Ljudsko solstvo Trsta in njegove okolice. a bregovib lepe Adrije v najbolj skrajnern severovzhodnem zalivu jadranskega morja je najimenitnejše trgovinsko-primorsko niesto mile naše avstro-ogerske monarhije. Z njim je združen teritorij ,,okraj", to je dežela pod Trst spadajoča in po narodnosti povsem slovenska. Casom slednjib desetletij je ,,Trst z okoliuo". mogočno narastel; o tem le te male številke: Leta 1758. je stelo mesto 6424 prebivalcev, leta 1809. že 23.009, leta 1810 - 29.908, leta 1812. — 26.000, leta 1825. - 40.000, leta 1830. - 42.913, leta 1857. - 64.096, leta 1869. - 70.274, 1. 1880. — 74.544 in 1. 1890. že 120.400 ter z okolico 157.600." Šolstvo je v občem razvito. V mestu je: c. kr. mornarska in kupčijska akademija, so razne kupčijske šole in c. kr. obrtnijsko-nadaljevalna šola. Država vzdržuje c. kr. vižjo gimnazijo z nemškim poučnim jezikom in jednako c. kr. višjo realko ter c. kr. nemško deško in dekliško šolo. Mesto vzdržuje višjo gimnazijo in višjo realko z italijanskim poučnim jezikom, ter za vzgojo ženske mladine italijanski licej. Na polji ljudskega šolstva omenimo še v rnestu nekatere javne šole, ki iniajo delonia pravico javnosti, deloma pa so povsem zasebne, tako: petrazrodna ljudska šola družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu, šestrazredna ljudska šola srbsko-ilirska, šestrazredna ljudska šola evangeljskega veroizpovedanja z nemškim učnim jezikom, šestrazrednica orientaljsko-grška, šestrazrednica izrajelitska itd. Govoriti nam ni o potrebi ustanovitve slovenskih Ijudskih šol v rnestu, niti o potrebi pomnožitve slovenskega šolstva v okolici, tudi ne o nalogi države, kako bi zadostila jednim in drugira — rnarveč le podati gole, resnične podatke o šolstvu v »mestu in njegovi okolici", kolikor ga je bilo leta 1893./94. na rameh mestnih.*) Municipij tržaški sam deli ljudske šole v 1. ljudske v rnestu (scuole di citta) in 2. okoličanske (scuole di campagna). Koliko in kako je opravičeno t.o nazivanje, bilo bi bolj predmet politično-poučljivemu listu, radi česar nii molcimo, niolčati pa ne raoremo, da iznova vidimo popačpni pravopis naših slovenskih krajev. Pri tej priliki grajamo smešno to novotarenje, poprosimo pa ob jednem svoje rojake, da se vsaj oni pravilnih imen poslužujejo. Naj slede tii nekatera imena naše okolice: Bovced, Bane, Bazovica, Boinbelj, Bušelj, Barkovlje, Carbola, Cedaz, Dolenji Križ, Groblja, Greta, Gropada, Griža, Gročanica, Kadin, Kalonja, Katinara, Kalec, Kontovelj, Kokonelj, Muželja, Moklan, Opčina, Padriče, Prosek, Pončana, Rusolj, Ro_ jan, Škorklja, Ščeden, Selevec, Trebiče, Terstenik, Tabor, Verdela, Vena . . . a oddaljili sino se na ovi način nekoliko od svojega pred- *) Da v dotični zaklad plačuje tudi okoličan, je saino ob sebi umljivo. meta, to pa le navidezno, kajti braniti se moramo povsod in vsikdar s pomočjo jezikoslovja in ravno v iraenih je naša zgodovina. Ce torej o omiki, o šolstvu govorimo, nehote tudi govorimo o pravilno in nepravilno pisanih in tiskanih krajevnih inienih, ki poraenijo in značijo kraje, v katerih je šola ali za katere je šola. Oglejmo si sedaj ljudsko šolstvo in sicer prvič v mestu. Tu je bilo leta 1893./94. dvanajst javnih ljudskih mestnih šol, na katerih se je poučevalo od 16. kimovca do 15. rožnika. Povsod je bila italijanščina poučni jezik, mimo tega se je na višji stopinji pouoevala nemščina kakor predmet, o slovenščini niti nduha ne sluha". Šole so bile tako razvrščene: 1. Na ,,Stari cesti", Barriera vecchia: šestrazrodna deška in do- kliška ljudska šola. 2. Na „ R a z v i d u " , Belvedere: petrazredna deška in dekliška ljudska šola. 3. V „ S i r o t i š n i c i", Casa dei poveri: trirazredna mešana ljudska šola. 4. V BNovem mestu", Citta, nuova: petrazredna deška in dekliška ljudska šola in trirazredna deška in dekliška raeščanska šola. 5. V »Starem mestu", Citta vecchia: petrazredna deška in de- kliška ljudska šola. 6. V ulici ,,Donadoni" pri Rusolji: petrazredna dekliška in deška ljudska šola. 7. Pri »Ferrieri", blizo sv. Jakoba: sedemrazredna deška in šest- razredna dekliška Ijudska šola. Sola se s časoin popolni v raeščansko šolo. 8. V ulici »Giotto". blizo mestne realke: petrazredna dekliška ljud- ska šola, trirazredna dekliška raeščanska šola in šestrazredna deška ljudska šola. 9. V ulici ,,Giulia" blizo Verdele: petrazredna deška in dekliška ljudska šola. 10. V starera Lazaretu, blizo c. kr. višje realke: šestrazredna de- kliška in deška ljudska šola. 11. Pri sv. Andreji: štirirazredna raešana ljudska šola. 12. Pri sv. Jakobu: petrazredna dekliška in deška ljudska šola. Poučevalo se je v 185 prostornih šolskih sobah in so posebno lepo okusno in pripravno zidana poslopja: 4, 5, 6, 7, 8, 9, 11 in 12. Ucencev je bilo leta 1893./4. v deških šolah 5431 in v dekliških pa 5128, torej skupno 10.559; umrlo jih je tekom leta 64. Pred desetimi leti bilo jo le 8876 šolskih otrok, tedaj v desetih letih 1683 vec. V mestnih ljudskih šolah, katere srao ravnokar našteli, bilo je 83 učiteljev in to 9 prvega, 54 drugega in 20 tretjega plačilnega reda, 88 učiteljic in sicer 10 prvega, 44 drugega in 34 tretjega reda. Dalje 10 stalno nameščenih veroučiteljev in 8 raedčasno odredjenih katehetov, 8 izvanrednih pomočnikov za petje, rocna dela, telovadbo, 32 asistentov in asistentinj in 18 suplentov. Za raeščanske šole bilo je sposobljenih 14 učiteljev in 15 učiteljic, za ljudske šole je irnelo spričevalo sposobljenosti 183 učiteljev in učiteljic. V okolici pa so bile leta 1893./94. te-le razmere: Šolsko leto traja od 1. vinotoka do 31. inal. srpana. 1. Barkovlje: trirazredna raešana ljudska šola s slovenskim pouč- nim jezikom in dvorazrednica italijanska. Vse to pod jednim vodstvom Trije ueitelji*) in tri uoiteljice. Voditelj: Josip Mosetig; veronauk: župnik Ivan Cerne. Učencev 147 in uoenk 159, skupaj 306 in med njimi v slovenskih oddelkih 192 otrok. 2. Bazovica: dvorazredna mešana ljudska šola s slovenskim pouč- nim jezikom. Jeden uoitelj in jedna učiteljica. Voditelj: Josip Pertot; veronauk: župnik Ivan Vovk. Učencev 103 in učenk 105, skupaj 208. 3. Katinara: trorazredna mešana ljudska šola s slovenskim poiuV nim jezikom. Dva učitelja in jedna učiteljica. Voditelj: Frane Martelanec; veronauk: župnik Franc Kosec. Uoencev 105 in učenk 96, skupaj 201. 4. Verdela, sv. Ivan: štirirazredna deška in tudi dekliška ljudška šola s slovenskira poučnim jezikom. Trije učitelji in pet učiteljio. Voditelj: Matej Masten; veronauk: kapelan Andrej Furlan. Učencev 193 in 186 učenk, skupaj 379. 5. Opčina: štirirazredna mešana ljudska šola s slovenskim poučnim jezikom. Dva učitelja in dve učiteljici. Voditelj Anton Valentič; veronauk: kapelan Fran Krampergar. Učencev 138 in 143 učenk, skupaj 281. 6. Prosek-Kontovelj: štirirazredna mešana ljudska šola s slo- venskim poučnim jezikom. Dva učitelja in dve učiteljici. Voditelj : Josip Kozen; veronauk: župnika Ivan Martelanec in Nadrah. Učencev 130 in 148 učenk, skupaj 278. 7. Rojan: trorazredna ljudska šola s slovenskim poučnirn jezikom in trorazrednica italijanska; vse kakor jeden zavod. Sest učiteljev in tri učiteljice. Nekoliko razredov je po spolu razdeljenih. Voditelj: Stefan Klemencich; veronauk: župnik Tomaž Thaller in kapelan Josip Košir. Učencev 218 in 220 učenk, skupaj 438 in med njimi v slovenskih oddelkih 244 otrok. 8. Dolenji Križ: trorazredna raešana ljudska šola s slovenskim po- učnim jezikom. Dva učitelja in jedna učiteljica. Voditelj: Anton Chiargo; veronauk: župnik Grubissa. Učencev 129 in 100 učenk, skupaj 229. Leta 1894. ustanovila ,,Lega nationale" v tein kraji *) Pri učiteljih je vštet voditelj. Municipij imenuje voditelje meščanskih šol ^direttore", niestnih ljudskih šol ^dirigente" in okoliščanskih šol Bregente". italijansko zasebno šolo z jednim uciteljem in jedno učiteljico. Nasledki prihodnje leto! 9. Šoeden: štirirazredna mešana ljndska šola s slovenskim poučnim jezikom in štirirazrednica z italijanskimi oddelki. Vse kakor jedna učilnica. Pet učiteljev in štiri učiteljice. Voditelj Ivan Sovich: veronauk: župnik Cavalich in kapelan Rud. Valentič. Učenoev 251 in 226 učenk, skupaj 477 in med njirni v slovenskih od- delkih 284. 10. Trebioe: dvorazredna raešana ljudska šola s slovenskim poučnini jezikom. Jeden učitelj in jedna učiteljica. Voditelj Anton Požar; veronauk: duhovnik Anton Kocelj. Učencev 59 in 57 učenk; skupaj 116. Leta 1893./94. se je na novo odprl v Katinari tretji razred in na Opčinah četrti razred; 1894/95 se razširi šola v Rojanu in v Ščednu. Lepih, prostornih, novih šolskih poslopij na deželi ni bilo. Poučevalo se je v 48 šolskih sobah. Vseh učencev v tržaški okolici je bilo 3211 in to 1637 dečkov in 1574 deklic; raed letom je umrlo 45 otrok. V vseh šolah poučevala se je italijanščina kakor predmet. Skupno je bilo 22 stalnih učiteljev in to prvega plačilnega reda 10 in druzega 12; potem 3 podučitelji in 2 asistenta. Učiteljic je bilo prvega reda 10 in druzega 8, podučiteljic 5. Sposobljenih za ljudske šole je bilo 43 učiteljskih moči. Na vseh okoličanskih šolah bili so tudi nadaljevalni tečaji, katerih se je udeležilo 110 mladenčev in 113 deklic. Tudi v okolici močno narašča število učencev in treba bo zdatne preosnove. Tako je bilo leta 1883/4. vsega skupaj 28 slovenskih razredov, 2 italijanska razreda za 2650 otrok, leta 1889./90. je bilo 34 slovenskih in 6 italijanskih razredov za 2897 otrok in leta 1893./4. pa 39 slovenskih in 9 italijanskih razredov za 3211 otrok. Pristavimo še, da je na Greti in v Rojanu po jedno otroško zavetišče družbe sv. Cirila in Metoda in da je upati jednakega zavoda in slovenske jednorazrednice, ustanovljene po imenovani družbi v zapuščeni Rusolji. To nepristranski, strogo statistično-zgodovinski podatki, ki le povedo o šolstvu, kakoršno je; vsakdor jim lahko poda svojeinu osebneniu okusu potrebno obleko. — m —.