobje ter da bodo programi in poročila dana v obravnavo delovnim ljudem v občini Hrastnik. 10. Prav tako se bo izvršni avet še naprej skupno s skupnostjo krajevnih skupnosti angažiral za sistemsko reševanje financiranja krajevnih skupnosti. 11. Nujno bo pristopiti k razgovorom in sprejetju ustreznega družbenega dogovora, verjetno v regiji, da se pristopi k izgradnji druge faze zdravstvenega doma v Hrastniku, tako kot je to že bilo v letu 1975 nakazano ob sprejemu družbenega dogovora o investicijskih vlaganjih na področju zdravstva. Morda pa že pred tem urediti neurejene zadeve glede lokacije posameznih specialističnih ambu- . lant v okviru bolnice Trbovlje in Zdravstveni dom Zasavje. Verjetno so možnosti za sedež še nekaterih specialističnih ambulant (poleg že obstoječe medicine dela) v Hrastniku (diabetična, okulistična). 12. Glede na že sprejeti koncept vseljudske obrambe se bo izvršni svet skupščine, občine v okviru svoje pristojnosti, ob sodelovanju ustreznega organa skupščine, zavzel za še poglobljeno delo in organiziranost na področju obrambnih priprav v TOZD in krajevnih skupnostih, pa tudi v organizacijskem smislu tako, kot predvideva nov .predlog republiškega zakona. Nakazali smo le nekatere dodatne naloge, poleg programa občinske skupščine in izvršnega sveta. ki je v veljavi do konca mandatne dobe. Verjetno bo k uspešnemu delu izvršnega sveta pripomogel tudi družbeni dogovor o organizaciji in pristojnosti ter delu izvršnih svetov v občinskih skupščinah SR Slovenije. Potreba po takšnem družbenem dogovoru v okviru republike je bila sprejeta na letni skupščini skupnosti slovenskih občin, katere član je tudi skupščina občine Hrastnik, in sicer dne 7. 5. 1975. Prednje poročilo se daje v obravnavo skupščine občine Hrastnik in občinski konferenci SZDL Hrastnik, po možnosti pa naj se ga objavi v tovarniških in drugih občinskih glasilih, da bi se z delom in problemi, predvsem pa bodočim nalogam seznanil širši krog delavcev in občanov v občini Hrastnik. IZVRSNI SVET SKUPŠČINE OBČINE Obvestilo občanom Vsem je znano, da tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik v svojem tehnološkem procesu izdeluje tudi klor. Ta plin je sorazmerno strupen, če pride v dotik z zrakom odnosno vlago. Ker obstojijo minimalne možnosti, da pride do sprostitve klora, je Tovarna kemičnih izdelkov izdelala vrsto varnostnih predpisov o poslovanju s klornimi napravami. V slučaju, če bi prišlo do večje sprostitve klora in bi bili ogroženi prebivalci v neposredni bližini tovarne ali celotnega Hrastnika, bi bili obveščeni s posebno parno sireno. V tem slučaju bi se umaknili proti vetru in v bližnji hrib. Tudi ceste bi se blokirale na določenih mestih. Podrobneje bodo prebivalci naselja Hrastnik obveščeni o evakuaciji prek Krajevnih skupnosti. Štab CZ TKI Hrastnik Kaj signalizirajo sindikalni grupni povejjeniki Problemi, ki se porajajo pri Zaposlenih v kontroli TOZD-I, ki so jih signalizirali sindikalni grupni poverjeniki — Godicelj Dora, Rugelj Anica, Gumzej Mihaela, Grčar Karli so: 1. Zelo pomembno vprašanje v ■ kontroli je večkratno pomanjkanje vozičkov (same si jih morajo iskati), pomankanje kartonov in celo prostora za zlaganje robe. - To povzroča živčnost delavk istočasno pa trpi delo samo (včasih ni časa zaradi omenjenih. zadev bolj dosledno kontrolirati, odnosno ugotavljati kvaliteto izdelkov). Torej navidezno majhen problem, vendar v praksi pa zelo velik in pereč. 2. Tudi odnosi niso najboljši. Mnogo očitkov gre na račun pošiljanja pregledalk na odnašanje, na drugi strani pa mlade delavke raje gredo v TOZD -II, ker tam več zaslužijo in jim ni potrebno odnašati. 3. Poseben problem so nizki OD, kar bo nujno potrebno v našem TOZD generalno urediti, kajti jasno bi moralo biti vsakomur, zakaj delavci in to od odnašalca dp VK steklarja od- ! hajajo iz naše sredine, analiza tega problema bi točno pokazala zakaj. Vodstvo naše TOZD bi moralo ] ~ temu akutnemu vprašanju posvetiti mnogo več pozornosti, kajti to je problem širšega pomena tudi za našo družbeno skupnost. Brigade se krčijo na polovico, kdo bo potem izpolnil naš izvozni plan, če bo šlo tako naprej. Ugotavlja se, da se ta zadeva prepušča stihiji. 4. Zavzemamo stališče, da se tudi pri nas uveljavljajo postavke iz sindikalne Uste, tudi o vprašanju jubilarnih nagrad. Ljudje ne morejo razumeti, da naše podjetje, ki je ustvarjalo toliko sredstev za razširjeno reprodukcijo, za standard zaposlenih pa bore malo daje. O tem vprašanju naj IO OOS TOZD-I zahteva od vodstva OZD, da poda jasno sliko o imožnostih, če jih ni, pa je nujno izdelati sanacijski program in iskati rešitve za boljši uspeh celotnega podjetja. 5. Pereče vprašanje je tudi podrast nadurnega dela. Ugotavlja se namreč, da vodilni v TOZD o tem sploh ne vodijo računa, pa tudi tendenca je pač že ukoreninjena, da se pač ne da nič narediti v rednem delovnem času (povsod pravijo, da je preveč dela). Ali je to v or-ganziranih TOZD res? Tu mislimo na napake tudi 'tistih, ki dovoljujejo, da se toliko dela v nadurah. Od kod denar? 6. Predlog pregledalk je, da se za delovne halje nabavi malo bolj kvalitetno blago, ker sedanje je obupno slabo. 7. Pregledalkam naj bi se sedaj v letnih mesecih, ko morajo odnašati, priznal tudi vročiski dodatek, Ugotavlja se, da to ni urejeno. Za to naj bi poskrbeli tovariši, ki jih pošiljajo odnašati. 8. Predlaga se tudi, da še po možnosti montirajo . v ženski WC bojlerji, da bi bilama umivanje rok topla voda. 9. Glede discipline se predlaga vsestranska organiziranost tako delavcev kot predpostavljenih. Tudi odnosi med njimi morajo biti bolj tovariški. Tudi na neprimerne ' izraze bo potrebno bolj paziti, skrajneže pa klicati na odgovornost. Velik propust je tudi glede prihoda in izhoda na delo. Nujno je, da se uredi za vse zaposlene en sam izhod in vhod v tovarno. 10. Poglavje zase je čistoča v hali. Skupno z TOZD-II bo potrebno skrbeti za čistočo in red, ker so delovni prostori tildi njihovi, odnosno pomešani (ročna in avtomatska proizvodnja). 11. Za jedilnico se predlaga, da se glede reda in čistoče zavza- me ostrejši ukrep do tistih, ki so zanjo odgovorni. 12. Veliko je bilo rečenega o informiranju članov kolektiva, ki pa sgdaj kot vemo še ni. najboljše. Sicer se tu nekateri trudijo, vendar brez gotovih pripomočkov to ni možno. Gre namreč za razglasno postajo, o kateri je že vrsto let govora, vendar do danes ni še ničesar uresničenega. Zadevo bi bilo treba bolj odločno postaviti na dnevni red in jo tudi realizirati, kajti to je tudi naša dolžnost, da se o vseh dogajanjih v kolektivu obvešča čim širši krog delovnih ljudi. 13. Že drugo leto mineva, odkar ni razčiščeno vprašanje rednih letnih dopustov. Naj se to vprašanje začne reševati v najkrajšem času. 14. Pristojni činitelji naj še v naprej ugotavljajo rentabilnost gotovih artiklov, kajti porajajo se precejšnje težave pri izdelavi in pa precej ostri kri-. -teriji kvalitete, povrhu tega pa še sorazmerno nizke cene pri izvozu. Enako bo potrebno skrbeti za kvaliteto steklene mase itd. Če bo medtem' že kateri predlog ali pripomba realizirana ali izvršena, oprostite, ker smo to z zakasnitvijo objasnili, oziroma objavili. Naštete predloge in pripombe dajemo v ‘ obravnavo nadrejenim sindikalnim organom v podjetju. črčar Karl IZ DEIA ZSMS V STEKLARNI HRASTNIK Poročilo o programski in volilni koferenci ZSMS v TOZD DSSS. Programska in volilna konferenca ZSMS v TOZD DSSS je bila dne 18. 6.1975 ob 15.30 uri v prostorih organov upravljanja v gradu Steklarne Hrastnik. Sejo konference je otvoril in pozdravil predsednik tov. Žižek Janez in med drugim dejal, da je žalostno, ker je bilo prisotnih tako malo mladincev. Tov. Žižek je podal tudi svoje poročilo z naslednjo vsebino: Kot veste smo bili zadnji 2 leti priča dogodkom, ki so terjali precej dela v našem aktivu. Priznati moram, da je v predsedstvu delalo samo nekaj članov, večina članov pa je zapustila naše podjetje. Priznati je treba, da je bil to vzrok, da letos še ni bilo sestanka našega aktiva. Vendar, s tem ni rečeno, da nismo delali in se udejstvovali v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Med drugim smo dobili priznanje za družbena dela v občini Hrastnik. Sodelovali smo pri pohodni enoti in dobili priznanje za orientacijski pohod. Po poročilu tov. Žižeka se je v razpravo vključil tov. Gornik predsednik OZD steklarne Hrast-nih. Dejal je, da razlog zaradi katerega se v aktivu ni dovolj delalo, ni upravičljiv. Zaradi tega naj bi se predsednik obrnil na aktiv ZSMS v OZD, s-katerim bi poskušali s skupnimi močmi rešiti nastal položaj. Tov. Žižek je dejal, da krivdo prevzame in da bi se resnično moral obrniti na aktiv ZSMS OZD. Tov. Gornik je predlagal, da bi se seje sklicevale, vsak mesec enkrat, ker iz dneva v dan nastajajo novi : problemi. . Med drugim je bil sprejet tudi nov program delovanja za obdobje junij — december 1975. Tov. Gornik je dal na glasovanje razrešnico staremu predsedstvu in se mu zahvalil za njegovo delo. Tov. Žižek se je v imenu starega odbora zahvalil za razrešnico in zaželel novemu predsedstvu več uspeha, kot so ga imeli oni. Pod točko 7. so bile izvedene volitve novega predsednika, sekretarja in predsedstva: Za novega predsednika je bil izvoljen PETRIČ VILJEM za novega sekretarja je bila izvoljena ZUPANČIČ TATJANA. V predsedstvu so bili izvoljeni: 1 Petrič Viljem 2 Zupančič Tatjana 3. Feguš Andrej 4. Grčar Mojca 5. Mak Dora 6. Bratuša Nevenka 7. Draksler Alojz Novo izvoljene člane predsedstva je pozdravil v imenu skup- ščine podjetja tov. Tosič Savo in jim zaželel veliko uspeha v nadaljnjem delu. Tudi tov. Gornik Slavko je čestital novo izvoljenemu predsedstvu, predsedniku in sekretarju in jim svetoval, če bi prišlo do kakšnih problemov naj se obrnejo na mladino OZD steklarne Hrastnik Za pomoč. . Na koncu se je tov. Žižek Janez zahvalil vsem prisotnim in še enkrat 'zaželel novemu predsedstvu veliko uspeha v njegovem delu. ViPe DELU ČAST IN OBLAST Pred dnevi smo si člani zgodovinskega krožka ogledali muzej v Trbovljah. Uredili, so ga v spomin padlim žrtvam iz revirjev, ki so se borili za pravice proletariata. Muzej stoji nasproti Delavskega doma v Trbovljah, pred njim pa se dviga spomenik v spomin na spopad z Orjuno. Muzej je razdeljen na več sob, v katerih so razstavljeni fotografski posnetki revirskih aktivistov in narodnih herojev, kot so: Miha Marinko, Lidija Sentjurc, Fric Keršič, Tone Okrogar, Alojz Hoh-1 kraut, Rajko Menih, Tončka Čeč in drugi. Razstavljeni so tudi časopisi, ki sp izhajali takrat v revirjih: Ljud- : :: : : - : : ■ V: : ska pravica, Slovenski poročevalec, Naša žena, Borbena Slovenka in drugi. Muzej pa je bogato opremljen tudi z drugimi posnetki, ki prikazujejo npr. Kočevski zbor, ustanovitev OF in KPS, slike stavkajočih rudarjev, praznovanje 1. maja, ustanovitev AVNOJ osvoboditev Ljubljane itd. Od vseh razstavljenih slik pa so me njabolj prizadele ter navdale z ogorčenjem in grozo slike' o mučenju in uničevanju slovenskega naroda v koncentracijskih taboriščih. V zadnji sobi pa so razstavljena spominska dela heroja iz Trbovlj, Tončke Čeč, in nesmrtne medalje nosilcev spomenice. ■i iii — L:* Predstavniki steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina dipl. ing. Vojo Djinovski, Vlado Mrhar, Peršič Stefan Obvestilo Ljubljanske banke Na podlagi sklepa izvršnega odbora Ljubljanske banke sprejetega na 31. seji dne 24. 4. 1975 bodo enote Ljubljanske banke od 1. 5. 1975 dalje odobravale potrošniške kredite: 1. Po ukrepih za uresničevanje dogovora o poslovni politiki Ljubljanske banke za leto 1975, bo banka v letu 1975 dovoljevala potrošniške kredite posredno prek proizvajalnih organizacij združenega dela, ki so upravljale! Ljubljanske banke in neposredno prek banke občanom, ki z njo poslovno sodelujejo. Banka bo dovoljevala potrošniške kredite tudi prek trgovinskih organizacij združenega dela, ki so upravljalci Ljubljanske banke, vendar le za prodajo industrijskega blaga upravljalcev Ljubljanske banke, ki vodijo svoja''dinarska sredstva (žiro račun — depoziti na vpogled) v dobro Ljubljanske banke. 2. Banka bo v letu 1975 dovoljevala potrošniške kredite v skladu z uredbo o splošnih pogojih za potrošniške kredite (Ur. list SFRJ št. 14/75) za naslednje'namene: — nakup trajnih potrošnih izdelkov in drugih industrij- — skih ' izdelkov osebne potrošnje (v nadaljnjem besedilu — industrijsko blago), — nakup premoga, — nakup knjig, — nakup ozimnice in — gotovinske kredite. 3. Banka bo v lètu 1975 povečala svoj obseg sredstev za potrošniške kredite in jih bo dovoljevala v naslednjih zneskih: — za nakup industrijskega blaga do zneska din 20.000.— — za nakup osebnih avtomobilov vojaškim invalidom, odlikovancem z redom narodnega heroja, imetnikom »Partizanske spomenice 1941« in borcem španske ' narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936-1939, do zneska skladno s predpisi uredbe, — za nakup premoga, ki ga potrebuje gospodinjstvo za čas enega leta, do zneska din 5.000,— — za nakup knjig dijakom, študentom in drugim osebam, ki ne združujejo svojega dela, do zneska din 1.000.— — za nakup ozimnice in za go-■ tovinske kredite do zneska din 3.000.—. 41. Vračilni roki za posamezne kredite so naslednji: — za industrijsko blago do 24 mesečev ob upoštevanju kreditne sposobnosti koristnika kredita, — za osebne avtomobile vojaškim invalidom, odlikovancem z redom narodnega heroja, imetnikom »Partizanske spomenice 1941« in borcem španske narodno osvobodilne in revolucionarne vojne 1936-1939, do 5 let, — za premog, za knjige dijakom, študentom in osebam, ki ne združujejo svojega, dela in za ozimnico, do 10 mesecev. — za gotovinske kredite do 12 mesecev. , 5. Koristnik potrošniškega kredita mora preden dobi kredit v banki predložiti v gotovini najmanj 30 % od zneska dovoljenega kredita. Vojaški invalidi, odliko- vanci z redom narodnega heroja, imetniki »Partizanske spomenice« in borci španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936-1939 morajo za nakup osebnega avtomobila položiti v gotovini najmanj 10 % od zneska dovoljenja kredita. Potrošniški krediti za nakup premoga, knjig, o-zimnice in gotovinski krediti so brez gotovinskega pologa. Namesto udeležbe v gotovini bo banka pri dovoljevanju potrošniških kreditov neposredno prek banke sprejemala v celoti ali deloma obveznice federacije. Sprejemala bo tudi obveznice socialističnih republik in avtonomnih pokrajin, če takšno možnost določajo prepisi o njihovi izdaji. 6. Podužnice banke lahko glede na razmere na območju, na katerem delujejo, določijo v okviru navedenih pogojev dodatne pogoje za kreditiranje,. razen pri kreditih vojaškim invalidom, odlikovancem z redom narodnega heroja, imetnikom »Partizanske spomenice 1941« in borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936-1939 za nakup osebnega avtomobila. 7. Skladno s splošnimi smernicami kreditne politike, ki so sprejete v dogovoru o poslovni politiki Ljubljanske banke za leti 1974 in 1975, lahko podružnice banke kreditirajo iz lastnih sredstev tudi tiste proizvodne organizacije združenega dela, ki vodijo v dobro podružnice samo del svojih sredstev. Znesek kredita mora biti sorazmerno temu delež. 8. Podružnice banke lahko izjemoma na temelju posebnega dogovora dovoljujejo kredite trgovinskim organizacijam združenega dela tudi, če niso upravljalci Ljubljanske banke, vendar le za prodajo izdelkov upravljalcev Ljubljanske banke. 9. Organizacije združenega dela, ki jim podružnice banke dovoljujejo kredite ža kritje danih potrošniških kreditov, so praviloma dolžne, da sodelujejo pri potrošniškem kreditiranju tudi z lastnimi sredstvi. 10. Izvršilni odbor banke lahko spremeni oziroma dopolni navedene pogoje za banko kot celoto ali za posamezne podružnice banke z namenom, da se te po poslih potrošniškega kreditiranja lahko vključujejo v samoupravne sporazume poslovnih združenj bank posameznih republik in avtonomnih pokrajin, Združenja, bank Jugoslavije. ali pa zaradi drugih utemeljenih razlogov. 11. Občan poslovno sodeluje z banko, če izpolnjuje vsaj enega naslednjih pogojev (informativni bilten 1/75 stran 52, III/tretji odstavek) : . — ima na hranilni knjižici, tekočem, deviznem ali žiro računu najmanj 10 % zneska zaprošenega kredita najmanj 3 mesece pred vložitvijo, prošnje za potrošniški kredit: — ima namensko vezano hranilno vlogo na najmanj 13. mesecev v višini 10 % zneska ’ zaprošenega kredita: — sprejema svoje osebne dohodke ali pokojnino na hranilno knjižico ali tekoči račun: — namensko veže domačo ali tujo valuto po pravilnikih LB. Podružnice banke bodo dovoljevale potrošniške kredite predvsem tistim občanom, ki z njo poslovno sodelujejo, lahko pa v okviru sredstev, ki so na voljo, tudi občanom, ki poslovno sodelujejo s katerokoli podružnico Ljubljanske banke. Podružnice banke na območju SR Slovenije bodo v prihodnje na svojem območju brez posredovanja proizvajalcev dovoljevale kredite trgovskim organizacijam združenega dela za prodajo Izdelkov, ki jih izdelujejo proizvajalci — upravljalci banke. Iz tega sledi, da bodo podružnice banke na območju SR Slovenije dovoljevale kredite za kritje danih potrošniških kreditov: a) proizvajalnim organizacijam združenega dela z območja podružnice banke le*za prodajo nji- Čast ‘mi je, da v imenu transporta Steklarne Hrastnik izražam zadovoljstvo in ponosni smo, da je že tretjič v našem kolektivu primer, da je šofer brez večjega popravila prevozil nad 200.000 km na vozilu tovarne TAM iz Maribora. Prvi je ta uspeh pred leti dosegel tov. Cestnik Ladislav, potem še tov. Žlindra Boris, sedaj pa je renome dobrih in vestnih šoferjev Steklarne potrdil še tov. Kauzer Aleksander. Vkljub temu, da imamo izredno težke pogoje za vzdrževanje in nego avtomobilov, garaže smo že pred več leti izgubili — nove pa še niso gotove tako, da avtomobili garažirajo zunaj, kjer so izloženi vsèm vremenskim rieprilikam, je zaradi vestnega vzdrževanja in nege ter pravilne vožnje uspelo prevoziti tov Aleksandru Kauzerju nad 200.000 km brez večjega popravila. hovih izdelkov izven območja SR Slovenije: b) trgovskim organizacijam združenega dela, k so upravljalci banke, za prodajo izdelkov vseh proizvajalcev — upravljalcev LB. 12. V skupno industrijsko blago so vključeni osebni avtomobili. 13. Nakup ozimnice podružnice banke lahko kreditirajo tudi prek osnovnih sindikalnih organizacij. 14. Pri določevanju vračila rokov pri potrošniških kreditih za nakup industrijskega blaga je treba upoštevati kreditno sposobnost uporabnika kredita. Na temelju večje kreditne sposobnosti podružnica, banke določi krajšo vračilno dobo’ vendar tako, da se vračilni roki zaokrožujejo navzgor na 12, 18 in 24 mesecev. 15. Glede na poslovanje banke z obveznicami v. zvezi s polaganjem gotovinskega pologa vas opozarjamo na okrožnico št. 55-P-JM z dne 25. 6. 1974, ki jo je sestavila direkcija sredstev centrale LB (stran 7 drugi odstavek in nadaljevanje navedene okrožnice). Tov. Sandiju čestitamo za doseženi uspeh, z željo, da bo še v bodoče tako vestno in skrbno opravljal svoje delo. Zastopnik tovarne TAM iz Maribora mu je ob tej priložnosti izročil diplomo, značko in lepo ročno uro. Tovarni avtomobilov TAM izrekamo priznanje za kvalitetno izdelane kamione, saj vkljub Skrbni negi šoferjev tega uspeha brez dobre kvalitete ne bi bilo mogoče doseči. Da je pa v Steklarni. Hrastnik, ki ima sorazmerno majhen avtopark, to že tretji jubilej, gre nedvomno zasluga šoferjem avtoparlca, ki daleč naokoli slavijo kot dobri, vestni in trezni šoferji. Za njihov stanovski praznik — 13 julij, jim iskreno čestitamo in še v naprej želimo srečno vožnjo. Vodja 'transporta Janko Kavzar Predstavnik tovarne avtomobilov »TAM« iz Maribora izroča darila tovarne tovarišu Kavzar Sandiju, za prevoženih 200.000 km brez večjega popravila PREVOŽENIH 200000 km USPEH ŠOFERJA ALEKSANDRA KAUZERJA 40 - letnica zleta Svobod v Celju Vstal je nov lep poletni dan. Nebo je bilo kakor umito, nikjer ni bilo oblačka in sonce je s svojimi žarki začelo greti zemljo. Stali smo na postaji in nestrpno pričakovali vlak, ki nas bo odpeljal novemu, doživetju naproti. Namenjeni smo bili V Celje na proslavo 40-letnice ZLETA SVOBOD. Celje je bilo. svečano okrašeno. Vse je bilo v zastavah in cvetju. Že v zgodnjih jutranjih urah so začeli prihajati vlaki in avtobusi v mestu ob Savinji. Svečano vzdušje se je stopnjevalo iz minute v minuto. Na ulicah je bilo več ljudi vsi so bili prešerno razpoloženi. Godbe na pihala.so igrale budnice po celjskih ulicah. Ob 10. 30 se je 'pričel sprevod vseh. udeležencev ZLETA, po celjskih ulicah do mestnega parka. Tam je bila centralna proslava. Prav isto se je dogajalo tudi pred 40 leti na celjskih ulicah. Zbrani so bili člani Svobod iz vse Slovenije. Ravno tako se je odvijal množični sprevod po celjskih ulicah. Na govorniški oder so sto- Jesenic je govoril in povdarjal pomembnost udejstvovanja delavca V kulturnih organizacijah. Tedaj je delavstvo zapet pokazalo svojo moč v kulturnih organizacijah. Tudi sedaj je bil mestni park poln ljudi, ki so hoteli prisóstvo-vati temu slavnostnemu dejanju proslave. Najprej, so godba na pihala in pevci iz cele Slovenije zapeli in zaigrali Internacionalo, potem pa je na govorniški oder stopil predsednik ZSS Janez Bar-borič in pozdravil vse. prisotne in vse delegacije, ki so se odzvale povabilu za proslavo. Za njim je govoril mladi delavec iz tovarne Emo Celje in dejal, da je Celje z veseljem in odprtimi rokami sprejelo vse te ljudi. Zatem je predsednik ZS Slovenije Janez Barborič najavil slavnostnega govornika tov. Staneta Dolanca. Tov. Stane Dolanc je v kratkih obrisih podal dogajanje olo ZLETU SVOBOD pred 40 leti. Govoril je tudi ö tedanjih naporih delavcev, ki so se združevali v kulturno Na slavnostni prostor prihajata Sergej Kraigher predsednik predsedstva skupščine SRS in Stane Dolanc, sekretar Izvršnega biroja CK ZKJ, ki je imel tudi slavnostni govor pali člani Svobod in v svojih govorih' poudarjali pomembnost udejstvovanje delovnih ljudi v kulturnih organizacijah. Poudarjeno je bilo, da je delovanje delavca v kulturnih organizacijah pravica vsakega posebej. Med drugimi govorniki je na govorniški oder stopil tudi tov. Franc Leskovšek-Luka. Njegova izvajanja so ude-ieženici večkrat prekinjali s ploskanjem. Tudi njegov tovariš z prosvetno organizacijo Svobod. Na koncu pa. je še dodal, da je današnja družbena ureditev plod delavčevih žuljev, delavčeve volje i-n plod naše družbe sam. Po končanem izvajanju tovariša Staneta Dolanca se je končal kulturni program. V tem kulturnem programu so sodelovali mladinski pevski zbori, združeni moški pevski zbori in pi godba na pihala iz Trbovelj. Po končanem programu pa so se. ljudje pomešali med seboj v parku in sklepali nova poznanstva, ki je še bolj utrdilo vez med ljudmi. Tako je minil en dan, ki pa ni šel mimo nas brez poslsedic, pustil je v nas toplino, ki jo lahko izžareva samo prijateljstvo med ljudmi. Petrič Vili Nastopajoči na Zletu Svobod v Celju zapuščajo slavnostno tribuno ZAKAJ TAKO Kvaliteta steklene mase je v največji meri odvisna od pravilne mešanice surovin in njihove kom-ponenthe sestave. Prispele surovine se vsakodnevno kontrolirajo in na podlagi analiz se nepravilnosti takoj korigirajo. Izgled steklenega izdelka se ne ocenjuje samo po izdelavi, ampak tudi po barvi. Zelo težimo za tem, da imajo surovine čim manjšo vrednost železovega' oksida, ki daje steklu nezaželjeno zeleno barvo. Vendar pa je včasih še tako dosledno delo s strani priprave zmesi — lahko brezuspešno. Predmete, ki jih vidite na sliki, smo našli na dnu »F« kadne peči ob njenem remontu. 'Med temi predmeti se nahajajo v največji meri različni železni- predmti iz avtomatske proizvodnje, tako kot na primer: razni deli od strojne sestave avtomata, deli klešč modelov, žic od mazalic, sponk za novo serijo višnja kozarcev in še mnogo drugih predmetov. Kako- so ti predmeti prišl-i iz avtomatske proizvodnje v »F« kadno peč, ne bi mogel dati točnega pojasnila. Verjetno šo prišli zaradi malomarnega odnosa delavcev do črepinj, odnosno so ti predmeti prišli s črepinjami v zmesarno in nato 'skupaj pomešani z zmesjo v talilni objekt. Lahko pa je posredi tudi kakšen drugi faktor, za katerega ne bi vedel pojasnila. Zato apeliram na vse zaposlene člane našega kolektiva, ' ki imajo v kakršnikoli obliki opravka s črepinjami in steklom, naj ravnajo z večjo pazljivostjo. Zavedati se moramo, da so v črepinjah že vložena določena sredstva in da s takšnim nepremišljenim ravnanjem kot je metanje odpadnega materiala in predmetov med črepinje — ne ravnate prav. S tem kratkim člankom hočem opozoriti, da njsmo za vse vedno krivi delavci iz'zmesarne, ampak bo potrebno enkrat za vselej zahtevati boljšo delovno disciplino VSEH tistih, ki manipulirajo s takimi rečmi! Vodja taljenja: Groznik ing. Uroš Udeleženci proslave 40-letnice Zleta Svobod v Celju Moška zbora DPD Svoboda I. in II. iz Hrastnika Predmeti, ki so na sliki so železni »takšni predmeti pa ne sodijo v stekleno maso« JZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE Na 9. skupnem zasedanju delegatov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Hrastnik, ki je bilo v torek, dne 24. junija 1975, so bili sprejeti naslednji pomembnejši sklepi : 1. Po določilih odloka in pravilnika o spremembi in dopolnitvi pravilnika o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu, občine Hrastnik se za leto 1975 podeli priznanje »Zaslužnemu občanu«: — tov. ŽIBRETU Albinu, upokojencu, stanujočemu v Hrastniku, Log 17, se podeli priznanje »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik za delo in uspehe na družbenopolitičnem področju; — tov. BEVEC Justi, upokojenki, stanujoči v Prapretnem št. 57, se podeli priznanje »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik za delo in uspehe na družbenopolitičnem področju; — tov. Jožetu ZORClCU, pomočniku generalnega direktorja OZD ZPT Trbovlje, stanujočem v Hrastniku, Cesta padlih borcev 16, se podeli priznanje »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik za delo in uspehe na družbenopolitičnem področju. 2. Po 2. členu pravilnika o spremembi in dopolnitvi pravilnika o podeljevanju priznanj »Zasluženemu občanu« občine Hrastnik pa se v letu 1975 podelijo najvišja občinska priznanja: — Okrožnemu odboru aktivistov OF za revirje se podeli posebno priznanje po 2. členu Pravilnika o spremembi in dopolnitvi pravilnika o podeljevanju priznanja »Zaslužnemu občanu«, za prispevek v boju za osvoboditev domovine, v boju proti fašizmu in za aktivnost v povojni graditvi naše samoupravne socialistične družbene skupnosti; — OZD TKI Hrastnik se podeli posebno priznanje po 2. členu Pravilnika o spremembi in dopolnitvi pravilnika o podeljevanju priznanja »Zaslužnemu občanu«, za uspehe na področju gospodarskega razvoja tega kolektiva in za doseženo stopnjo samoupravnih odnosov; — Godbi na pihala DPD Svobode I. Hrastnik se podeli posebno priznanje po 2. členu Pravilnika o spremembi in dopolnitvi pravilnika o podeljevanju priznanja »Zaslužnemu občanu«, za uspehe na kulturnem in prosvetnem področju; — OJSTERŠEK Viliju, delavcu pri OZD STP Hrastnik, stanujočem v Hrastniku, Veličkova c. 3"8, se podeli posebno priznanje, po 2. členu Pravilnika o spremembi in dopolnitvi pravilnika o podeljevanju priznanja »Zaslužnemu občanu«, za uspehe na telesnokul-turnem področju. 3. Delegati 'vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik so sprejeli statut Skupščine revirskih občin v besedilu kot ga je posredoval v razpravo in sprejem Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik. Glede na to, da je treba zasavske občine obravnavati kot čvrsto povezano območje, v katerem je možno načrtovanje kompleksnega razvoja je nujno, na ta organ zaživi ter prevzame tiste naloge ki so določene v statutu, predvsem pa postane pobudnik in usklajevalec za reševanje določenih vprašanj, ke se lahko enotno ali podobno rešujejo v vseh treh zasavskih občinah. 4. Sprejet je bil odlok o spremembi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Po sprejetem odloku bodo oproščeni plačevanja prispevka za uporabo mestnega zemljišča prebivalci, ki stanujejo v spodnjem delu Hrastnika: Cesta za Savo, Cesta Hermana Debelaka, Grajska pot, Cesta 1. maja od št. 1 do vključno 37 in naselje Podkraj ter prebivalci,, ki stanujejo v barakah v Naselju Aleša Kaple. Prav tako se zaradi rudarjenja oprosti plačevanje tega prispevka prebivalce na območju Brnice. Po sprejetem odloku se poviša prispevke za uporabo mestnega zemljišča tako, da znaša: a) za 1 m2 I. kategorije koristne površine mesečno 0,40 din, b) za 1 m2 II. kategorije koristne površine mesečno 0,15 din. c) za 1 m2 III. kategorije koristne površine mesečno 0,10 din 5. Izvršni svet skupščine občine Hrastnik se pooblasti, da v bodoče obravnava in sprejema poročilo o uporabi sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča ter sprejema tudi program o koriščenju, kar je bilo doslej v pristojnosti občinske skupščiine. 6. Oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Hrastnik se zadolži, da do konca oktobra 1975 ugotovi dejanske površine v organizacijah združenega dela, ki so osnova za obračun prispevka. 7 .Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik so vzeli na znanje poročilo izvršnega sveta skupščine , občine Hrastnik o dosedanjem delu za razdobje od aprila 1974 do maja 1975 in glavne smeri bodočega dela tega izvršilnega organa s konkretnimi zaključki. Pri tem so delegati izrazili željo, da bi se sodelovanje Izvršnega sveta moralo še bolj okrepiti v. načinu dajanja pomoči delegacijam v OZD, TOZD in KS, saj bi tako člani delegacij še bolj kvalitetno izvrševali svojo delegatsko funkcijo. 8. Delegati vseh zborov Skupščine občine Hrastnik so sprejeli na znanje poročilo o delu komisije za ugotavljanje izvora premoženja. Iz poročila je razvidno, da je komisija pri dosedanjem delu obravnavala 80 primerov prijav premoženja, ki so jih podali občani na podlagi javnega poziva in ugotovila, da je premoženje teh občanov pridobljeno na legalen način in zato ni v nobenem primeru uvedla postopka za ugotavljanje izvora premoženja. Komisija nadaljnje ugotavlja, da bi bilo potrebno v prihodnje večje sodelovanje s strani organov, ki so dolžni pomagati komisiji (delavska kontrola, UJV, postaja milice in inšpekcijske službe) in z večjo angažiranostjo vseh, ki so kakorkoli povezani z odkrivanjem pojavov neopravičenega pridobivanja premoženja, kar bo pripomoglo doseči boljše rezultate na tem področju. 9. Informacijo Izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik o delni organizacijski spremembi podružnične šole Turje in Kal, so dele- gati vseh treh zborov vzeli na znanje. Iz informacije je razvidno: — Podružnični šoli Turje in Kal se ne ukineta, ker iz analize o podružnični šoli Kal kaže, da bo le-ta zaradi postopnega zmanjšanja števila učencev v petih letih naravno ugasnila, iz analize za podružnično šolo Turje pe je razvidno, da je število otrok v rahlem porastu, zato bi jp bilo né-smoterno ukiniti, tako zaradi števila učencev, ki je v porastu, kot tudi zaradi družbenega pomena. — TIS Hrastnik je zadolžena, da pristopi k adaptaciji obeh podružničnih šol, obenem pa je dolžna s primerno politiko financiranja zagotoviti sodobnejši pouk na obeh šolah. Pri tem mora poskrbeti, da bo podružnična šola Kal pridobila še en učni prostor in dodatno učno moč, za podružnično šolo v Turju pa poskrbi, da bo primerno adaptirana. Omenjeno je dolžna urediti, po sklepu Izvršnega odbora občinske konference SZDL Hrastnik, do pričetka šolskega leta 1975/76. Poleg tega mora poskrbeti, da bo pripravljen za šolo Turje program Čimprejšnjega prehoda na celodnevno šolo. 10. Sprejet je bil odlok o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov .pri sodišču združenega dela v Ljubljani, v besedilu kot ga je posredoval Izvršni svet občine Hrastnik. 11. Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik so sprejeli družbeni dogovor o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim ali imenovanim funkcionàrjem v pravosodju. Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun SRS, pa.se obvesti, da je bil dogovor v predloženem besedilu sprejet. 12. Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik so sprejeli odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Hrastnik za leto 1974, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna. Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1974 so znašali: a) proračun : — dohodki 8,382.069,93 din — izdatki 7,929.872,15 din — neporabljena sredstva 452.197,78 din b) rezervni sklad: — dohodki 180.042.15 din — izdatki 22.495,80 din — neporabljena sredstva 157.546,33 din Neporabljena sredstva proračuna občine Hrastnik za leto 1974 v višini 452.197,78 din se prenesejo v celoti med dohodke proračuna občine za leto 1975. Neizkoriščena sredstva rezervnega sklada proračuna občine Hrastnik v višini 157.546,33 din se prenesejo med dohodke sklada za leto 1975. 13. Potrjen je bil letni davčni zaključni račun prispevkov in davkov občanov za leto 1974 in zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1974 občine Hrastnik, ki ga je pregledala posebna strokovna komisija. a) Zaključni letni davčni račun prispevkov in davkov občanov izkazujejo: — obremenitev — plačila — zaostankov — preplačila 2,617.859,20. din 2,406.988,50 din 341.283,75 din 130.413,05 din b) Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov izkazuje : — obremenitev — plačila ' — zaostanek dolga — preplačila 68.698,00 din 66.285,50 din 5.660.00 din 3.247.00 din 14. Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik so sprejeli okvirni program praznovanja občinskega praznika, za leto 1975, tako kot je bil posredovan od predsedstva občinske skupšči- 15. Sprejeta je bila odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi Postaje milice Hrastnik, v besedilu kot jo je posredoval Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik. 16. Delegati vseh treh zborov so izvolili za sodnike sodišča združenega dela ljubljanske regije: — RINC Daneta, za predsednika sodišča, — STROBL J Tjašo, za sodnika, — KLANŠEK Maksa, občina Vič -Rudnik, — GRDEN Jožico, občina Moste-Polje, — MARKOVIČ Ivana, občina Ljubljana-Siška, — TOPLIŠEK Janeza, občina Ljubljana-Center, — ŽUŽEK Ivana, občina Ljub-ljana-Bežigrad, — BASTAR Marjana, občina Kočevje, — PRIMOŽIČ Antona, občina Litija, — SKOK Staneta, občina Domžale, — MRAK Zorana, občina Logatec, — JELENC-GOLOB Gojmira, občina Grosuplje, — UČAKAR Silva, občina Kamnik, — ŠERGAN Franca, občina Hrastnik, — NUČIČ 'Franca, občina Trbovlje, — MAČEK Aleša, občina Zagorje, — PLUTA Antona, občina Vrhnika, — KOČEVAR Vladimirja, občina Ljubljana-Siška, — TROTOVSEK Matijo, občina Hrastnik, — TRENTELJ Ivota, občina Trbovlje, — ROS Milenka, Občina Ljubljana-Center, — MAKAROVIČ Sonjo, občina Ljubljana-Center, — LOTRIČ Vido, občina Ljubljana-Center, — JERSAN Jernej, občina Ljubljana-Center, — HERMAN Srečka, občina Ljubljana-Center, — HORVAT Uroša, občina Moste -Polje, — ŽABJAK Karla, občina Moste -Polje, — JUVANČIČ Marino, občina Moste-Polje, — TRATNIK Dušan, občina Moste-Polje , (Nadaljevanje na 9. strani) IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE Nadaljevanje iz 8. strani. — MAROLT Milana, občina Mo-ste-Polje, — VAVPOTIČ Borisa, občina Ljubljana-Bežigrad, — ŠEFMAN Januška, občina Ljubljana-Bežigrad, KURENT Cirila, občina Ljubljana-Bežigrad, — PIRNAT Ivana, pbčina Ljubljana-Bežigrad, — .GASPARIČ Zoro, občina Ljubljana-Bežigrad, — DERŽAJ Bojana, občina Ljubljana-'Vič-Rudnik, — ILC Ivana, občina Ljubljana-Bežigrad, — KMETIČ FRANCA, občina Ljubljana-Vič-Rudnik, — VIRTIČ Staneta, občina Ljub-ljana-Vič-Rudnik, — ŠERUGA Jožeta, občina Ljubljana-Vič-Rudnik, — HRIBAR Borisa, občina Ljub-Ijana-Siška, 1— KOSMAČ Ireno, občina Ljub-ljana-Siška, — DOLINAR Dušana, občina Ljubljana-Siška, — KRAVOS Petra, občina Ljub-Ijana-Šiška, — RUP Ivana, občina Grosuplje, — MOHAR Alojza, občina Grosuplje, — RESINOVIČ Boža, občina Kočevje, — AHAC Franca, občina Kočevje, — MAROLT Jožeta, občina Ribnica, — OZIMEC Julijana, občina Ribnica, — OGRIN Rada, občina Vrhnika, — DOLENC Jožeta, občina Vrhnika, — JERMAN Remigija, občina Logatec, — KLEČ Mihaela, občina Logatec, — ŠKRJANC Lada, občina Domžale. — MILIČ Ljuba, občina Domžale, — ZALAZNIK Staneta, občina Kamnik, — KRŽAN Angelco, občina Kamnik, — PUNGERČAR Slavka, občina Litija, — LEMUT Karla, občina Litija, — MILINOVIČ Draga, občina Hrastnik, — MALES Ivana, občina Trbovlje, — REGANCIN Milico, občina Zagorje, — TOMAŽIČ Franca, občina Zagorje; in razrešili že izvoljene sodnike sodišča združenega dela ki so jih že izvolili in sicer: — BENETEK Hrastnik, Cvetko, občina — PLEVČAK Andreja, občina Trbovlje, — KOPROL inži. Maria, občina Ljubljana-Siška. 17. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Hrastnik so izvolili v 19-člansko skupino delegatov za delegiranje delegatov v skupščino revirskih občin naslednje tovariše in tovarišice: a) Zbor združenega dela: 1. HRIBAR Karel, Hrastnik, Log 12 2. KUŠAR Branko, Hrastnik, Novi Log 11 3. MATEK Ivan, Dol pri Hrastniku 73 4. GREBEN Anton, Pot Josipa Brinarja 8 5. DRAME Stane, Hrastnik Log 1 6. HALZER Robert, Podkraj 82 7. KORITNIK Matija, Hrastnik, Log 1 8. STRGARSEK Metka, Hrastnik, Log 2 9. POTOČAN Edvard, Dol pri Hrastniku 246 b) Zbor krajevne skupnosti: 1. VEZOVIŠEK Fani, Pot na Kal 4 2. BABIČ Adam, Log 15 a, Hrastnik 3. KLEŠEK Franc, Grajska pot 11, Hrastnik 4. MEDVED Karlo, Dol pri Hrastniku 24 5. POTUŠEK Zdravko, Boben 31 c) Družbenopolitični zbor : 1. BABIČ Milan, Log 13 Hrastnik 2. MILINOVIČ Branko, Brnica 40, Hrastnik 3. MLINAR Martin, Dol pri Hrastniku 268 4. ZALAR-SKOBE Jelka, Trg Franca Kozarja 14, Hrastnik 5. VENKO Janez, Dol pri Hrastniku 222. Vodja 19-članske skupine delegatov za delegiranje delegatov v skupščini revirskih občin je vsakokratni predsednik občinske skupščine. 18. Ustanovi se delovno mesto sekretarja Skupščine revirskih občin, na katerega se imenuje s 1. 7. 1975 tov, SÌHÙR Vladimirja, iz Hrastnika, Log št. 2. 19. V komisijo za volitve in imenovanja. Skupščine občine Hrastnik se izvoli za člane te komisije tov. JAKOPIČ Maksa, predsednika občinskega zbora ZZB NOV Hrastnik. 20. komisija za podelitev priznanja »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik, se razreši dolžnosti člana te komisije tov. Viktori MALOVRH. 21. V komisijo za podelitev priznanja »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik, se izvolita za člana te komisije tov. OROŽEN Marko, predsednik Občinske konference SZDL Hrastnik in tov. JAKOPIČ Maks, predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Hrastnik. 22; S pismenimi odgovori na delegatska vprašanja, postavljena na 8. skupnem zasedanju delegatov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Hrastnik, dne 23. 5. 1975, so se delegati .strinjali, postavili pa so naslednja nova vprašanja: JAGODIČ Adam — delegat SGP Hrastnik : — Ali bo po letu 1976, ko bo realizirana gradnja 182-stanovanj-skega bloka na Logu, na razpolago ustrezno gradbeno zemljišče, na katerem se bo lahko z gradnjo nadaljevalo? — Ali bo urejeno potrebno zemljišče, ki je last Kašner Ivana?. — Kdaj bo odprt promet preko novega mostu čez Savo? GRČAR Karli — delegat TOZD I Steklarna Hrastnik: — Ali je res, da bodo prekinjena dela pri gradnji mostu čez Savo? — Ali se bo nadaljevalo z gradnjo priključka na novi most preko zemljišča, na katerem je bila menza Steklarne Hrastnik? — Kakšne so možnosti, da se primerno uredi javna razsvetljava v Podkraju? — Kako to, da so se stanarine dvignile za več kot za 25 %, kot to določa sprejeti dogovor? BABIČ Milan, delegat družbenopolitičnega zbora: — Kakšno je stališče do dela prostega dne ob praznovanju občinskega praznika, dne 3. 7. 1975? MATEKELJ Vika, delegat KS Podkraj : — Kdaj in kako bo urejen priključek za naselje Podkraj-spod-nji del? JAGODIČ Anton, delegat OZD SGP Hrastnik, je povedal, da ima SGP Hrastpik težave pri delih na področju Kozjanskega, ker se doslej ni zbralo dovolj sredstev za izvršitev vseh predvidenih del tako, da bo SGP moralo opustiti odprta gradbišča in dati delavce na druga dela. Želel je vedeti, če je okrog tega vprašanja mogoče dobiti kakšen odgovor? GRČAR Karli, delegat TOZD I Steklarna Hrastnik: — Kako to, da so vse prireditve, ki bodo izvedene ob občinskem prazniku opravljene na športnih objektih v zgornjem delu Hrastnika? Na postavljena vprašanja je delegatom odgovoril član izvršnega sveta, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, Ivan Rupnik in sicer: — Po letu 1976 bo možna nadalj-na stanovanjska izgradnja v skladu z zazidalnim načtom za Log in Novi Log,ki je trenutno razgrnjen kot predlog na oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Hrastnik, pri Samouperav-in stanovanjski skupnosti in krajevni skupnosti Hrastnik-zgornji del. Predlog predvideva, da bi se stanovanjska gradnja nadaljevala na zemljišču last KAŠNAR Ivana in nad stadionom na Logu. — Prevoz preko novega mostu naj bi bil mogoč po 1. 7. 1975, ker je za, ta dan predvideno, da se opravi tehnični prevzem novega objekta, v kolikor bo ustrezal vsem zahtevam inšpekcijskih organov. — Govorice o prekinitvi del na mostu nimajo nobene realne osnove. Z deli Se bo neprekinjeno nadaljevalo. Dne 20. 6. 1975 je bil Skupnosti za ceste SR Slovenije predložen dopolnjen projekt za priključek v smeri od samopo-postrežne trgovine proti Hrastniku. Po tem projektu se bo z deli tudi nadaljevalo. —1 Javna razsvetljava v Podkraju bo delno rešena z aktiviranjem javne razsvetljave na novem mostu in na novih cestnih priključkih. V primeru, da ta razsvetljava ne bi bila zadostna se bo le-ta uredila po dogovoru s krajevno skupnostjo. — Že ob razpravi pred sprejetjem dogovora o povišanju stanarin so bili delegati opozorjeni, da se bodo Stanarine dvignile za več kot za 25 °/o z ozirom na to, da se -bo pri novi določitvi stanarine upoštevalo novo število točk posameznega stanovanja. Stanovanje so namreč bila v letu 1972 ocenjena glede na porast gradbenih stroškov in vrednosti gradbenih elementov, stanarine pa se takrat niso dvignile. Prav tako je treba računati s tem, da so iz stanarin bili izločeni obratovalni stroški, ki se sicer plačujejo s stanarino. Zradi večjega števila točk, od katerih je odvisna stanarina, pa je razumljivo, da znaša nova stanarina več kot 25 %-no povečavnje. — Stališče do dela prostega dne ob občinskem prazniku je nespremenjeno. Občinska skupščina je s svojim zadnjim priporočilom predlagala TOZD in OZD, da uredijo vprašanje dela prostega dne ob vsakokratnem praznovanju občinskega praznika, glede na svoje možnosti. Vsekakor je prav, da se čim večjemu številu delovnih ljudi in občanov omogoči, da so tega dne prosti, tako da se lahko udeležijo vseh prireditev. — Z izvajalci del na mostu čez Savo je dogovorjeno, da bpdo čim bo tomogoče ta priključek primerno uredili. — Tov Jagodič Antonu je zadevo skušal obrazložiti predsednik občinske skupščine, ke je opozoril ha to, da je pri zbiranju pomoči za Kozjansko, v drugem krogu nastal občuten izpad, ki negativno vpliva na realizacijo zastavljenih nalog. Predlagal je, . da pristojni organ občinske skupščine dobi ustrezno pojasnilo glede nastale nastale situacije od , republiških organov. V odgovoru na to vprašanje je sodeloval tudi predsednik koordinacijskega odbora ža zbiranje pomoči Kozjanskemu i,nž. Klenovšek Srečko, ki tudi ni mogel dati delegatu zadovoljive obrazložitve. Zaradi tega bo delegacija SGP o situaciji obveščena pismeno. — Glede izvedbe letošnjih prire-bilo delegatom pojasnjeno, da so ditev ob občinskem prazniku je predvidene prieditve v zgornjem delu Hrastnika zaradi gradnje mostu, ker se do zadnjih dpi ni vedelo, ali bo dostop do športnih objektov v, spodnjem delu Hrastnika mogoč, ali ne. Pojasnjeno je bilo, da so. prireditve doslej bile vedno razdeljene na zgornji in spodnji del in da bo tako tudi. v bodoče. SKLEPI Na tretjem skupnem zasedanju delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občiine Hrastnik, pa sta bila sprejeta naslednja sklepa: 1. Delegati obeh zborov so umaknili iž dnevnega reda predlog za sklenitev medobčinskega" dogovora o izvajanju politike cen v letu 1975, ker so za sklenitev pristojni izvršni sveti vseh občin, skupščin, ki so tak dogovor tudi že podpisali. 2. CRNKOVIČ Jožetu in Jerici iz Hrastnika, Trga Franca Kozarja št. 10, se dodeli pravica uporabe na zemljišču pare. št. 84/8 v izmeri 691 m2 vpisano v vložku št. 364 k. o. Hrastnik-mesto za gradnjo stanovanjske hiše. DOPISUJTE V NAS LIST 45-letnica obstoja steklarske godbe na pihala cim vecjii kulturni napredek, delovnemu človeku pa zdravo in dostojno kulturno razvedrilo. iNajtepša hvala za vašo pozornost in razumevanje še za bodoče! K. J. Steklarska godba DPD Svoboda II Hrastnik IZ SRCA PESEM MI POJ! vejo kulturne dejavnosti, ker le tako bo,mlada generacija ostala zvesta idealom in tradiciji ter nositelj ustvarjanja nove in naprednejša delavske kulture. Naše geslo naj bo še ma prej: vse sile za Nekaj misli o 45-letnici obstoja Steklarske godbe na pihala DPD »Svoboda II« Hrastnik. Dne 10. maja 1975 je steklarska godba praznovala 45-letni jubilej svojega obstoja in je v ta namen pripravila in naštudirala program s samostojnim koncertom v Delavskem domu na Logu. To jubilejno proslavo je odbor godbe povezal s proslavo 30-letnice osvoboditve naše ,domovime in 25-let-nico izvolitve prvih organov delavskega samoupravljanja, to je prvih delavskih svetov in upravnih odborov v gospodarskih organizacijah. Pot, ki jo je godba prehodila v preteklih 45 letih, je zelo pestra, saj so jo ustanovili člani steklarne. Ustanovili so jo z lastnimi finančnimi sredstvi v času velike gospodarske krize in ta težka pot je v tem času delavski razred še bolj združevala in jekleni-la v borbi proti takratni buržoazni oblasti in izkoriščanju s strani takratnih kapitalistov. Nimam namena še enkrat opisati kroniko v podrobnosti, katero site že lahko čitali v našem tovarniškem časopisu »Steklar« ob priliki proslave 35. obletnice njenega obstoja, kakor tudi na sedanjem jubilejnem koncertu. Izvedbo in napredek, bi ga je godba dosegla v tem času lahko sami ocenjujete, vsaj tisti, ki ste se udeležili jubilejnega kon- certa. Na splošno je bila ocena dokaj pohvalna, za kar smo dobili tudi godbeniki moralno zadoščenje in to je za nas najboljša nagrada. • Odbor godbene sekcije se je trudil in z njim vzporedno vsak posamezni godbenik, da je skupna proslava in koncert zadovoljivo uspel. Ob tej priložnosti so bili posamezni godbeniki za svoje /dolgoletno delo pri godbi nagrajeni z Galusovimi značkami, iin sicer zlatimi, srebrnimi itn bronastimi, katere je godbenikom podelila članica republiškega odbora Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije tovarišica Nada Rebernik. Značke so bile podeljene glede na zasluge posameznika, po določanem pravilniku m letih aktivnega dela v društvu. Matično društvo »Svoboda II« pa je podelilo steklene vaze (amfor/) še živečim ustanovnim članom godbe, od katerih sta še da- nes aktivna dva člana, in to: Jože Kastelic in Jože Milbauer. Poleg ustanoviteljev pa so 'prejeli imenovane steklene amfore še najzaslužnejši kulturni delavci. Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij Hrastnik pa je podelil ob tej priložnosti tudi »Priznanja« tistim kulturnim delavcem, ki so po vojni 'aktivno delovali na kulturnem polju nad 30 let. Naša godbena sekcija šteje danes 37 aktivnih članov in nekaj učencev. Odbor godbe se zelo angažira za nov podmladek, kakor tudi za strokovni kader. Danes obiskujeta dirigentski tečaj v Trbovljah dva godbenika, in sicer: predsednik sdirci j e tov. Jože Leskovšek tin Adolf Šrenk. Le na tali način si bo društvo oziroma sekcija zagotovila potrebni strokovni kader. To nalogo naj ima odbor godbene sekcije vedno v svoje-m programu, kajti le na ta način se bo pričeto delo pred 45 leti nadaljevalo, se krepilo An kvalitetno ■izpopolnjevalo. Vse to in dosedanji dosežki pri vzgoji mladih godbenikov in 'doseženi kvaliteti je zasluga v glavnem sedanjega kapelnika, ki vodi godbo od leta 1952 dalje, to je polnih 23 let. ki vlaga ves svoj prosti . čas za napredek glasbene kulture. V zadnjih letih je godba javno nastopala na vseh prireditvah, kot sledi: ob državnih in republiških praznikih, raznih prireditvah družbenopolitičnih organizacij, komemoracijah, raznih obletnicah, dnevu mladosti in kurirčkove pošte, kakor tudi 'izven republike Slovenije v Hrvatski, Srbiji in v zamejstvu -v Avstriji. V minulem letu je godba sodelovala na občinskem prazniku, na proslavi 50. obletnice razbitja Orjune v Trbovljah, na iprvem zboru Zasavskih aktivistov OF v Hrastniku in spremljala nešteto Umrlih članov delovnih kolektivov, Steklarne in Kemične tovarne. Pot, ki jo je prehodila v 45 letih svojega obstoja, ni mogoče podrobno opisati, kaj,ti bila bi to debela knjiga, zato sem se v tej kroniki omejil le zadnjih 10 let in zajemam nelcaj bistvenih stvari v vednost mlajši generaciji z željo, da bi.posejano, seme né izumrlo, ampak klilo in rodilo še več usipeha 'kakor do sedaj. S tem apeliramo ina mladino, da naj se z veseljem vključuje v Ste že bili kdaj na koncertu? Seveda site bili. A da bi bilo skorajda več nastopajočih kot obiskovalcev, ne, na takšnem koncertu pa najbrž še niste 'bili, razen tistih, ki smo se .17. maja zbrali v kino dvorani na Dolu, da bi prisluhnili steklarski godbi na pihala. V strahu, da ne zamudim koncerta, hitim zadnjo minuto od doma. In glej, ko se vsedem na svoj sedež, si ne morem kaj, da se ne bi radovedno ozirala proti vhodnim vratom in se spraševala: kje je občinstvo? Toda občinstva ni in ini bilo od nikoder. Da, res je, občinstvo smo bili mi tri vrste spredaj sedečih občanov in potem se spomnim govoric o nabito polni dvorani na Rudniku. In tako se v. mojih mislih. utrne mnogo vprašanj. Smo mar že tako daleč prišli, da se nam me zdi vredno vzeti uro časa, da s svojo prisotnostjo nagradimo trud naših tovarišev, sodelavcev, ki' kljub napornemu delu še najdejo čas in voljo za glasbo. Ali pa se morda sramujemo iti na koncert takšne glasbe? Mar smo že pozabili, da je prav taka glasba vspodbujala mnoge borce v borbo, da je prav takšna glasba prva oznanjala svobodo v naših mestih in vaseh. I.n še je vprašanj. Mar je to zvrst kulture, ki je ni vredno več gojiti? To vprašanje postavljam kulturnim delavcem. In sprašujem se, zakaj niso dali ob tej priložnosti 'kakšne spodbudne besede tudi našim najmlaj'šim, da bi lahko slišali Beethovna. Mozarta, Bacha in druge v malo drugačni izvedbi kat smo sicer vajeni. Naj povem, da se tisti, ki siisi besede godba na pihala iin pomisli na koračnice, zelo moti. Kako prijetno so izzvenele melodije. Ne vem, kako je bilo vam, ki ste igrali pred tako maloštevilnim občinstvom. Upam, da vas neuspeh ni potrl, kajti vsi tisti, ki smo prišli na koncert, smo bili nad vašim izvajanjem navdušeni, bili s,mo čustveno bogatejši in v naših ušesih so nam še dolgo zveneli akordi prelepe Schubertove sinfoinije »Iz srca mi pesem poj«, ki je, zvenela tako mogočno in tako praznično. Da,, resnično vam je lahko žal, da tisti, ki site vedeli za koncert, niste prišli. L. K. HVALA VAM PEVCI Bilo je kmalu po končani drugi svetovni vojni, ko sem se vključil v moški pevski zbor Svobode II pri Steklarni Hrastnik, kajti do petja sem imel vedno veliko veselje. Minevala so leta, z zborom sem veliko nastopal v Hrastniku in širom Slovenije. Vesel sem preživljal vesele in žalostne dni, se veselil priznanj, ki jih je prejela sekcija, in užival ob raznih srečanjih in izletih, ki jih je organiziral pevski zbor. Za dolgoletno sodelovanje" v zboru sem prejel zlato Gallusovo značko od Republiškega sveta ZKPO Slovenije. Čas, ki neusmiljeno teče, mi je naložil na ramena svoje breme. Moral sem v pokoj, toda petja še nisem opustil. Sele na zdravnikov nasvet sem prenehal s petjem, a verjemite mi, ni mi vseeno, ko gledam v uniforme oblečene pevce na odru in na drugih nastopih. Prejšnji mesec me je obiskal na domu predsednik pevske sekcije tovv Gerhard Jože in me je prijetno presenetil. Za svoje dolgoletno sodelovanje v zboru mi je izročil v imenu upravnega odbora moškega pevskega zbora lepo spominsko darilo — stensko uro, ki me bo vedro spominjala na čase, ko sem aktivno sodeloval v zboru. Ob vsakem pogledu na stensko uro začutim v sebi ponos in obenem tudi kanček grenkosti. Zakaj — to boste uganili sami. Hvaležni Miklič Jože Tov. Nada Rebernik čestita predsedniku godbe ob 45-letnem jubileju godbe TUDI BRODARJI NE MIRUJEJO Kot vsako' leto se prava sezona tekmovalnega športa, to je slalom, spust ter kombinacija na divjih vbdah, prične meseca aprila oziroma maja. V letošnjem letu se tega ustaljenega koledarja tekmovanj tlismo držali, tem- bi bilo treba še izboljšati. Fantje so na tem tekmovanju dosegli naslednje rezultate: Pri članih: Barič Franc II. K-l 6. mesto Mladi tekmovalci se pred treningom posvetujejo s svojimi starejšimi tovariši več smo pričeli s treningi v mesecu januarju in februarju. Razlog temu je letošnje svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na divjih vodah, ki ga prireja Jugoslovanski brodarski savez v Skopju. Treningi, katere že dolgo vrsto let . uspešno vodi Franc Barič-Nani, so bili letos zelo pestri in so bili tekmovalci, ki tekmujejo za člansko vrsto in kandidati za omenjeno svetovno prvenstvo, že v mesecu januarju na vodi. Poleg obveznega treninga so bili treningi nabiranja telesne vzdržljivosti (smučanje in hoja na čas po bližnjih vrhovih) ter rekreativni treningi (kopanje v bazenu). Tekmovalci so že v mesecu marcu prvič nastopili na uradni tekmi, in sicer 23. marca na kombinaciji spusta in krosa v Zagrebu. Dolžina proge za spust je bila 5 km, medtem ko je moral tekmovalec pre-teči še progo za kros v dolžini 1500 m. S tem prvim treningom so tekmovalci pokazali, koliko so pridobili v zimskem času in kaj Pri mladincih: Stradar Danilo K-l 1. mesto Kavzar Peter K-l 4.—5. mesto Kaj zar Matej K-l 4.—5. mesto Halzer—Vovk C-2 1. mesto Drugo tekmovanje je bilo že naslednji teden 30. 3., in sicer v spustu na progi Tacen—Ježica. Samo tekmovanje je bilo v nemogočih razmerah, vso tekmo je močno snežilo, rezultati pa so bili naslednji: Pri članih: Barič Franc II. K-l 5. mesto Pri mladincih: Stradar Danilo K-l 1. mesto Kavzar Peter K-l 3. mesto Kaj zar Matej K-l. 7. mesto Halzer—Vovk C-2 1. mesto' Majhni in stisnjeni društveni prostori brodarskega društva Hrastnik, pa kljub temu veliki športni uspehi Prav ti dve tekmi sta pokazali, da se moramo za naslednje tekmovanje, to je memorial Branka Drofenika-Fune, čim bolj pripraviti, da pokal, katerega branimo, ostane naša trajna last. Tekmovanje je najbolj kvalitetno v pomladanskem delu ob sodelovanju vseh klubov, iz . Slovenije, Hrvatske ter BiH. Rezultati tekmovanja, ki je bilo v slalomu v Tacnu 13. 4. 1975, so pokazali, da ni bojazni, da fantje premalo trenirajo. Osvojili so tudi tretjič prehodni pokal z naslednjimi rezultati: Člani slalom: Barič Franc II. K-l. 3. mesto Gnjidič Rado K-l 6. mesto Volaj Boris K-l 12. mesto Rancinger Roman K-l 18. mesto V dneh do naslednjega tekmovanja so bili treningi na daljši progi v spustu, katero je pripravil trener Franc Barič-Nani, in sicer Sava most—Hrastnki vil sicei' Sava most—Hrastnik most v dolžini 19.km in Zagorje, most —Hrastnik most v dolžini 11 km. Ti treningi so bili nekakšne klubske tekme in so služili vsem tekmovalcem za privajanje na spust na divji vodi (Prusnik). V teh dne hbi morali trije naši člani (Barič Franc II. in Halzer Robi ter Vovk Drago) odpotovati na priprave državne reprezentance v Skopje, vendar so bile priprave dan pred odhodom preložene. 3. maja je bilo tekmovanej v spustu ob 30 .obletnici osvoboditve na Muri. Proga je bila dolga 7 km. Tekmovanja smo se udeležili predvsem z mladinci, ki so dosegli naslednje rezultate: Stradar Danilo K-l 2. mesto Novi kombi brodarskega društva Hrastnik, ki bo sluzil za prevoz tekmovalcev in čolnov Mladinci slalom: Kavzar Peter K-l 1. mesto Stradar Danilo K-l 8. mesto Kaj zar Matej K-l 5. mesto Delič Danilo K-l 11. mesto Halzer—Vovk C-2 1. mesto 20. aprila 1975 smo se udeležili tekmovanja v spustu od Žalca do Celja v dolžini 11 km. Start na tej progi je bil skupen za člane in mladince vseh kategorij. Spust člani: Barič Franc II. K-l 4. mesto Stoklasa Marjan C-l 2. mesto Spust mladinci: Stradar Danilo K-l .3. mesto Kavzar Peter K-l 7. mesto Seničar Franci K-l 16. mesto Delič Danilo K-l 22. mesto Delič Drago K-l 23. mesto Stoj s Darko . K-l 27. mesto Sušin Boris K-l 29. mesto Halzer—Vovk • C-2 1. mesto Kavzar Peter ' K-l 7. mesto Kajzer Matej K-l 15. mesto Seničar Franci K-l 16. mesto Delič Danilo K-l 23. mesto Delič Drago K-l 26. mesto Sušin Boris K-l 23. mesto Čoh Jože C-l 5. mesto Plalzer—Vovk C-2 2. mesto Že v petek 9. 5. so tekmovalci odpotovali na tekmovanje za »Veliko nagrado Rašice«,. ki je bila letos prirejena z mednarodno , udeležbo. Tekmovanje je bilo v spust una Savi Bohinjki, ki velja za vodo z najvišjo težavnostno stopnjo v Jugoslaviji. Rezultati spusta v soboto 10. 5. so: Barič Franc II. K-l 1. mesto Gnjidič Rado K-l 20. mesto Volaj Boris K-l diskvalificiran Stradar Danilo K-l 12. mesto Kavzar Peter K-l diskvalificiran Halzer—Vovk C-2 1. mesto .Nadaljevanje na str. 12 PREJELI SMO MARJANA DREU — stekloslikar-ka TOZD III Marjana irti je v svojem, se pravi najinem pogovoru povedala marsikaj zanimivega. Zakaj sem izbral ravno njo, tudi ni težko uganiti. Je predsednica OOS v svoji TOZD. Premiki, uspehi, angažiranost, samodisciplina in še kaj so jih pripeljali do nadvse razveseljivih rezultatov in predvsem spoznanj. Pa pojdimo lepo po vrsti. Takole se je «predstavila: Rodila Sem se 12. 3. 1948 v Hrastniku. Po končam osnovni šoli sem se zaposlila v Ljubljani, kjer. sem se nameravala izučiti poklica. Žal so mi nekatere ovire, predvsem finančne, to on'emo«goči-le, tako da sem se vrnila domov ter se zaposlila v steklarni. Ti si predsednica OOS v vaši-TOZD. Zanima me, kako poteka delo po novi organizaciji? Brez dvoma je, ■ da je nova organiziranost sindikata le tega tudi vrnila, če tako lahko rečem, v življenje. Premiki so evidentni, vemo pa, da še nismo «storili vsega, ta«ko da tudi nismo .še «povsem zadovoljni. Naše «prepričanje, da lahko storimo še več, nas samo še bolj vzpodbuja pri našem delu. Konkretneje? Če hočeš «primer? V zadnjem času smo izvedli celotno reorganizacijo dela ter izvršili precejšnje kadrovske spremembe. In kakšni so rezultati? N«i «bilo malo tistih, ki so bili prepričani, da brez »«pravega« vodstva nimamo možnosti za dobro din uspešno «poslovanje. Z akcijo, v kateri smo sodelovale gotovo vse zaposlene, ipa smo dokazale ravno nasprotno. Reorganizacija delovnih mest in s tem dela, je dvignila «produktivnost na zavidanja vredno raven. Razveselj«ivo pa je predvsem dejstvo, da smo k temu pristopile samozavestno, tako da so tudi današnji medsebojni odnosi zares tovariški, tako da je res čutiti zadovoljstvo med zaposlenimi, kar pa prej ni bilo. No, potem sem prepričan, da je ravno takšno stanje odločno vplivalo na vaše odlične rezultate v preteklem mesecu. Vsekakor. Samozavest in diisci-«plina sta pri tem odigrala odločilno vlogo. Predvsem «pri dvigu morale. Nemalokrat je bilo slišati, da v vaši enoti primanjkuje dela? Res je. Tako je bilo. Po sestan-«ku v komerciali, «pa so stvari krenile bistveno na bolje. Izredno veliko število novih dekorjev nam je navrglo dovolj dela. Prej pa je bilo bistveno drugače. Naši dekorji so bili «tako zastareli, da niso več vzbujali zanimanja «pri kupcu. če se še malo pomudiva pri vašem poslovanju. Kakšne so vaše možnosti za nadaljnji razvoj? Osebno me zelo moti še vedno odprto kadrovsko vprašanje našega vodje. Takšno stanje prav gotovo povzroča negotovost in pa nepotrebno šušljanje. Glede nove perspektive pa sem prepričana, da nam je le-ta zagotovljena. Poka-zateljii z zadnjih sejmov doma in po svetu nam odpirajo - široko možnost nadaljnjega razvoja. Treba je pač samo «pristopiti k izdelavi še večjega števila dekorje«v. Kajti kot sem že «prej omenila, vidim ravno v «tem možnost plasmaja naših izdelkov. Seveda pa «to ni vse, so tudi stvari, ki še zavirajo prodajo lin «povzročajo vsakodnevne reklamacije. V mislih imam ne najbolj strokovno tehnološko rešitev v satinirci. Osebno menim, da bi marola konstruktor in izvajalec vse napake, katere se — mimogrede povedano — na dnevnem redu, sproti satiniräti in dokončno usposobiti ta obrat za nemoteno in 'kvalitetno obratovanje. Evidentno je, da vložena investicija ni prinesla pričakovanih in-željenih rezultatov. Zato se samo sprašujem, koliko časa bo TOZD I še gledala in «prenašala«takšno stanje, kajti oni so prav gotovo še najbolj prizadeti. Po najinem dosedanjem pogovoru kaže, da je reorganizacija v podjetju, se pravi prehodi na TOZD, v vašem obratu prinesla zaželjene rezultate? Nedvomno je, vsaj «tako mislim osebno, da so organizacijske spremembe bile nujne din. potrebne. Seveda «pa je-možno doseči «takšne rezultate samo ob polni angažiranosti vseh zainteresiranih činite-ijev in v prvi -vrsti samih delavcev. Mislim, da smo dokazale, da je dober delavec lahko tudi dober samoupravljalec. Jasno pa je, da morata ti dve komponenti iti ena z drugo, sicer rezultatov ni in ne more hiti. Čeprav smo -nekaj dosegle, pa moram «povedati, da še zdaleč nismo zadovoljne in smo trdno odločene z delom v tej smeri odločno nadaljevati. Povedati mo«ram, da smo se ravno pri zadnjih kadrovskih spremembah marsikaj naučile. Žal pa smo tudi spoznale, da nam je bilo precej stvari napak razloženih in tolmačenih. Zakaj «nekateri -ljudje počenjajo takšne «nepravilnosti, ne morem razumeti, ko pa so še drugi forumi, kjer lahko iščeš pomoč in obrazložitev. Marjana, žal moramo končati, hvala lepa za pogovor, za katerega sem prepričan, da je bil odkrit in nadvse koristen tudi za ostale. Naj na koncu dodam samo še eno svojo «pripombo. V situaciji, kjer se «pojavlja vse več negodovanj na delo določenih organov kot «posameznikov, ne samo v okviru naše OZD, «temveč tudi v okviru občine, je delo samoupravnih organov kot tudi družbenopolitičnih institucij v TOZD III lep primer, da je moč samovoljo posameznikov tudi odpraviti ter odnose postaviti na čvrste samoupravne «temelje, na takšne, kakršni so naši družbi nadvse potrebni in kakršne končno zahteva tudi naša ustava. Vprašanje je samo, koliko časa bo «potrebno, da bodo to spo-znali «tudi drugod. TOZD III je lep primer! Kaj pa ostali? Z Marjano Dreu se je pogovarjal J. Premec Na uredništvo našega glasila je prispel dopis Prešernove družbe, Iti ga zaradi mnogih ljubiteljev dobre knjige skoraj v celoti objavljamo in želimo, da bi našel odziv pri bralcih kot ljubiteljih lepe slovenske besede. Prešernova družba, ima kot družbena organizacija- namen in nalogo razvijati socialistično zavest in dvigati politično in kulturno raven slovenskega ljudstva. To svojo nalogo opravlja PD z izredno nizko ceno svojih publikacij, kar pa lahko delamo le ob izdatni podpori vseh družbenopolitičnih in gospodai'skih faktorjev. Vkljub vsej pomoči pa bomo nizke cene lahko obdržali le ob čim večjem številu naročnikov. Našo akcijo, da bi dobro in poceni knjigo lahko budili čim večjemu številu bralcev, so s svojimi pismi že podprli SZDL Slovenije, SZ Slovenije in republiški sekretariat za kulturo in prosveto. Program, ki smo vam ga pripravili, je prav kvalitčten, privlačen, pa naj gre za roman »Plat zvona« Bena Zupančiča ali zä »Hišo umiraj'očih«, roman Milene Mohoričive. Slednje delo je avtorica napisala sicer že težko bolna, je vendar njeno najboljše delo. Ženskam pa bomo, o tem smo prepričani, zelo ustregli z Kozmetiko. Se posebej opozarjamo na to, da bodo člani redne knjižne zbirke, ki bodo plačali naročnino do 30. junija 75, prejeli poleg, zbirke še nagradno «knjigo Miška Kranjca »Povest o dobrih ljudeh«. Po tej povesti je narejen barvni film, knjiga pa bo ilustrirana s filmskimi posnetki in bo tako še bolj. privlačna. Vse tiste,'ki še niso naročniki te priljubljene zbirke, vabimo, da se obrnejo na našega zaupnika v vaši delovni organizaciji ali pa direktno na PD, Ljubljana, Borseto-va 27, kjer boste dobili vse na-daljne informacije. pogled sicer ni atraktiven, je pa zanimiv, predstavlja nam širok del sveta. »Obzornik« pa nam spet sproti odpira pogled v skrivnosti znano- — sti in druga dogajanja. Tudi brodarji ne mirujejo Nadaljevanje z 11. strani Tekmovanje je bilo skupno za člane in mladince, zato so se mladi tekmovalci tu še posebno izkazali. V nedeljo 18. maja je bil drugi de Itekmovanja -v slalomu na progi v Tacnu prav tako z mednarodno udeležbo, tekmovanje je bilo tu razdeljeno med člane in mladince. Člani: Franc Barič II. . K-l 2. mesto Gnjidič Rado K-l 4. mesto Rancibger Roman K-l 12. mesto Volaj Boris K-l 13. mesto Mladinci: Stradar Danilo K-l 1. mesto Kavzar Peter K-l 4. mesto Kaj zar Matej K-l. 9. mesto Seničar Franci K-l 16. mesto Čoh Jože C-l 2. mesto Halzer—Vovk C-2 1. mesto V seštevku rezultatov obeh tekmovanj, ki so se šteli za kombi-. nacijo, so ti tekmovalci osvojili velik kristalni pokal »Veliko nagrado Rašice 75«, ki je glede na močno udeležbo na tem tekmo- vanju eden naših naj večjih uspehov. Končno so tudi naši reprezen-tantje Barič Franc II., Halzer Robi in Vovk Drago odpotovali na priprave in izbirno tekmovanje za državno reprezentanco, v Skopje. Priprave in tekmovanje bo potekalo od 17. 5. do 28. 5. na reki Treski. Vsi jim želimo, da bi čim «bolj uspešno zastopali barve kluba in mesto Hrastnik na teh pripravah, ki so zanje že velik uspeh, da so' bili izbrani med širši krog kandidatov za reprezentanco Jugoslavije, če upoštevamo, da nobeden od njih ni starejši od 18 let. Pred njimi je še lepa sportila kariera, obenem pa bodo vzpodbuda ostalim v društvu ,da jim bodo sledili tako v načinu treninga kot v rezultatih. Vsi člani društva in aktivni tekmovalci se želimo ob tej priliki naj lepše zahvaliti kolektivu OZD Steklarne Hrastnik za finančno pomoč, katero smo dobili za nabavo novega kombija, ki pomeni za nas neprecenljivo vrednost; obljubljamo, da se bomo še naprej z vsem srcem borili za čim boljše rezultate na športnem polju in tako predstavljali z uspehom naše društvo in mesto Hrastnik na vseh tekmovanjih. Upravni odbor Brodarskega društva ZGODOVINA RIBIŠTVA IN RIBIŠKE ORGANIZACIJE V HRASTNIKU Nadaljevanje Ker ta zadruga ni razpolagala z zadostnimi sredstvi, je prav v ta namen uvedla delež članstva, katerega je sleherni ribič z veseljem plačal. Leta 1948, ko se je bila ta zadruga preimenovala v Ribiško društvo, je njen novi upravni odbor sklenil zgraditi lastno ribogojnico Zasavja v Trbovljah. Ribiško društvo je še isto leto zaarilo kos zemljišča od posestnika Mitovška na desnem bregu Save iznad mostu. Predlog o zgraditvi ribogojnega obrata Trbovlje je dal društveni tožilec tov. Bombek. Z dograditvijo te ribogojnice si je upravni odbor zamišljal zadostiti potrebe vseh rajonskih okolišev po povpraševanju postrvjega zaroda za poribljavanje njih potokov. Da je ta upravni odbor vzel to zamisel resno, je razvidno, ker je takoj imenoval iz lastne sredine in iz kooptirancev gradbeni odbor, ki se je lotil te akcije. Upravni odbor je graditvi tega objekta namenil sredstva iz naslova odškodnin in delež 20.000 din društvenega denarja za aro na zemljišču. Društveni odbor kot tudi gradbeni odbor sta tudi zaprosila za pomoč industrije okraja. Nekatera podjetja so nakazala društvu gotova sredstva, druga pa potrebni gradbeni material. Tako so iz teh sredstev odškodnin in napro-šene pomoči industrij stekla dela pri gradnji ribogojnice Trbovlje. Da je ta ribogojnica bila v rekordnem času dograjena in izročena svojemu namenu, pa gre predvsem zahvala članom ribiškega društva od Litije pa do Radeč, saj so požrtvovalno opravljali prostovoljne ure pri gradnji objekta s tekmovalno zagnanostjo. Z dograditvijo tega objekta datira ribiška družina Hrastnik tudi prvo poribljavanje potoka Brnice in Bobna. V novem društvenem odboru je bil Bajda Franc sektorski poverjenik za Hrastnik ter hkrati imenovan za čuvaja. V odboru je bil tudi Šoba Jože. Čuvaj je bil tudi Oprešnik Anton. Za Bajda Francem je bil izvoljen sektorski poverjenik za Hrastnik Krajšek Jože, Bajda pa je opravljal naprej čuvajsko službo. Še za časa ribarske zadruge in pozneje pod ribiškim društvom Trbovlje so ti sektorski poverjeniki imeli precejšnje kompétence samostojnih nastopov, saj so lahko sklicevali posvete in sestanke ribičev svojih rajonov in jih tudi sami vodili. Na take sestanke so ponavadi prihajali tudi zastopniki upravnega odbora zadruge ali društva, pod katerega okriljem so se ti sestanki vršili. Dopustno je bilo, da so ti sektorski poverjeniki organizirali lastne ribiške piknike in celo veselice. Ena takih veselic je bila jeseni 1948 v Hrastniku. Tu se sicer trditve malce razidejo, ker eni trdijo, da je takrat bila še zadruga, spet drugi trde narobe. A to ni pomembno, kajti naši ribiči in ribiči Zasavja sploh so se pod obema kar dobro počutili. V letu 1956 je nenadoma prišla iz Okrajnega komiteja Trbovlje naloga na ribiško društvo Trbovlje, da ta nemudoma skliče članske sestanke po sektorjih in na njih obrazloži ribičem, zakaj da se mora ribiško društvo Trbovlje preimenovati v Zvezo ribiških družin Trbovlje (Zasavje). Ta nenadni odlok Okrajnega komiteja Trbovlje, s katerim je le-ta silil društvo k preimenovanju, pa ni naletel med njegovim številnim članstvom na odobravanje. Temu sklepu so se bili postavili po robu predvsem ribiči ožjih revirjev in Radeč. Le-ti so energično odklanjali formiranje ribiških družin, ker so bili zaslutili, da jih bo takšen enostranski sklep oropal dosedanjih pra-vič o svobodnem izživljanju v čistem in zdravem okolju, ter jih omejil v ozke občinske okoliše. Ti sestanki so povsod izzveneli kot enodušni protest zoper manipuliranje z že priborjenimi pravicami. In prav zaradi teh ostrih protestov in neomajnih stališč ribičev ožjih revirjev je za nekaj let ostal status quo neokrnjen. Tudi rajonska zveza ribiških družin Zasavja je izglasovala sklep, da ostane Sava pod vsakim pogojem nedeljiva, ker je celotno članstvo le pod tem pogojem pristalo na formiranje družin. Za časa Ribarske zadruge in pozneje pod . Ribiškim društvom so ribiči Trbovelj, Hrastnika in Radeč še lahko lovili ribe s kri-žaki. Ta propust je veljal le za te rajone, ker je bila Sava na tej relaciji že do kraja onesnažena. Z nastankom ribiških družin pa so bili križaki docela odpravljeni in prepovedani. Ribiči so se lahko izživljali samo še na športen način s trnki. Pod društvom je potekala meja od litijskega mostu do Črnega potoka na Bregu in ribiči teh rajonov, ki so spadali pod ribiško društvo Trbovlje, so nemoteno lovili na celotni veliki relaciji. Isto je bilo z lovom na postrvi. Dovolilnice za posamezne potoke je članom vseh rajonov izdajal društveni tajnik — pozneje pa sektorski poverjeniki sami. Ribiška družina Hrastnik je bila uradno registrirana šele z izidom zakona o sladkovodnem ribištvu, ki je bil izšel pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo ?0. junija 1958, vendar pa sega obstoj naše ribiške družine nazaj v leto 1954. Takrat so namreč sektorski poverjeniki zadobili že popolne avtonomne pravice tako v nastopih in odločanju. V prvi upravni odbor Ribiške družine Hrastnik so bili izvoljeni naslednji člani: predsednik Jože Šoba, tajnik Jože Krajšek, blagajnik Edi Selan, gospodar Franc Bajda, v nadzorni odbor Hubert Plaznik, Herman Brun. Franc Bajda je hkrati opravljal čuvajsko službo. Ta odbor je ostal dve mandatni dobi. V letu 1960 je na občnem zboru Ribiške družine bil izvoljen nov upravni odbor. Ta odbor je bil tudi že precej razširjen: predsednik'Jože Šoba, tajnik Dori Ličen, blagajnik Edi Selan, gospodar Franc Bajda in člani odbora Jože Vavtar, Alojz Šalamon ter Stane Arlič. V nadzorni odbor pa so bili voljeni: Robert Žibret, Peregrin Gornik in Franc Kmetič. V gradbeni odbor pa Robert štiher, Ivan Roter ter Ladislav Tavčar in Henrik Stošicki. Ta novi odbor je že na prvi svoji seji zavzel sklep o dograditvi lastne ribogojnice, katere dela so sicer tekla že nekaj let. Na tej seji so bili tudi določeni odborniki za Zvezo ribiških družin Zasavje: Šoba kot predsednik, Gornik kot tajnik, Franc Bajda kot gospodar in Dori Ličen v nadzorni odbor. Na isti seji so tudi sklenili, da se parade ob Dnevu mladosti udeleži tudi mladinska ribiška ekipa. Ta odbor je ostal v nespremenjeni sestavi dve mandatni dobi. Za Ličenom je bil izvoljen tajnik družine Gornik, šoba kot predsednik, v odbor so prišli Jože Vavtar, Franc Kreže in Alojz Knez. Kot Ličen je tudi Gornik opravljal tajniške posle v rajonski zvezi in pozneje v družini nadvse vestno in zadovoljivo. V obdobju 1960—1967, ko so bili v družinske organe voljeni nadvse predani ribiči, je ribiška družina Hrastnik doživljala sVoj največji in vsestranski razmah. To nam potrjuje dejstvo, da sta takratna upravna odbora pod vodstvom teh mož uspela razgibati celotno članstvo, ki se je začelo vključevati v razne dejavnosti. Tu bi lahko naštevali nešteto tekmovanj, dela pri ribogojnici, sodelovanje pri odlavlja-nju in poribljavanju potokov, kot tudi pri delu prestavitve podarjenega vikenda na Savi. Iz danih poročil tega obdobja je razvidno, s kolikšno vnemo so se ti odborniki lotili vsega, kar je bilo le . v korist organizaciji in njenemu številnemu članstvu. Tu je vredno poudariti, da se je takrat članstvo ribiške družine Hrastnik dvignilo nad 100 članov. V letu 1960 je takratni upravni odbor organiziral razna tekmovanja, tako družinska kot rajonska, in poslal tekmovalne ekipe celo na republiška tekmovanja. V tem letu je nastopila mladinska ekipa celo v Vevčah. Ta ekipa je v sestavi Tomo Uldrijan, Jože Vavtar ml. in Iztok Ličen osvojila v disciplinah lovljenja rib in streljanju prvo mesto. Na drugem takem tekmovanju, prav tako v Vevčah, je članska ekipa v sestavi Štiher, Gornik, šoba osvojila prvo mesto in dobila prehodni pokal. Na rajonskem tekmovanju leta 1961 sta nastopili dve družinski ekipi. V prvi ekipi so šoba, Štiher in Pufler zasedli drugo mesto, štiher posamezno pa tretje mesto. Druga ekipa v sestavi Gornik, Ličen, Šalamon pa je dosegla 860 točk. Na republiškem tekmovanju v Velenju je ekipa v sestavi Gornik, Štiher, Ličen dosegla četrto mesto. Ta ekipa je prav tako tekmovala v republiškem tekmovanju v Ljubljani. Na meddržavnem tekmovanju na Bledu 1963 je ekipa Gornik, Ličen, Šalamon zasedla 14. mesto. Tudi v Podčetrtku je bilo 1965. meddružinsko tekmovanje, na katerem je nastopila ekipa v sestavi Štiher, Šoba, Šalamon, Kovač. Naslednje leto je bilo meddružinsko tekmovanje v Bučki, kjer je ekipa v sestavi Štiher, Ludvik Seničar, Oskar Maurer osvojila prvo mesto. Teh tekmovanj je bilo še mnogo več in v raznih krajih, vendar jih nismo mogli navesti zaradi pomanjkljivih podatkov. Toda že po teh zbranih podatkih se da sklepati, kakšno razgibano delovanje je bilo v družini Hrastnik v tem obdobju, ko so družino vodili nadvse požrtvovalni možakarji, ki so nesebično žrtvovali svoj prosti čas za vsesplošne koristi družine in njenih članov. V potrditev gornjega naj še navedem imena številnih favoritov, ki so si na raznih tekmovanjih zaslužili te nadvse zavidljive naslove: Franc Tržan, Peregrin Gornik, Dori Ličen, Iztok Ličen, Tomo Uldrijan, Jože Vavtar mlajši, Oskar Maurer, Avgust Ške-tako, Robert štiher, Jože Šoba, Alojz Šalamon, Alojz Kovač, Alojz Saviozzi, Robert Žibret, Ivan Ačkun, Elči Blagotinšek, Henrik Stošicki, Ernest Pufler L, Ludvik Seničar, Jožko Strašek, Albin Godler in Milan Vujnič. Ti naslovi izvirajo sicer iz raznih tekmovanj, največ pa iz vsakoletnih družinskih tekmovanj, ki so se bili zaključili s tradicionalnimi pikniki na Savi. Na teh družinskih tekmovanjih, katerih je bilo doslej osem, so se zmagovalcem podelile tudi simbolične nagrade v obliki ribiškega pribora. Iz navedenega izhaja, da to nista bila upravna odbora na papirju, ampak odbora- dela. Sleherni odbornik se je globoko zavedal dolžnosti, katere mu je bilo nalagalo številno članstvo družine. Pred dograditvijo lastne ribogojnice je Ribiška družina Hrastnik dala smukat svoje postrvne plemenke v ribogojnem obratu Trbovlje. Od števila 350 do 400 osmukanih plemenk je družina prejela le 25 % zaroda, kar je zneslo približno okrog 35.000 do 40.000 komadov, ostalo si je pridržala ribogojnica za storjene usluge. To je bil eden izmed zelo tehtnih razlogov, ' zakaj je •Ribiška družina Hrastnik težila k izgraditvi lastne ribogojnice. Ribogojnica Hrastnik je bila dograjena pod predsedstvom Franca Krežeta v letu 1969. Leta 1965 sta RD Litija in Radeče izsilili sklep rajonske zveze ribiških družin Zasavje, s katerim se je končno odpravil status quo o nedeljivi Savi. Že to leto so litijski čuvaji delali težkoče ribičem trboveljske in hrastniške družine. Zahtevali so ponovni delež 600 din za to leto. Nekateri ribiči so ta delež plačali brez ugovora. Toda večina tega deleža ni hotela plačati in tako so nastali spori. Za leto 1965 je RD Hrastnik dala RD Litiji 70.000 din, za naslednje leto 1966 je bila RD Hrastnik pripravljena pustiti del odškodnine iz reke Save družinam Zagorja in Litije pod pogojem, da bi ti pustili nemoteni pristop naših ribičev k vodam v njihovem rajonu. O tem je razpravljala tudi rajonska zveza. Toda temu so nasprotovali tako Litijčani kot Radečani in tudi nekateri odborniki RD Hrastnik sami. Nadaljevanje na str. 15 POROČILO O DELU PIONIRSKEGA ODREDA V ŠOLSKEM LETU 1974-75 Dejavnost našega odreda se je pričela s pripravami na pionirsko konferenco, ki'je bila 29. septembra 1974 v avli OS NHR Hrastnik. Otroški pevski zbor je pripravil kratek kulturni program, recitacijski krožek pa recitacijo o pionirčku. Lanskoletna predsednica PO nas je spomnila zakaj ravno ta dan organiziramo pionirsko konferenco. To je namreč dan pionirjev cele Jugoslavije. Mi smo se na ta način, z delom, oddolžili tistim pionirjem in borcem, ki so se med vojno borili za naš boljši danes in jutri. Po pozdravnem govoru je sledilo poročilo o delu PO v preteklem šolskem letu, navzoči so podali predloge razrednih skupnosti za letošnji program, v zadnjem delu pa smo izvolili še nov odbor, ki bo vodil naše akcije. Enoglasno smo izvolili za načelnico PO heroja Rajka Deso Sihur, za njeno namestnico pa Gole Sonjo. Ostale funkcije smo takole razdelili: tajnik — Zupan Veri, blagajnik — Hostnik Zdenka in Tavčar Alis, predstavniki nižje stopnje: Avbelj Mirko in Biderman Mitja in člani: Pod-koritnik Manja. Knez Alenka in Orožen Rosvita. Konferenco smo zaključili s pionirsko himno. V mesecu oktobru je bil zelo aktiven novoizvoljeni odbor. Treba je bilo sestaviti program PO, to je upoštevati predloge razrednih skupnosti in program Jugoslovanskih pionirskih iger. Sestavili pa smo tudi statut, saj se zavedamo, da moramo kof samoupravna organizacija imeti tudi takšne akte. Razredna stopnja je imela v tem mesecu posebno zadolžitev: seznanjanje s pionirskimi pravili, nalogami in cilji PO, obisk bližnjih spomenikov posvečenih padlim med NOB, razgovor o krajevnih znamenitostih. 29. novembra smo na svečan način sprejeli cicibane v pionirsko organizacijo. S svečano zaobljubo so nam zagotovili, da bodo dobri pionirji. Da bi jim ta dan čimbolj ostal v spominu, smo jim pripravili kulturni program podelili pionirske rutke, kape, značke in izkaznice, nazadnje pa povabili še na prigrizek. Na naši šoli deluje cela vrsta krožkov. Vendar smo poleg npr. literarno novinarskega, šahovskega, recita-cijskega, hortikulturnega, zgodovinskih, prometnega matematičnega, likovnega krožka, krožka OZN, pevskih zborov, SŠD, RK, želeli ustanoviti še nekaj krožkov. Na predlog učencev smo ustanovili ob pomoči tovarišev učiteljev še tri nove krožke: fotokrožek, modelarski krožek in radioamaterski krožek. Ena od naših nalog je bila tudi, da poživimo delo hortikulturnega krožka, ki smo ga prejšnje leto ustanovili. Mislim, da lahko rečemo, da so ti člani v letošnjem šolskem letu precej naredili. Najprej je PO razpisal nagradno tekmovanje v zbiranju lončnic. Želeli smo namreč, da bi bile naše učilnice bolj domače, obenem pa bi se učili vzgajati lončnice. Akcija nam je uspela, v vseh razredih ro zdaj lončki s cvetlicami. Največ uspeha je imel 8. a. raz- red, ki je res lepo opremil tehnični kabinet. Člani krožka so ob pomoči tov. Koprivc organizirali tudi dve predavanji, med njima eno zelo poučno o ikebani. Spomladi pa se je krožek lotil tudi ureditve okolice šole. Nekateri učenci so bili pri tem urejanju res pridni, tako da tudi žuljev ni manjkalo. Ker želimo pionirji spoznati čim več svojih vrstnikov, smo skušali navezati stike z drugimi šolami. Že vrsto let si dopisujemo z osnovno šolo Artur Turku-lin iz Petrinje in tudi letos smo z njimi vzdrževali , prijateljske vezi, \'èndar letos samo preko pisem. Zato pa smo bili toliko bolj veseli obiska OŠ Ivo Lola Ribar Iz Raške in OŠ iz Železnikov. Upamo, da se bo prijatljstvo z njimi' v prihodnjem letu še poglobilo. » Prejeli pa smo tudi odgovor na naš dopis zamejskim šolam, v katerem smo izrazili željo po sodelovanju. Pred kratkim smo dobili odgovor s slovenske OŠ na Opčinah pri Trstu. V pismu nas obveščajo, da so imeli v mesecu maju veliko priprav za zaključno šolsko prireditev in proslavo 30 letnice osvoboditve. Odzivajo se naši želji po sodelovanju, vendar predlagajo, da tesnejše stike preložimo ha začetek prihodnjega šolskega leta, kajti njihov pouk se konča že okrog 10. junija. V pismu so nas na kratko - seznanili tudi s svojo šolo. Pravijo, da se radi učijo, še rajši pa rišejo, pojejo in telovadijo. Prav tako kot mi ! Torej bomo sigurno našli Skupne interese. Vesela šola je vsakoletna naloga PO. Pa še ena posebnost je: v njej zelo radi sodelujemo, saj se ni treba prav nič bati, »cvekov« in grajanja. Pred tekmovanjem je pa vseeno malo treme, tako kot pred šolsko nalogo, saj. po tihem vsak želi osvojiti čimveč točk in postati prvak. Tudi letos smo tekmovali za naslov razrednih šolskih in občinskih prvakov. Razlika od prejšnjega leta je samo v tem, da letos ni bilo področnega tekmovanja; ampak so se občinski prvaki uvrstili naravnost na republiško tekmovanje. Ta zadnja prireditev pa je bila za vse udeležence res pravo doživetje. Precej priprav smo posvetili organiziranju Kurirčkove pošte,. 13. maja ob 16. uri smo jo prevzeli ob centralnem spomeniku ód kurirjev z Dola. Naših pet kurirjev je torbo po kulturnem programu odneslo, na OSNHR, kjer smo zapisali poročilo o kurirski poti v dnevnik in napisali pismo našemu dragemu tovarišu Titu z najlepšimi željami za njegov .rojstni dan. Naslednjega dne so se vsi učenci naše šole ob 7. uri zjutraj zbrali na dvorišču, da bi prisostvovali odhodu kurij ev s torbo proti Katarini. 5 kurirjev je spremljala vojaško organizirana četa 70 pionirjev, sestavljena iz po dveh predstavnikov iz vsakega razreda. Skupino sta spremljala tudi dva borca in pionir — harmonikar. Tudi ob predaji torbe trboveljskim pionirjem na Katarini, so naši pionirji — posebna kulturna skupina pripravili nekaj recitacij in pesmi. Letos, ko praznujemo 30 obletnico osvoboditve izpod fašizma, smo hoteli na posebno svečan način proslaviti rojstni dan tovariša Tita. Zato smo pripravili načrt za pohod na Kal. Vsi učenci naše šole naj bi sestavljali brigado heroja Rajka, ki je imela seveda svoj štab, z vsemi nalogami, kot da bi bili v NOB. Razredno stopnjo smo preimenovali v 1. bataljon, predmetno stopnjo pa v 2. bataljon. Ustanovili smo tudi kulturno skupino, ki naj bi v Čečah pripravila miting in s petjem dvigala moralo med pohodom. Nižje formacije so bile čete in vodi. Pri tehničnem pouku smo si vneto izdelovali zvezde in starešinske oznake. Žal nam je skoraj ves načrt padel v vodo zaradi slabega vremena. Da pa vse organizacijske priprave le ne bi bile zaman, smo se odločili, da gremo na Kal u-čenci 7. in 8. razredov in oba pevska zbora. Vojaško formacijo smo sestavili* določili zastavonoše, hojo pa smo si krajšali s petjem partizanskih pesmi. Žal nam je samo, da na Kalu nismo dobili vojaškega pasulja, saj bi nam to še izboljšalo partizansko vzdušje. Zaradi slabega vremena je bil' tudi preložen sprejem pionirjev v ZSMS na ponedeljek, 26. maja. ' Po pravilih Zveze pionirjev mora imeti vsak pionirski odred svoj prapor, zaželjen pa je tudi žig. Naročili smo izdelavo prapora v Ljubljani. Del denarja smo zbrali sami z zbiralnimi akcijami starega papirja, precejšen del je prispevala temeljna izobraževalna skupnost Hrastnik, nekaj pa tudi OZD Sijaj in OZD TKI Hrastnik. Izrabljamo to priliko in se vsem od srca zahvaljujemo za pomoč. Ker nosi naš pionirski odred ime po Hrastničanu heroju Rajku, ki je padel kot politkomisar Pohorskega bataljona, smo razvili prapor 23. aprila. To je rojstni dan heroja Rajka. Prapor je predal predsednici našega PO tovariš Mi-linovič, predsednik skupščine občine Hrastnik. Predsednica pa je v spomin na ta dogodek izročila njemu in tovarišu ravnatelju bilten o življenju in delu heroja Rajka, ki ga je pripravil zgodovinski krožek. Članice zgodovinskega krožka so zbirale tudi slikovno gradivo o življenju in delu heroja Rajka. Pri tem nam je največ pomagal tovariš Razdevšek. Zbrano gradivo bomo v prihodnjem šolskem letu uporabili pri ureditvi spominske sobe heroju Rajku, ki bo obenem tudi pionirska soba. Kot vsa leta smo se tudi letos vključili v program jugoslovanskih pionirskih nalog, ki je v tem jubilejnem letu, ko praznujemo 30 let svobode, še posebno obsežen. V okviru tega programa smo pisali spise na naslednje teme: Prvi dan svobode, Mi gradimo ceste, proge, Naša občina in njen praznik, Moja razredna pionirska skupnost, Zavihajmo rokave, Tovarištvo ni prazna beseda, Naš kraj jutri in pojutrišnjem. Naslednja naloga v okviru JPI nosi naslov tekmovanje za znak slovenske partizanske puške,. Komisija na ZZB NOV v Hrastniku je določila 3 hrastniške območje, ki so bile pomembne med NOB. Pionirji bodo te domačije obiskovali v skupini po deset, vsako skupino pa bo spremljal tudi nekdo od odraslih, ki bo oživljal spomine na junaško preteklost. Pionir, ki bo obiskal vse 3, določene kraje v naši občini, bo prejel bronasto značko partizanskih enot. Za pionirski odred pa bo ta naloga opravljena, ko bo domačije obiskalo vsaj 50 % vseh pionirjev. Prepričani smo, da nam bo akcija uspela, saj so se prijavili skoraj vsi pionirji in tudi mladinci. Samo v letošnjem šolskem letu ni bila uresničena, ker nas je prehitel konec šolskega leta. Zato borno z. akcijo začeli takoj v septembru prihodnjega šolskega leta. Čas za izvedbo te akcije pa je do konca koledarskega leta 1975. V okviru JPIšo se naši pionirji-likovniki udeležili male Groharjeve slikarske kolonije v Škofji loki. obenem s pionirji; zgodovinarji pa' 6. srečanja pionirjev zgodovinarjev 26. in 27. aprila v Postojni pod geslom: ' »Zaključni boji in osvoboditev domovine«. Prav tako so se naši pionirji udeležili tekmovanja Kaj veš o prometu. Tudi na šahovskem področju so dosegli zelo lep uspeh, naj bo na tekmovanju posameznikov ali na ekipnem tekmovanju. Ena od nalog JPI je bila obujanje narodne in partizanske pesmi. Pevski zbor je pripravil prireditev Pesem v viharju. V okviru naloge Tujega nočemo, svojega ne damo, ali kot smo pionirji prikrojili: Tudi pionirji se vključujemo v SLO smo organizirali športni dan. Program tega športnega dne pa je bil takole sestavljen: razredna ura o pomenu SLO, izpraznitev šole — vaja za primer nevarnosti, ogled filma o civilni zaščiti in SLO za 5. in 6. razrede, za, 7. in 8. razrede kviz o požarni varnosti. Nato je sledil razgovor z borci NOV, ki so nam pripovedovali vesele in žalostne dogodke iz svojih spominov. Za razgovorom, ki nas je zelo pritegnil, smo si ogledali orožje v avli naše šole, za zaključek pa smo imeli v telovadnici še vojaški poligon. Najbolj nam je bil všeč prikaz gašenja ognja na dvorišču šole Z minimax napravami in prikaz dela krožka prve pomoči. To je seveda samo del dejavnosti PO narodnega heroja Rajka. Predolgi bi bili, če bi opisovali delo posameznih krožkov, KDM in SŠD in planinskega društva. Omenimo naj samo še zbor pionirjev, ki bo 21. junija v Ajdovščini. Tam se bodo zbrali predstavniki pionirskih odredov iz vseh slovenskih občin, verjetno pa tudi predstavniki pionirjev iz Italije. Organizatorji želijo pričarati pionirjem veselje, ki so ga pred 30 leti občutili jugoslovanski narodi in narodnosti, posebno pa primorsko ljudstvo. Naša občina bo poslala 1 avtobus, tako da se bo zbora udeležilo 15 pionirjev PO Borisa Pusta z Dola in 30 pionirjev PO heroja Rajka iz‘ Hrastnika. Hrastnik, junij 1975. Mentor Marjana Kopše XII. STEKLARSKE IGRE V ZAJEČARU Prišli v podjetje V mesecu maju 1975. Šubi Stanislav TOZD II, Baloh Ladislav, TOZD II, Deleut Sanija, TOZD I, Krošlin Boris, TOZD II, Ramič Sumedija, TOZD I, Rotar Vojka, DSSS, Ramič Hasan, TOZD . II, Ilanič Jožef ina, TOZD I, Kumar Vida, TOZD II, Podlesnik Stanislava, TOZD 1, Hrvačanin Bosiljka, TOZD I, Džajič Rasima, TOZD I, Ahmetovič Fadil, TOZD I, Bajramovič Al(ija, TOZD I, Maksimovič Marko, TOZD II, Bašič Ismet, TOZD II, Tomič Duško, TOZD II, Biderman Olga, TÓZD I, Šprečak Ekrem, TOZD I, Ramič Mevludin, TOZD I, Avdič Zaim, TOZD I, Dindič Hakija, TOZD I, Milič Ljubimka, TOZD II, Markovič Milan, TOZD 1, Popovič Nedeljko, TOZD I. Prišli v podjetje v mesecu juniju 1975. Andrejčič Marija, TOZD Ì, Gnetič Štefanija, TOZD II, Markovič Nedo, TOZD I, Škofič Drago, TOZD V, Kirn Bojan, DSSS Gole Mihaela, TOZD II, Cerov-šek Anica, TOZD II, Ristovič Bojan, TOZD II, Pavlovič Vaso, TOZD I, Novakovič . Sretenko, TOZD I, Brekan Rozalija, TOZD VI, Gabron Milena, TOZD VI. Odšli iz, podjetja v mesecu maju 1975. Sporazumno : Zupan Justina, DSSS, Sihur Nevenka, DSSS. Samovoljno: Muratovič Mustafa, TOZD I, Milič Peter, TOZD I, Kovač Vladimir, TOZD I, Odžič Ilija, TOZD I, Šabič Šefko, TOZD I, Čehič Sabit, TOZD II, Napret Marjana, TOZD I, Mrkela Živko, TOZD I, Slipčevič Ivan, TOZD I, Dakič Milivoje, TOZD II, Jozič Branko, TOZD I, Celica Milka, TOZD_ I, Zupanc Joža I, Skenderovič Šerif, TOZD II. V pokoj: Mastnak Viktor, Bajda Jože Umrli: Leve Marija in Kolman Roman Odšli iz podjetja v mesecu juniju 1975. Sporazumno : Mekše Albin, TOZD I, Stošicki Marjana, DSSS, Halili Emin, TOZD II. Samovoljno : Belič Hasan, TOZD I, Džajič Avdija, TÓZD I, Leniči Vahida, TOZD I, Garibovič Nura, TOZD I, Pap Edvard, TOZD I, Balič Meh-med, TOZD I. izključeni : Malis Viljem, DSSS, Hokič Ramiz, TOZD II, Murganič Bogdan, TOZD II, Kikič Jovan, TOZD II. V JLA: Milbauer Jože, TOZD IV, Dvornik Blaž, TOZD IV, Pustinšek Milan, TÓZD IV, Kovačič Boris, TOZD V. Poročili so se: Rupnik Jožef — Cestnik Štefanija Miličev Mirjana — Kiš Branislav Kladnik Romana — Kostanjšek Vladimir Kraus Ema II — Adamlje Andrej Prirastek v družini : Rupnik Jožef — hči Polonca Jeran Ignac — sin Igor Saletovič Sulejman — hči Sanda Hladin Danica — sin Andrej Dindič Hakija — sin Elvedin Drugovič Jože — hči Anja ZGODO VB IMA RIBIŠTVA Nadaljevanje iz 13. strani Zaradi te odločitve je nastalo v RD Hrastnik veliko razburjenje in negodovanje. Tudi same člane upravnega odbora je obšla živčnost in začeli so se medsebojni spori in prerekanja. To prerekanje je začelo že celo preraščati razsodnost gotovih odbornikov in je doseglo svoj vrhunec v letu 1967. Nekateri funkcionarji so zaradi stalnih trenj in nervoznih izpadov obrnili družini hrbet in pristopili v druge družine. Ker nihče ni bil v stanju izgladiti in odpraviti nesoglasij v nastali situaciji, je članstvo v tem letu izvolilo nov upravni odbor. Predsednik je postal Franc Kreže, tajnik Urban Lasnik, blagajnik Jože Rome, gospodar Robert Šti-her, v nadzorni odbor pa je prišel Franc Kmetič. V odbor so prišli še Alojz Knez in Jože Vavter ter še nekateri tovariši. Nov upravni odbor je po-, skušal na novo zaktivizirati članstvo pri izgradnji ribogojnice, katere dela so povsem, zastala. Ker pa se članstvo ni hotelo odzvati na prostovoljno delo, vsaj v zaželenem številu ne, je upravni odbor sklenil plačati vse storjene usluge. Ribogojnica je bila dograjena in izročena svojemu namenu pod predsedstvo Franca Krežeta 1969. leta, kateremu gre tudi zahvala. V letu 1969 je postal predsednik Alojz Knez, tajnik Karl Medved, blagajnik Ivan Ločičnik. Če so se bile pod predsedstvom Krežeta duhovi nekoliko pomirili, so pod vodstvom Kneza na novo izbruhnili na dan. V drugem mandatnem obdobju pa so že dosegli svoj vrhunec. Knez je sicer poskušal zajadrati v tokove, vendar mu to ni uspelo, ker je bil sam zapadel v stihijo malodušja. Do odkritega izraza sta bili prišli samovolja in nespoštovanje, kar ni samo pogojevalo odpor, ampak je družino pripeljalo celo na rob razsula. Na izrednem občnem zboru je bil v- predsedstvo izvoljen Anton Mlakar. Članstvo družine je pričakovalo, da bo pod novim vodstvom družina uspešno odpravila napake prejšnjega vodstva in da se bo v družino vračal mir in zaupanje. Toda Mlakar ni opravičil to veliko zaupanje, zato je naslednja skupščina zopet dala zaupnico Jožetu Šobi in nekaterim predanim članom ribiškega društva. Pod vodstvom tega odbora je delo zares zopet zaživelo , in družina je osvežena ter obogatena z mnogimi izkušnjami, krenila novim nalogam naproti. Letos so na vrsti že XII. steklarske športne igre. Od 4. do 7. julija se bo na teh igrah pomerilo preko 1000 športnic in športnikov iz vse Jugoslavije, predvideva pa se tudi udeležba gostov iz inozemstva. Moški bodo tekmovali v 11 športnih panogah, ženske pa v 6. Ta športna manifestacija je že zdavnaj presegla ozek krog zaprtosti ter s svojo športno kot politično dejavnostjo utrla in odprla pot steklarski industriji v širšo jugoslovansko javnost. Da njen pomen ni majhen, je vsekakor dokaz tudi pokroviteljstvo nad igrami. Medtem, ko je bil preteklo leto pokrovitelj IB CKZKJ tov. Stane Dolanc, pa bo letošnji pokrovitelj predsednik sindikatov Jugoslavije tov. Miha Špiljak. Po več ali manj negotovem stanju, kjer je najprej prevladovalo mnenje, da naj se teh igeine udeležimo, smo prišli končno do zaključka, da taka odločitev ni umestna in da imamo v njen zagovor le malo pozitivnih argumentov. Odločilnega pomena, da smo to odločitev spremenili, je vsekakor trenutno stanje, v kakršnem se nahaja celotna steklarska industrija. Igre kot take so samo eden od načinov zbliževanja in spoznavanja, iz katerega vodi enotno nastopanje navzven. Prav zategadelj bo istočasno s športnim delom potekalo tudi zasedanje za okroglo mizo, kjer naj bi se strokovnjaki iz naše branže ponovno sestali ter predelali in pregledali trenutno stanje ter zavzeli skupno stališče za nadaljnji razvoj tako poslovnih kot proizvodnih odnosov. Upravičeno pričakujemo od tega posveta določene pozitivne rezultate, ki naj bi v prvi vrsti učvrstili ter rešili nekatere skupne probleme. No in prav zaradi tega smo na razširjeni seji predsedstva sindikata dne 30. 6. sprejeli sklep, da se te športne politične manifestacije le udeležimo in tako prispevamo svoj skromen delež k njenemu uspehu. Seveda smo bili mnenja, da se primerno finančnemu stanju tudi obnašamo. Tako smo odločili da nas na igrah zastopa 24 športnikov, ki bodo tekmovali v malem nogometu, keglanju in streljanju. Prav tako pa nas bodo trije naši člani zastopali na posvetu za okroglo mizo. Zavedamo se, da bo takšna odločitev povzročila določeno reakcijo. Ravno tako pa smo prepričani, da bo zdrav razum tudi tokrat prevladoval. Zavedati se pač moramo, da končno ne živimo samo zase in da se ne smemo zapirati 'v lasten krog prepričanj, katera tudi niso vedno pozitivna. Po drugi strani pa moramo vedeti, da je to tudi ena izmed oblik rekreacije, katero moramo razvijati. Žal pa imamo tudi za to vrsto aktivnosti premalo posluha. Vedno postavljamo v ospredje denar. Po drugi strani pa kaj malo gledamo na posledice. Toliko v spoznanje in premislek. Kaj več pa v prihodnji številki našega glasila. Jože Premec MEDOBRATNO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU Prav gotovo je mali . nogomet tista panoga športno rekreativne dejavnosti, kjer je zanimanje izredno veliko in udeležba še najbolj množična. Zato ni čudno, da tudi v našem kolektivu ni dosti drugače, čeprav moramo priznati,, da z doseženimi rezultati nismo in ne moremo biti popolnoma zadovoljni. No, kljub vsem objektivnim in subjektivnim težavam lahko rečemo, da je tudi prvi del letošnjega tekmovanja v tej panogi uspel v polni meri. Ker smo o prvem delu tekmovanja že poročali, naj od tam nadaljujemo. Tekmovanje, katero se je pričelo 5. 4. in končalo 7. 6. je dalo naslednje izide: 5. kolo Skupne službe — notranji obrat I. 3:0 Avtomati — samski dom 5 : 2 Orodjarna — notranji obrat II. 3:6 6. kolo Samski dom — orodjarna 2 :1 Notranji obrat I. — avtomati 1 :6 Delavnice — skupne službe 4:0 7. kolo Avtomati — delavnice 1:3 Orodjarna —■ notranji obrat I. 5:7 Notranji obrat II. — samski dom 1 :1 LESTVICA 1. Delavnice 6 6 0 0 22 : 3 12 2. Notranji obrati II. 6 3 1 2 23 :11 7 3. Skupne službe 6 3 0 3 19 : 21 é 4. Avtomati 6 3 0 3 20 : 26 6 5. Samski dom 6 2 1 3 9: :19 5 6. Orodjarna 6 2 0 4 24 : 24 4 7. Notranji obrat I. 6 1 0 5 8 :21 2 Nogometaši delavnic povsem zasluženo vodijo po prvem delu. Prikazali so daleč najboljšo igro. Pohvala pa jim gre nedvomno tudi za njihovo resnost in rednost pri tekmovanju. Za konec pa si oglejmo še najboljše strelce: 10 -golov Majcen, 7 golov Spitalar,_ Cvelbar, Jelakovič, Kolenc Branko, 6 golov Stihar, D. Kotnik, 5 golov Premec, Petrič itd. NAGRADNA KRIŽANKA sestavil: KARU DREMEL VRSTA OROŽJA VRSTA OGLJIKOM VODIKOV V NAFTI JUGÖSL0V. NAMIZNO* TENIŠKI IGRALEC SILEN VIHAR PETER ERŽEN STAROGRŠKI ZGODOVINAR MESTO V BELGIJI INDIGO/ MODRILO, PLAVILO %?£R NAKAZNICA ZA DENAR JEZERO NA FINSKEM M IZ0LANT ČRESLOVINA TANIM M SLIKANJE Z VODNIMI BARVAMI ^kupina V2VIŠENA LIRSKA PESEM MOŠKI PEVSKI GLAS« ZADNJE 31VAUŠČE MRTYJH ' SREDIŠČE VRTENJA POLETNO OBUYALO DEL PO» KOPALIŠČA STANJE rastline PO UKOs RENITVI ?Tóib KUJA V ANT. GR4 C.JJI ČLOVEK BREZ POSEST* YA, DNINAR SADNI ŠKODLJIVEC GRŠKI JU: NAK PRED TROJO ZNAMENI' TOST PULJA JEZERO V TURČIJI GRŠKA ČRKA ŽENSKA IZ IRSKE fc SLOV. JEZI: KOSLOVEC C FRANJ BÜKOV PLOD ACETATNA CELULOZA PREKOP VSREDNJI AMERIKI ANGLEŠKI FIZIK GORSTVO ——- SLADEK JUŽNI SADEi G0R.P0KR. MEDM.AZfJD PERZIJO IN KAVKAZOM MEDICA B£L„ SUKNJIČA M GORIVO ZA'VI SO* KE PEČI PRELAZ NA VELEBITU •SLAVNI BRAZILSKI NOGOMETAŠ *ioo KRAJ.POD fRUŠKO • GORO £MILy ADAMIČ IME BOLGi PESNIKA PELINA KRAJPRl OPATIJI JUŽNO: RODEZIJSKI POLITIK POGLAVJE V KNJIGI ALI SPISU NIKOLA TESLA PERZIJA IM POKRAJINA V KANADI STRAN NESA 0TÖK PRED ZAH. OBALO FRANCIJE ŽIDOVSKO •ŽEN, IME oramene= LA SMOLA IGLAVCEV ŽUŽELKA,ki eoieCE pici RADIJ AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (GARY) OTOK PRED ŠIBENIKOM GORSKLREŠt VALNI ČOLN SLOVENSKI KIPAR (ZDENKO) ZVEZA TABORNIKOV NOMADSKA LJUDSTVA V JUŽ.RUSIJI PISATELJ ERENBURG KVASINA, FERMENT UMSKA PADAVINA POŽELENJE REGATNI ČOLN Z ENIM VESLAČEM PLOŠČA NA VRHU ANTIČNEGA STEBRA SEŠTEVEK. . SUMA M GRŠKO PODZEMLJE OGNJENIK HA FILIPI NIH PREGOVOR „ELEKTRIČNA" MOR: SKA RIBA 'IOO m' ' ITAL.BAR0C NI SLIKAR (GUIDO) TOVARNA V CELJU KARAMBOL PUBLICIST FINCI STJKALIŠČE PLOSKEV JAPONSKI SAMOMOR PASJA PASMA KAPAVICA ZEVSOVA LJUBICA PIJAČA ZA ZBUJANJE TEKA PRED JEDJO ZVEZDA V ORLU ' KORPUS LADJ|' DELNIŠKA NAPRAVA ZEN. IME, JOtEFINA IGRA NA KARTE SREDNJE VISOKA VZPETINA Med reševalce s pravilnimi rešitvami - nagradne križanke bomo z žrebom razdelili 7 nagrad: 1. nagrada: 50 din 2. nagrada: 30 din 3. -7. nagrada: po 20 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do petka 25. julija,- NAGRAJENI REŠEVALCI 'Za nagradno križanko, objavljeno v prejšnji številki STEKLARJA smo prejeli rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (50 din) ZALETEL FRIDA 2. nagrada (30 din): KNEZ ALOJZ I, 3. -7. nagrado (po 20 din) prejmejo: PUFLER TATJANA, ŽELEZNIK MARJANA, KAVZAR JANEZ, RAN-CINGER SILVA, RANČ INGER MARICA, upok. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: šipa, past, moto, izum, idol, leto, Atenagora Pitagora, stopalo, r, elevator, Aiken,, ride, kapar, plan, Iž, Romul, lolek, fazona, Ops, anatomija, dila, beton, narezek, emajl, Uganda, đronta, C. I., park, ded, eta, poštar, oolit, K. E., vedrina, Moslavina, rkelj, Asto, akademik elita, Haag, rariteta, kopje. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tete AMALIJE RIŽNER se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem in prijateljem za vso pomoč, ki so nam jo nudili ob najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se še posebej Kozlevčarjevi Teti za vso pomoč, iskrena hvala govorniku, ki je tako lepo orisal lik pokojnice, godbi in pevcem »Svobode II« ter vsem, ki so drago pokojnico v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti na dolsko pokopališče. Žalujoča sinova Ferdinand in Alojz z družinama ZAHVALA Ob nenadni smrti, moža očeta in starega očeta FRANCA PIVECA se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, sočustvovali in nam pomagali. Se posebej se zahvaljujemo pevcem in^godbi »Svobode II.« tov. Premecu za poslovilne besede, kolektivu in topilničarjem za darovane vence. Hvala tudi vsem posameznikom za cvetje in izraze sožalja. Prav tako tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena Mina, hčerki Metka in Ani z družino vnukinji Simona in Anita, ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA I Ob težki in hudi izgubi naše drage mame, žene in stare mame ROZALIJE ROGELJ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so priskočili na pomoč ob prerani in hudi smrti naše mame. Posebno se zahvaljujemo godbi, pevcem »Svobode II«, in.govornici Matekelj Viki za poslovilne besede. Hvala vsem, ki so jo v velikem številu spremili na zadnji poti na Radeško pokopališče. Mož Franc, sinovi in hčere z družinami in ostalo sorodstvo