Leto xxn»5 št 22 Upravmttvo; Ljufiijana, tLnafljera t — Tstetoo tt&f. »122, S12S, SUM, trn, 512«. biseratru oddelek: L^ubljaot, Mco-burgota uL — TeL S492 In SS92. Podružnica Maribor: Qrajsld trg •L f — Telefon 2456. Podružnica Celje: Kocenova ptica X Telefon 190. Računi pn podt_ ček. savodtb: Ljubljana St 17.749. Ljubljana, nedelja 26. januarja 1941 Cena 2 Din Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 din. (Jredniitvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St- 1, telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Ministrstvo za oskrbo in prehrano Tri važnejše dogodke beleži domača kronika preteklega tedna. Dobili smo novo ministrstvo, ki ima nalogo skrbeti za prehrano prebivalstva z življenjskimi potrebščinami v najširšem smislu, dobili smo nakaznice za moko in kruh v vsej Sloveniji in včeraj je bila izpopolnjena vlada. Ta izpopolnitev kaže, da je bila za negotov čas odložena od javnosti pričakovana in od političnih činite-Ijev napovedovana širša rekonstrukcija . vlade. Imenovanje g. dr. Kulovca za ministra je naravna posledica dejstva, da je bil o J slovenskega dela Jugoslo-venske radikalne zajednice postavljen za političnega naslednika dr. Korošca. Dejstvo, da je imel imenovan za ministra brez portfelja in da torej ni pre-\nzel nobenega resora, naj bi bržčas podčrtalo njegovo izrazito politično funkcijo. Imenovanje g. dr. Kreka za prosvetnega ministra je v bistvu le potrditev dosedanjega stanja, saj je dr. Krek že doslej vodil to ministrstvo, odkar je s smrtjo pokojnega dr. Korošca izgubilo svojega šefa. Odmevov izvedene izpopolnitve vlade še ni, verjetno pa je, da iz označenih razlogov ne bodo veliki. Večji vtis na javnost pa je v začetku tedna naredila ustanovitev posebnega ministrstva za preskrbo in prehrano. Prav tako se je živahno komentiralo imenovanje prvega ministra prehrane v osebi dr. Milana Protiča, Id velja za energičnega rn podjetnega moža in ki se doslej politično ni eksponiral, tako da je mogoče smatrati, da je prišel na svoj odgovorni položaj kot strokovnjak. Obe dejstvi, ustanovitev posebnega ministrstva in postavitev strokovnjaka za njegovega šefa, dokazujeta, da so prišli tudi odgovorni voditelji državne politike do prepričanja, da dosedanja prehranjevalna politika ni rodila potrebnih in zaželjenih sadov. Javnost je zato z zadoščenjem pozdravila ustanovitev novega ministrstva ter s simpatijami in pričakovanjem sprejela tudi njegovega prvega šefa. Razmere, ki so se pojavile v zadnjih mesecih na področju naiše prehrane, so postavile vprašanje oskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami na čelo vseh političnih vprašanj. Glede na slabe izkušnje pri izvajanju dosedanjih ukrepov je prodrlo tudi na odločilnih mestih spoznanje, da je treba organizacijo prehrane postaviti v vsej državi na skupno osnovo in jo izvajati po enotnih načelih. To težko nalogo je prevzelo novo ministrstvo za oskrbo in prehrano, ki naj spravi v sklad vsa do sedaj le preveč razcepljena preskrbovalna in prehranjevalna prizadevanja. Novo ministrstvo naj skrbi za nabavo zadostnih količin vseh vrst življenjskih potrebščin in za njihovo pravilno razdelitev. Ni dvoma, da imamo v državi življenjskih potrebščin dovolj, čeprav se bomo morili pri nekaterih, zlasti onih, ki so » deloma navezane na uvoz iz tujine, več ali manj omejiti. Zato bo glavna naloga prehranjevalnega ministrstva v izvedbi pravilne in učinkovite organizacije. Treba bo zajeti življenjske potrebščine, ki so na razpolago, in treba jih bo potem pravilno in pravično razdeliti med potrošnike. Tudi pri najboljS volji je to praktično in še bolj psihološko težka naloga, ki pa jo bo nujno treba rešiti, ako naj se zopet okrepi močno omajano zaupanje prebivalstva. Vidna morajo biti jamstva za pravilno razdelitev ob izključitvi vsakega strankarsko političnega vpliva. Dosledno se mora izvesti depolitizacija prehranjevalne službe in vsa odgovorna mesta naj se zasedejo s strokovnjaki, kakor se je to — vsaj po dosedanjih vtisih — zgodilo z zasedbo ministrskega položaja samega. Ce bo v ljudeh ustvarjeno prepričanje, da je storjeno in da se stori vse, kar se v danih razmerah največ storiti more, in da so iz prehranjevalne akcije izključeni vsi vplivi osebnih ali strankarsko političnih interesov. Potem bodo ljudje tudi morebitne omejitve, ki se bodo pokazale za neizbežne, mnogo lažje sprejemali in prenašali Prav zaradi tega je treba iz prehranjevalne politike in iz vseh prehranjevalnih akcij odločno izločiti tudi vsako demagogijo, pa naj prihaja od koderkoli V pristojnost novega ministrstva za oekrbo in prehrano je prišla po uredbi o ustanovitvi tega ministrstva vsa skrb za prehrano v najširšem smislu, skrb za sestavo in izvedbo gospodarskega načrta za vso državo, skrb za ustvarjanje zalog, za kontrolo cen, prometa in predelave ter razdelitve blaga. Predvsem pa spada med naloge novega ministrstva vzporeditev, koordinacija prehran-benih ukrepov vseh ministrstev, banske oblasti v Zagrebu in vseh ostalih pre-hranbenih ustanov. V poslovanju direkcije za prehrano, uradov za kontrolo cen, Prizada, Pogoda, Prevoda in ostalih ustanov ni bilo doslej potrebne povezanosti. Novo ministrstvo ima torej nalogo, spraviti v sklad delovanje vseh teh ustanov, katerih vodilna načela morejo biti povsod enaka. Zato se ne sme dogajati, da bi se v tem ali onem delu države postavljala m pogledu organizacije docela drugačna Italija brani svoj imperij Angleška ofenziva na vseh afriških frontah stremi za tem, da bi bili Italijani potisnjeni iz vseh svojih kolonij v Afriki Rim, 25. jan. n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je oDjavilo davi v svojem 232. službenem vojnem poročilu o borbah v Afriki in na Sredozemskem morju: Poslednji oddelki, ki so se v zapadnem sektorju Tobruka še obupno branili proti napadajočemu sovražniku, so bili včeraj premagani. Sile, ki so bile v trdnjavi Tobruku, so bile sestavljene iz pešadijske divizije »La Sirte«, enega bataljona grani-čarjev, enega bataljona fašističnih miličnikov, iz mornariških oddelkov in topničar-jev. Skupno okrog 20.000 mož. Te sile so vzdržale 19 dni trojno neprestano bombardiranje in obstreljevanje s kopnega, morja in iz zraka. Tudi pri končnem napadu so se branile 4 dni. Naše topništvo je streljalo do poslednje granate. Napravilo je široke vrzeli v avstralskih vrstah. Tudi naše izgube na ljudeh in vojnih potrebščinah so bile velike. Po nekem radijskem poročilu sovražnika so odpeljali iz Tobruka nad 2000 italijanskih ranjencev. V borbi za Tobruk, ki je bila izredno srdita, so se italijanske vojne sile junaško borile. Za Tobrukom se je borba prestavila proti zapadu, kjer pa je naše topništvo odbilo sunke sovražnih oklopnih oddelkov. Naša letala so sovražnika bombardirala ln obstreljevala s strojnicami. Naši lovci so sestrelili eno sovražno letalo tipa »Blenheim«. V vzhodni Afriki so se borbe nadaljevale na sudanski fronti pri Keruju in Ajkoti. Skupine naših letal so uspešno posegale v borbo. Skupine bombnikov CAT (Corpo aereo tedesco, nemški letalski zbor, op. ur.) so napadle včeraj kasno popolne na srednjem Sredozemskem morju skupino sovražnih ladij. Po prvih podatkih je bomba težkega kalibra zadela neko veliko križarko v krmo. Na Atlantskem oceanu je neka naša podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Carla Alberta Tepatia potopila grško 6000 tonsko ladjo »Eleni«. Podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Salva-tora Todara je po hudem boju potopila angleško 7000 tonsko pomožno križarko »Eu-meusc, ki je bila polna vojaštva. Akcije Italijanskih Rim, 25. jan n. (Štefani.) Tudi včeraj so italijanske letalske sile na vseh frontah razvile živahno napadalno in izvidniško delavnost. Posebno uspešno so bili Italijanski bombniki na delu v Albaniji, Libiji in Sudanu. Skupine napadalnih ln lovskih letal so včeraj ves dan bombardirale grške postojanke v prvih črtah fronte ter čete in trenske kolone v neposrednem zaledju bojišča LovSka in bombna letala nemškega letalskega zbora so razširila svojo akcijo na Sredozemskem morju tudi že proti vzhodu. Ko je bila včeraj popoldne opažena skupina sovražnih ladij na morju med Kreto in Malto, jo je nekaj bombnikov takoj napadlo ter je ena bomba zadela neko večjo križarko v krmo. Italijanska letala so v severni Afriki na dolgih in krajših izvidniških poletih kontrolirala sleherno gibanje sovražnika. Bombniki in lovci so ves dan napadali sovražne oklopne in motorizirane oddelke, ki so prodirali od Tobruka po puščavi in ob morju proti zapadu. Vrsta oklopnih avtomobilov je bila uničena ali poškodovana. Nad področjem zapadne Libije so italijanska lovska letala srečala sovražen bombnik tipa ^Blenheim« in ga po kratkem boju sestrelil. V Sudanu so skupine bombnikov in lovcev napadale sovražne postojanke ter čete in avtomobiiske kolone okrog Keruja in Ajkote. Tudi tam je bilo zadeto neko so-vranžo letalo, ki se je sicer še umaknilo iz boja, a se je na njem že vnel ogenj. Italijanska letala so napadla tudi nekaj postojank sovražnika v Keniji. Izvidnišk letala so včeraj spet prodrla nad Rdeče merje in Indijski ocean. Štefani © poškodovanih angleških ladjah Lizbona, 25. januarja. A A (Štefani) Iz verodostojnega vira se je zvedelo, da so te dni priplule v aleksandrijsko pristanišče angleške vojne ladje, ki so bile pred nedavnim v bitki na Sredozemskem morju zadete. Gre namreč za angleško ladjo »Teror«, ki je priplula 6. januarja v Aleksan-drijo, in za angleško križarko »Sussex«, ki je prispela tja naslednji dan. Omenjeni ladji imata velike luknje, ki so jih naredili streli iz italijanskih podmornic, škoda je tako velika, da bo treba nekaj mescev, predno bodo ladje popravili. Končno je 12. t m. priplula v aleksandrijsko pristanišče tudi britanska križarka »Gloucester«, ki so jo zadele bombe z letala. Milijonsko volilo italijanskega patriota Firenca, 25. januarja. AA (Štefani.) Florentinec. inž. Mario MalvoltL 1e zapustil v svoji oporoki Mussoliniiu premoženje treh milijonov lir. V oporoki se mu zahvaljuje za vse kar je dobreea storil za Italijo ter izraža želio. na1 nieeovo premoženje uporabi za obrambo domovine. ki io 1e vedno nad vse ljubil. Angleška poročila Kairo, 25. jan. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem poročilu: Libija: Snoči so bile prednje edinice naše vojske v boju s sovražnikom 5 km vzhodno od Derne. Sovražna kolona sred-njetežkih tankov je bila tam napadena in razpršena Štirje sovražni tanki so blM uničeni, dva pa zaplenjena. Operacije se razvijajo nspešno. Pri Tobrukn se nadaljnje štetje ujetnikov. Domnevajo, da bo njihovo število zneslo okoli 20.000. Veliko množino lopov in vojnega materiala vseh vrst sedaj zbirajo in štejejo. Eritreja: Operacije vzhodno od zasedenih postojank Keru in Aicota se razvijajo ugodno. Zajeli smo nad 600 ujetnikov. Med njimi enega brigadnega poveljnika. Zaplenili smo dva topa in mnogo vojnega materiala vseh vrst. Abesinija: Vzhodno od Meteme nadaljnje naša vojska s pritiskom na sovražnika. V notranjosti so abesinski domoljubi doser-gli nove uspehe in pregnali Italijane z več postojank. Kenija: Naše čete so dosegle nove uspe--he v preganjanju sovražnika s kenijskega ozemlja. Na velfkem ozemlju operirajo naše patrulje sedaj že dokaj daleč na sovražnem ozemlju. Kairo, 25. jan. m. (Reuter.) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu je objavilo nocoj naslednji komunike: O priliki napada na letališče v Maraui v Libiji so angleška letala v četrtek z bombami ponovno zadela med sovražna letala in povzročila znatno škodo. V Derni je bilo o priliki napada istega dne opaženo, da je bilo 8 sovražnih letal na tamkajšnjem letališču v plamenih. V petek so angleški bombniki bombardirali letališče v Magrumu, 45 milj južno od Bengaziia. Več letal na letališču je bilo poškodovanih. Angleška lovska letala nadaljujejo s pa-trolnimi ta izvidniškimi poleti na ozemlju med Martubo in Mekelijem. Sedaj je ugotovljeno, da se je eno angleško lovsko letalo, ki je bilo pogrešano 16. januarja, rešilo. V četrtek ponoči so angleški bombniki napadli letališče v Marizzi na otoku Rodu v Dodekanezu. Vrženih je bilo mnogo bomb. ki so povzročile več požarov. Slabo vreme je preprečilo, da bi bili mogli angleški letalci ugotoviti točni obseg napada. V vzhodni Afriki so angleška letala napadla železniške zveze, kolodvore, motorne transporte, kakor tudi sovražna letala, mestoma v strmoglavnih poletih. Z vseh teh poletov so se vrnila vsa angleška letala, z izjemo enega lovskega aparata, ki ga z operacij nad Libijo še pogrešajo. Ogromne zaloge živil v Tobruka Kairo, 25. jan. s. (Reuter) Posebni poro-valec angleške radijske družbe javlja, da so Angleži v Tobruku zaplenili med drugim konserviranega živeža v dobrem stanju, ki bo zadostoval za več mescev za prehrano angleške vojske v Libiji Prav tako so bile zaplenjene velike množine izvrstnih zdraviL Kairo, 25. jan. s. (Reuter). Po poročilih vojnih poročevalcev na bojišču v Zapadni puščavi so angleški oklopni oddelki po zavzetju Gazale prispeli že tudi do Bombe, ki leži 40 km dalje proti zapadu. Prvi oddelki so bili že snoči tudi v neposredni bližini Derne. Med tem Angleži pri To- bruku obenem urejujejo svoje postojanke. Predvsem so delavski oddelki na delu, da čimprej e popravijo močno poškodovano pristanišče v Tobruku. Italijanske vojne ujetnike sproti odvažajo v zaledje. Pravkar je prispela v Aleksandri j o iz Tobruka ladja, ki je pripeljala 500 italijanskih vojnih ujetnikov. Drugi ujetniki so za enkrat še nastanjeni v posebnih taboriščih okoli Tobruka. * Neguš prevzel vodstvo upora v Abesiniji Lond°n, 25. jan. n. (Reuter) Angleški tisk je pričel sedaj objavljati poročila svojih posebnih dopisnikov iz Abesinije. Tako je danes dnevnik »Times« objavil daljše poročilo svojega poročevalca, ki spremlja neguša Haile Selasia. Abesinski cesar, pravi list, je z razvito zastavo in na čelu svojih čet potoval več dni z abe-sinske meje v veliko taborišče upornikov sredi abesinskih gora. Prepotoval je nad 200 km po svoji deželi od meje do uporniškega tabora. Potovanje je šlo gladko od rok. Nikjer Abesinci niso bili nadlegovani od sovražnika. Spotoma ni bilo opaziti nobenega italijanskega letala. Cesar se je odločil za povratek v svojo deželo, ko se je prepričal, da so angleški oficirji in podoficirji pod vodstvom nekega polkovnika v zadnjih 6 mescih organizirali celo množico Abesincev, jih vojaško izvežbali ta mobilizirali. Polkovnik je cesarju podrobno poročal, kako se upor proti Italijanom naglo širi in kako bi njegova prisotnost med uporniki pripomogla, da bi vzplamtela vsa dežela v borbi proti sovražniku. »Times« na koncu opozarja na svečano izjavo, ki jo je pred nekaj časa podal angleški državni podtajnik Butler v spodnji zbornici, da bodo namreč Angleži spoštovali neodvisnost abeslnske dežele in da zagotavljajo vso pomoč Abeslncem, ki so se odločili za borbo proti skupnemu sovražniku. To politiko, pravi list, bo angleška vlar da nadaljevala z vso odločnostjo. por u Rumunifi n General Antonescu je ie gospodar položaja — Proti dosedanjemu vm legionarjev, Horii Simi, ki je neznano kam pobegnil, je izdana tiralica — Vsi njegovi pristaši odstranjeni iz državne uprave Bukarešta, 25. jan. p. Položaj v Rumuniji se je danes že toliko razčistil, da se lahko reče, da je upor legionarjev propadel in da je general Antonescu gospodar položaja. Vlada ima že od včeraj dalje neprestano seje in izdaja vedno nove ukrepe za vzpostavitev reda in miru ter za očiščenje državne uprave od nesaželjenih elementov. Na današnji seji vlade je bilo sklenjeno, da se izločijo iz državne uprave vsi pristaši bivšega podpredsednika vlade in voditelja legionarjev Horie Sime in pristaši očeta ustanovitelja legionarskega pokreta v Rumuniji Codreana. že snoči je vlada izdala tiralico za pobeglim porpredsedni-kom vlade Horio Simo, za katerega je sedaj že ugotovljeno, da je on skoval zaroto proti generalu Antonescu ter se aa čelu upornikov poskušal polastiti oblasti v državi. O njegovi usodi zaenkrat ni še nič zanesljivega znano. Na eni strani se širijo vesti, da je pobegnil v inozemstvo, po drugih vesteh pa se skriva skupno z drugimi pobeglimi legionarskimi voditelji nekj« v Transilvaniji. V Bukarešti in bližnji okolici je položaj že razčiščen, toda v notranjosti države, zlasti v Erdelju, pa je položaj Se vedno dokaj nejasen. Tuji opazovalci sodijo, da bodo pristaši Horie Sime nadaljevali svojo akcijo proti režimu generala Antonesca. General Antonescu je objavil danes nov proglas na narod, v katerem zavrača obtožbe, ki jih je proti njemu objavil Moria Sima, češ da je ustoličil v Rumuniji pr»-tinaroden ln protidržavni režim. General Antonescu poziva rumunskl narod k slogi in edinstvu in k zvestobi do kralja. V proglasu naglaša, da nikakor ni proti legio-narskemu pokretu, je pa odločno proti onim, ki skušajo to gibanje Izkoriščati v svoje sebične namene. Da se v bodoče to prepreči, je sedaj osebno prevzel vodstvo pokreta. Da bi se preprečile demonstracije, je vlada prepovedala vsak prevoz žrtev zadnjih iisa načela kakor drugod. Ponekod smatrajo za primeren čas, da se v sedanjih razmerah ustvari na terenu nov oskrbovalni aparat ob izločitvi obstoječega, čeprav je na dlani, da se ravno sedaj ne da obstoječa trgovska organizacija izločiti iz oskrbovalnega aparata brez najtežjih posledic za samo prehrano. Prav zadnji čas nam je v jasnih primerih potrdil, da so nastopili nedostatki in zmede v preskrbi in celo začasno pomanjkanje blaga mnogokrat ravno zaradi poskusov, da bi se izločila tudi solidna trgovina, ki s svojimi zvezami in pobudami ter s svojo podjetnostjo lahko mnogo pomaga. Nanizali smo le nekaj misli, ki se pojavljajo ob ustanovitvi posebnega ministrstva za prehrano. Ze zgoraj smo povdarili, da so njegove naloge enako težke ali še težje v duševnem, moralnem pogledu, kakor v praktičnem pogledu. Toda novo minis' stvo in njegov prvi minister imata za sebe dragocen kapital, da ju je javnost sprejela z zadoščenjem in da je pripravljena jima pokloniti svoje zaupanje. Od uspehov njunega dela bo odvisno, ali in v koliki meri se bo to zgodilo. Na korist vse države bo, če bosta dosegla ta cilj, za katerim mora stremeti vsak, svoje od-govaraorti ge zavedajoči javni činitelj. nemirov iz enega kraja v drugega. To velja tako za legionarje kakor tudi za padle vojake. Vsi se morajo pokopati tam, kjer so padli. Kar se tiče smrtnih žrtev, število uradno še ni objavljeno, širijo se najrazličnejše vesti, ki navajajo 1.700 do 7.000 smrtnih žrtev. Antonescu sestavlja novo vlado Bukarešta, 25. jan. p.. Nocoj je bilo objavljeno, da sestavlja general Antonescu nsvo vlado. Svoje sodelavce izbira v vrstah vodilnih vojaških osebnosti, upravnih strokovnjakov in zmernih legionarskih prvakov. Rumunska vojska je popolnoma obkolila Bukarešto in ne pušča nikogar iz mesta. Racije za uporniškimi legionarji v prestolnici se še nadaljujejo. Hoda Sima aretiran ? Budimpešta, 25. jan. s. (Reuter.) Po tukajšnjih informacija je Horia Sima sedaj v glavnem stanu rumunskih legionarjev v Bukarešti, kjer hoče organizirati še zadnji odpor proti redni rumunski vojski. Doslej vojska še ni mogla zavzeti glavnega stana, ker noče nastopiti s topništvom in oskruniti groba Codreana v poslopju Druga poročila pa javljajo, da je Horia Sima pobegnil iz Bukarešte in da ga vojaštvo išče. Budimpešta, 25. jan. p. Večerni list »Pest« javlja, da je bil bivši podpredsednik rumunske vlade Horia Sima. ki je vodil upor legionarjev, nocoj aretiran, vest pa doslej uradno še ni potrjena. V nekaterih krajih so še vedno boji med upornimi legionarji in vojsko. Na mnogih krajih se je policija, ki je bila po večini v rokah legionarjev, pridružila upornikom. Po zadnjih poročilih kaže, da bo upor legionarjev v najkrajšem času zadušen. Vsi, ki so bili količkaj osumljeni, da so imeli zveze a legionarji, so bili takoj odpuščeni lz državnih in drugih javnih služb. Izmenjani so tudi vsi okrožni načelniki V vseh občinah, kjer so nastali upori, so občinski odbori odstavljeni ln Imenovani komisarji Vsa glasila legionarjev, med njimi »Cu-ventulc, >Axa« in »Bunavestirec, so ustavljeni Meja proti Bolgariji in Rusiji zaprta Sofija, 25. jan. j, (Un. Pr.) Rumunska vlada je danes izdala odlok, da ostane do preklica meja med Rumunijo in Bolgarijo, kakor tudi me vražne postojanke in sovražniku prizade-jane občutne izgube. Več grških vojakov je bilo ujetih in zaplenjeno je bilo nekaj avtomatičnega onožja. Atene, 25. jan. (CBS.) Po poročilih z bojišča v Albaniji se zdi, da pripravljajo Italijani na severnem delu fronte protiofea-zivo proti Korici. Najbrž v pričakovanju italijanskega napada so včeraj grška in angleška letala ponovno bombardirala italijanske postojanke zapadno od Ohridskega jezera. Vesti z Daljnega vzhoda Čungfcfng, 25. jan. & (Reuter). Tu se je več dni mudila posebna birmanska delegacija. Kakor je sedaj sporočil vodja delegacije, so bila v pogajanjih 9 kitajskimi predstavniki v prijateljskem in prisrčnem ozračju urejena vsa vprašanja, ki zanimajo obe državi, zlasti še vprašanja prometa na oesti iz Birme na južno Kitajska. London, 25. jan. & (Reuter). Uradno javljajo, da jc angleška vlada vložila pri japonski vfladi formalen protest zaradi napada na predsednika šanghajskega mesenega sveta, Angleža Keseya. na katerega je pred dnevi streljal neki Japonec in ga lažje ranil V uradnih angleških krogih pripominjajo v zvezi s tem protestom, da je hotela Japonska izrabiti icident v Šang-haju, da bi dobila večji vpliv v upravi mednarodnih koncesij v Sanghaju. Japonci so zahtevo po razširjenju svojega zastopstva v mestnem svetu v Sanghaju postavljali že deflj časa, v angleških uradnih krogih pa se takim japonskim zahtevam proti vi j o. Vichy, 25. jan. a. (Ass. Press). Po informacijah se je francoski poslanik v Bang-koku sedaj že ponovno sestal s predsednikom siamske vlade ter se je z njim posvetoval o ureditvi siamsko-indokiajslcga konflikta. <40 letnica ruske mornariške akademije Moskva 25. jan. j. (DNB) Moskovski listi se danes z obširnimi članki spominjajo 2401etnice ruske mornariške akademije v Leningradu. Akademijo je ustanovil L 1701. car Peter Veliki ki velja vobče kot ustanovitelj ruške vojne mornarice ter utemeljitelj ruskega pomorstva Sedanja mornariška akademija v Leningradu je bila ustanovljena pod imenom »Navigacijska šola« ter Je bila šele kasneje povišana v čin akademije Povodom 2401etnlce akademije je mornariški minister admiral Kuznjeoov izdal na mornarico dnevno povelje, v katerem zlasti naglaša visoko tradicijo, ki diči ta važni ruski znanstveni zavod. Odlikovani sovjetski umetniki M°«kva, 25. jan. j. (DNB) Sovjetska vlada je odlikovala 57 inženjerjev in tehnikov moskovskega centralnega znanstvenega instituta za letalstvo z najvišjimi redi Sovjetske unije. Inženjerji in tehniki so bili odlikovana za svoje izredne uspehe, ki so jih dosegli v gradnji in oborožitvi ruskega vojnega letalstva. Ostavka argentinskega zunanjega mini stra Boeoos Aires, 25. jan. j. (DNB) Argentinski zunanji minister Roca je poslevode-čerrvu podpredsedniku republike Castillosu izročil predlog za ostavko. Roca utemeljuje ostavko is zdravstvenih razlogov. Kakor pa je bilo mogoče zvedeti iz vladnih krogov, je treba ostavko zunanjega ministra pripisovati političnim nasprotstvam, ki so se zadnji čas med Rooo in podpredsednikom Castillosom zelo zaostrila. Boenos Aires, 25. jan. j. (DNB) Nemško poslaništvo je argentinskim listom dostavilo uradni demanti glede govoric, da se pri nemškemu diplomatskemu zastopstvu v Buenos Airesu pripravljajo izpremembe. V demanti Ju je rečeno, da so vse take govorice bree sleherne podlage. Buenos Aires, 25. jan. j. (DNB) Včeraj je priplula v luko argentinske prestolnice angleška kri žarka »New Castle«, ki se je zadržala t pristanišču dve uri, da je obnovila zalog« kuriva ln živeža. »New Castle« pripada oddelku angleške vojne mornarice, ki operira v Atlantskem oceanu in je se-ladja lnižartto ifljiftffflriili, Ddhod polkovnika Donovana Beograd, 25. jan. p. Posebni odposlanec prezidenta Roosevelta polkovnik Donovan je danes zapusitl Jugoslovensko prestolnico. V teku svojega dvodnevnega bivanja v Beogradu je Imel številne sestanke z raznimi vodilnimi politiki. Odpotoval je z letalom v Solun, NI še znano, ali bo krenil od tam dalje v Atme ali v Carigrad. Na beograjskem letališču se je p>oslovil od njega ameriški poslanik z osobjem poslaništva. Večino včerajšnjega dneva Je polkovnik Don oven Izkoristil za ogled Beograda in okolice. Popoldne je v spremstvu ameriškega poslanilca Lenna odpotoval na beograjsko letališče, kjer si je ogledal letala našega civilnega letalstva, ki so bila razstavljena pred hangarji Aeroputa. Tam se je dvignil v zrak pilot Borčič, ki je na letalu domače konstrukcije v nizki višini izvajal drzne akrobacije ter zadivil vse gledalce Radijska razstava v Beogradu Beograd, 25. jan. p. Danes jc bila v prostorih beograjskega vclesejma otvorjena 8. radijska razstava, ki sita jo organizirala beograjski radijski liub ia beograjska radijska postaja. Svečani otvoritvi so prisostvovali mnogi odličniiki njim na čelu zastopnik Nj. Vei kralja polkovnik Dai»-da, zastopnik patriarha, člani vlade in dn»-gi Razstava je zelo zanimiva in prikazuje najnovejše uspehe radijske tehnike Razstavljena so tudi številna, zelo zanimiva amaterska dela domačinov. Odličen bolgarski gost Beograd, 25. jan. p. V Boegrad je prispel rektor sofijske unilrerzev profesor teologije dr. Stepan Cankov. V Beogradu bo imel razgovore z vodilnimi člani cerkvene lige za mir. Predsedstvo t» lige je letos v Jugoslaviji proi Cankov pa je ta>-nik glavnega odbora. V Zagrebu se je podrla uma hiša Zagreb, 25. jan. a V Vojno vi cevi ulici se je pripetila v pretekli noči huda gradbena nesreča. Porušil se je dober del velike nove štirinadstropne hiše trafikanta Vekoslava Kroka. Nova zgradba je bila že pod streho ter so jo urejali že v notranjosti pri čemer je bilo zaposlenih kakih 30 delavcev. Ker ponoči v zgradbi ni bilo delavcev, niti nočnega čuvaja, po srečnem naključju ni bilo človeških žrtev. Stavbenika, ki sta hišo gradila, izjavljata, da je vzrok nesreče mraz, ki Je vladal v Času zidanja, ker je beton, mešan v nizki temperaturi, mnogo manj odporen Davi sta pregledali porušeno stavbo komisiji mestnega gradbenega urada in policije. Skoda je precejšnja, pa bo še večja, ker bodo morali porušiti tudi ostanek zgradbe. Mislijo, da bo škoda narastla na 1.5 milijona dinarjev. V Budvi eksplodirala naplavlj ena mina Bndva, 25. jan. p. V pretekli noči je morje naplavilo spet neko mino na obalo, ki je eksplodirala. Bilo je okrog 3.30 zjutraj. Nastala je ogromna škoda. Zrušila se je fasada vile bratov Rajkovičev. Hudo je bil poikodovan hotel »Medin«. Deloma so bile poružane še nekatere sosedne hiše. Človeških žrtev k sreči nI bilo, le nekaj ljudi je bilo laže ranjenih, škodo cenijo na 3 do 4 milijone dinarjev. Vremenska napoved Zemunska: Po večini oblačno z jutranjo meglo ponekod. Ponoči mekaj mraza aa severni polovici držam SV. &€ZV€I Sv. Sava je užival med srbskim narodom velik ugled že za časa svojega življenja zaradi spokornega, svetniškega življenja, zaradi sisojih dobrih del in zaradi velikih zaslug za narod, državo in cerkev Legende o njem govore o njegovi pobožnosti, darežlji-vosti in veličini duha. Narod je bil uver-jen, da ga čuva nesreč molitev sv. Save pred božjim prestolom. Zato je hotel imeti telo sv. Save v svoji zemlji. To je bil eden od glavnih razlogov, da se je podal kralj Vladislav osebno v Trnovo in si izprosil od carja Asena dovoljenje za prenos Sa\rinega trupla v samostan Mileševo pri Prepolju, kjer so ga svečano položili v zanj pripravljen grob v maju 1237. Toda sv. Sava je sporočil sam enemu »cd svetih čed svojih«, da ne mara ležati v grobu, ar pak sredi cerkve, da bi ga lahko vsi viuc li Zato so odprli njegov grob in položili truplo v leseni krsti na sredo ceikve. E. Justin: Sv. Sava Po njegovi smrti je ostal spomin nanj med srbskim narodom stalno svetel. Car Dušan pravi v eni svojih listin, da je osvajal zemljo z »molitvami svetih mojih prerodi tel j, Simeona i Savi*, v drugi imenuje sv. Savo svetitelja in' čudotvorca ter x>ho-dataja o nas ka Bogu*, v drugih prosveti-telja, nastavnika i učitelja, enakega apostolom, prvega vladiko srbske zemlje. Kult sv. Save se je tazvil v vsej zemlji. Samostan Mileševo je dobit toliko na ugledu, da se je dal kronati na grobu sv. Save bosenski ban Tvrtko za bosenskega kralja (1377). Z nazivom »herceg od sv. Save« se je ponašal Stevan Vukčič (1435—1466). Ko so Turki uničili s\x>bodo Srbov in se je umaknilo vse duhovno in intelektualno življenje srbskega naroda v cerkev, je če-ščenie sv. Save pod vplivom svečenikov še bolj naraslo. Razširilo se je pieko srbskih mej na sever v Rusijo. Tudi katoliški krogi na Balkanu so spoštovali delo in zasluge sv. Setve. Lepo pišeta n. pr. o njem Pavle Vitez-yvič in Andrija Račič. V Bukarešti so ustanovili v XVII. veku šolo, ki je nosila ime sv. Save. Tudi Židje in Turki so spoštovati mr. Savo kot svetnika, za kar ga fe proglasila srbska cerkev po njegovi smrti. Za časa svetovne vojne sem videl, da so se zatekali muslimani iz okolice Mileševa v molitvah k sv. Savi. Eden razlogov, da so Turki odnesli Savino telo iz tega samostana in ga zažgali (1595), je bil ta, da so mu Turki izraz aii preveliko spoštovanje, se obračali nanj v molitvah za pomoč in verovali V njegovo čvdotvomo moč. Kuit sv. Save se je razširil zlasti od I. %1775, ko ga je karlovaski sinod proglasil za srbskega narodnega svetnika Od takrat ga smatra srbski narod za svojega glavnega prosvetitelja. Vsa važnejša kulturna dela se pričenjajo najrajši na dan sv. Save. Tako n. pr. je bila osnovana l. 1826 na dan sv. Save v Pešti Matica Srpska. Od drugega desetletja XIX. veka STTtS-tra •v. Sava za zaščitnika srbskih šol, tn sicer so ga smatrale za takega najprej vojvodinske šole. V Srbiji je izšla 2. januarja 1840 naredba, s katero je sv. Sava proglašen za šolskega patrona. V teku XIX. veka se fe razvil dan sv. Save v velik narodni praznik, ki se svečano slavi v vseh srbskih pokrajinah, zlasti v šolah. Slavnost obstoji iz predavanja, de-klarruKij, iger, pevskih in glasbenih točk. Za domač i ns naprosijo bogatega očeta enega izmed učencev. Ta ne skrbi le za pogostitev gostov, ampak obleče tn obuje večkrat po nekaj desetin revnih dijakov. Raz dele se tudi razne nagrade. Kako globoko je ukoreninjen med srbskim narodom kult sv. Save. naj nam izpriča ta dogodek: ko sem služil l. 1924 v prosi-etnem ministrstvu, mi je prinesla kmečka žena zlato uro, ki jo je dotlej čuvala kot spomin na svojega v svetovni vojni padlega moža. Prosila me je naj bi se izročila ura na svetosavski proslavi kakemu revnemu visokošolcu. To se je tudi zgodilo. Spomir. sv. Save se slavi tudi v naših šolah, kar je prav, ker je narodno in prosve-titeljsko delo sv. Save tako veliko, da zasluži tudi spoštovanje naše mladine. Naše svetosavske proslave pa naj bi se ne vršile tako površno in neprisrčno kakor se. Da so res neprisrčne, čuti predvsem tisti, ki je prisostvoval kdaj taki proslavi na kaki srbski šoli. Kaka iskrenost, koliko navdušenja in kaka povezanost vlada tu med šolo (učenci in učitelji) ter domom! Pa tudi današnje politične prilike nas opominjajo, da si oživimo spomin na napore Stevana Nemanje in njegovega sina Rast a (sv. Sava) za ustvaritev, ohranitev in utrditev državne in cerkvene nezavisnosti s\'oie zemlje Sv. Sava je tvorec srbskega nacionalizma, čigar zastava je stoletja visoko plapolala v bojih za narodovo svobodo. K spoznanju, da m mogoč obstoj in prospeh nobenega naroda brez nacionalno požrtvovalnih borcev ir. delavcev, pa je treba voditi mladino ob vsaki priliki. Materialno težka današnjica kliče že sama, da se naj bi ob stičnih šolskih praznikih tudi pri nas odpirala dobi a srca. Kulture ne izpričuje samo duhovni in gospodarski napredek, ampak tudi ljubezen do bližnjega. J. L. PIONIR SLOVENSKO - SRBSKIH STIKOV f* y| niv. prof. dr. Niko Zupanič je I I j objavil v znanstvenem časopisu I j »Etnologu« in v posebnem po-j ^ J i natisu mladostne spomine inže-*—■^^ I nirja Boštjana Roša (1839— 1917). Ti spomini so vsekako prav zanimiv dokument in ob njih znova obžalujemo, da je pri nas Slovencih tako malo ljudi napisalo spomine. V spominih niso ohranjene samo premnoge osebne izkušnje, marveč tudi obilo gradiva za razumevanje neke dobe našega narodnega življenja. Boštjan Roš je bil po rodu iz Hrastnika pri Zidanem mostu. V času, ko je kot kmečki deček paael krave, so začeli mimo njegovega domačega kraja graditi Južno železnico, že to je bilo za krajevne razmere prelomnrga pomena. Roš nam pripoveduje v svojih spominih, kakšno je bilo življenje v hrastniški in trboveljski dolini pred graditvijo železnice Ln v času, ko se prebivalstvu teh krajev še sanjalo nI, da bodo tu nekoč veliki premogovni revirji ln tovarne. V manj kot enem stoletju se je slika teh krajev popolnoma spremenila. Boštjan Roš je še imel priliko spoznati razmere v tistih patriarhalnih časih, ko Je bilo v Hrastniku in Trbovljah, tam, kjer žive sedaj tisoči ljudi, samo nekaj samotnih kmetij, katerih prebivalci niso nič poznali sveta in so živeli samo za trdo delo na svoji grudi. Roš se je rodil še v času, ko so bili kmetje tlačani. živel je dovolj dolgo, da je videl ves ogromni napredek hrastniške in trboveljske doline. V svojih spominih nam pripoveduje, kako skromno so živeli stari Trboveljčani, kako so se njihovi fantje skrivali pred vojaščino, kako se je razvijalo na Savi brodar-stvo, kako so se tedanji ljudje ženili in mo-fili in razne dogodke iz mladosti v zavo-denjski dolini, kakor se je nekoč imenoval njegov domači kraj. Posebno slikovito opisuje Boštjan Roš tisti, za samotno doline tako mogočni nemir, ki so ga zanesli vanjo tisoči železniških delavcev, ko so začeli spomladi leta 1847. graditi železnico. Zgraditev železnice ni prinesla samo spremembe, ki jo ustvarja vsako novo prometno sredstvo, marveč je povzdignila tudi blagostanje domačega prebivalstva z velikimi zaslužki, ki so se nudili pri graditvi železnice. Tudi v Roševi domači hiši so nastopile znatne spremembe, saj so se otresli dolgov, odprli gostilno in povečali imetje. Nadaljnji del Roševih mladostnih spominov se tiče drugega važnega činitelja, kl je imel morda še večji vpliv na spremembe ljudskega življenja v Zavodenjski dolini. Pisec pripoveduje, da je bil premog domačim ljudem že od nekdaj dobro znan, vendar se ni zanj nihče zmenil, ker je bilo povsod dosti drv. Roš opisuje, kako je potlej, ko je bil njegov domači kraj preko Južne železnice zvezan s svetom, napredovalo odkrivanje premogovnih ležišč in Ing. Boštjan Roš kopanje, te zlasti še danes tako važne snovi, ki je toliko prispevala k tehničnemu napredku našega časa. Gradnja hrastniške železnice je bila za mladega, nadarjenega Boštjana usodnega pomena. Vsak dan je videl inženirje, ki so s svetlim in skrivnostnim instrumentom merili smer in višino železniški progi. Inženirja je vsak' brez ugovora ubogal ln njegovo zapoved nemudoma izvršil. »Zame ni bilo večjega gospoda od Inženirja«, piše Roš, »on je bil v mojih očeh polbog«. Večkrat se je vpraSeval, ali ne bi mogel tudi on postati inženir. Ta želja ga poslej ni več zapustila in nI miroval, dokler se mu ni uresničila. Tako je bil Boštjan Roš eden redkih kmečkih fantov, ki niso imeli, kakor je bilo v tistih časih pri nas splošno v navadi, pred očmi ideal duhovnika kot največjega gospoda. Rošev ideal je bil inženir, graditelj, torej pravi konstruktivni človek devetnajstega stoletja. V svojih nadaljnjih spominih nam opisuje Roš šolsko dobo v Celju, kjer si Je uril duha v ondot-nl normalni šoli leta 1850. nadalje študij na ljubljanski nižji realki, ki je bila takrat še v povojih ln nI Izbirala ne profesorjev, ne učencev. Realka je bila v očeh tedanjih ljudi taka šola, da je župnik Ro-ševega domačega kraja, ko je bil Izvedel, da je Boštjan na skrivaj prestopil lz gimnazije v realko, z obžalovanjem vzkliknil, češ. kakšna škoda, da ne bo deček dalje študiral. Mladi Boštjan pa je šel vztrajno po svoji poti. Iz Ljubljane se je preselil v Gradec, kjer je obiskaval tamošnjo višjo realko; tu sta mu bila za profesorja med drugimi dva rodoljubna Slovenca: dr. Jožef Muršec za veronauk ln dr. Razlag za slovenski jezik. Prizadevni mladenič Je imel dovolj odločnosti ln vztrajnosti, da si je sam, dostikrat brez podpore staršev krčil pot v življenje. Taki primeri pri starejši slovenski inteligenci niso bili redki. marveč skoraj že normalni. Pri tem nehote mislimo, koliko store dandanes slovenski starši iz meščanskih slojev za svoje otroke, in kako klavrni so dostikrat uspehi, morda prav zaradi tega, ker so otroci preveč razvajeni, zato pa premal« vztrajni, energičm in vestni. Boštjan Roš je nato študiral na Dunaju tehniko in dosegel zaželjeni cilj: po^al je Inženjer. Z opisom dunajskih visokošolskih let se končujejo njegovi spomini. O Ro-ševem nadaljnjem življenju i» delu izvemo iz uvoda, ki ga je spisal dr. N. Zupanič in ki je objavljen tudi v francoskem prevodu. Roš se je že kot visokošolec na Dunaju navdušil za ilirsko (jugoslovensko) misel. To je pozneje poleg osebnih motivov odločilo, da se je naselil v Srbiji, kjer si je ustvaril svoj dom in kjer je umrl v dneh okupacije, na predvečer uresničenja njegovega mladostnega ideala — jugoslo-venskega edinstva in svobode. Inž. Roš je bil nekaj let v službi avstrijskih deželnih železnic in udeležen pri gradnji raznih prog, nato je postal samostojni podjetnik. Kot civilni Inženir je deloval 4 leta tudi v Zagrebu. Okrog leta 1881. se je naselil v Beogradu, kjer je prestopil v pravoslavje in se oženil z Antonijo, rojeno štrukelj in LJubljane. V tedanji Srbiji je kmalu zavzel ugledni položaj. Političnega življenja se ni udeleževal, vendar je bil v prijatelj- PETROLEJA NI pa vendar krasna to prt- jetna e ne vodi le z orožjem, temveč tudi z novimi idejami, ki so že zdavnaj zajele ves evropski kontinent Te ideje ustvarjajo nov svet, v katerem bo tudi Nizozemska imela svoje mesto, ki ji bo nudilo vse možnosti razvoja. Ta nova ureditev sveta ne bo čakala na to, da se Nizozemci premislijo. Od njih je odvisno, ali hočejo svojo brežrvo so ml v spominu njegove oči pred odhodom na zadnjo pot, v Zagreb na Salato. Kako naj bi bil vedel tisti večer, da sedim poslednjič z njim. Nič nisem slutil, da se je vse popoldne potiho poslavljal od svojih knjig, od svojih dragih, od ljubljenega mesta. Sedeli smo kakor ponavadi, nič nI tožil, kaj še, da bi govoril o svoji bolezni. Res, glas mu je bil nekoliko bolj hripav kakor drugekrati, a kdo bi si bi bil drznil za tem glasom slutiti tihotapski prijem smrti. Med pogovorom, ko je nekdo pri mizi omenil o svojih upih v življenje, je Grošelj mirno pripomnil: »Jaz prav nič več ne računam na kako daljše življenje«. Pripomba je bila tako hladna, kakor da govori o najvsakdajnejši stvari. V tistem hipu sva sc ujela z očmi in moram priznati — njegov pogled me je pretresel. Težko bi ga opisal, tudi če bi bil slikar bi ga ne mogel zajeti. V tem pogledu je bilo nekaj, kar se izmika našim čutom in umu. Nekaj mehkega, nežnega je sijalo iz živih oči, če bi rekel, da je prosilo, hi dejal preveč. In vendar so te oči, ki so izražale neizmerno ljubezen do življenja, iskale toplo besedo, Češ saj ni tako hudo. Le kratek hip, Grošelj je povesil pogled, v duši pa mi je ostala bojazen zanj, še več, prepričanje, da ne bo več dolgo med nami Ko so mi pravili, da je srečno prestal operacijo, jim nisem mogel prav verjeti, pregloboko se mi je u tis mil njegov zadnji pogled. Vsega človeka so Izdajale te oči, človeka s pesniško mehkobo, človeka z odločnim pogumom, ostati si zvest do kraja. Ni ga več, a zapustil je za sabo živo senco, svojo podobo v mestu. Kdo izmed nas, ki smo ga poznali, občevali z njim, ga še vedno ne srečuje. Ce te zanese pot okoli Šeste na Kongresni trg, ga vidiš kako jo drobi z brazilko v ustih proti ljubljeni mu univerzi. Roke drži spete na hrbtu, živo mu SvijraJo oči, premika se z brzino, čeprav z drobnim korakam. Leta in leta je hodil tsak večer ob določeni url, kakor je Ml vajen reda ln znanstvene točnosti. Ogovoriš ga, usta se mu zgibajo, malo pomisli, pobrkne, da kratek odgovor in odbrzL — Po predavanju. Natanko ob uri jo drobi čez Vodnikov trg, brazilka se premika v ustih, po poti premišlja o vtisih, ki jih je nocoj dobil Ce si mu imel kaj povedati, si se lahko mirno nastavil na križišču pred Mestnim domom, prišel je, kakor da sta domenjena. Ce si ga zamudil, si imel še vedno časa dovolj, da se pogovoriš z njim. Počakal si ga okoli desete na Kongresnem trgu, ko je prihajal od doma, od dela, da bi se razvedril s pogovori v družbi. Stopil Je k mizi z nasmejanimi očmi, veder, z lahno porogljivim nasmehom na ustih: »Dober večer, kristjani!« In že je bila debata. Pogovor žubori, Grošelj pripoveduje ovoja opažanja, stresa šale, anekdote s Flaubertjevo ironijo, mrači se mu lice, ugiba o usodi naroda in države, z resnimi očmi tn mehkobnimi pogledi posluša zgodbo o težavah tega, onega človeka. Vse ga »vo prizadeva, kakor bi čutil v sebi odgovornost za sočloveka, za pezo dogodkov, ki ljudi tlačijo. Odkritosrčen je, odgovora ne ostaja dolžan, a nI žaljiv, ne rani človeka, tudi če sproži vanj tetivo Ironije. Nečesa ne prenese, neresnice in domišljavosti. Proti obema se bori vse življenje tn Je krut, kadar napada. Doma prevaja Homerja, v družbi se pohelenL Užitek so mu r»dost lepota ln človeška prisotnost. Smeje ne kakor otrok, kadar mu godita beseda tn dovtlp. Cel register človeških neumnosti hrani, kakor da jih je nalašč zbiral, Jn njegovo karakterlziranje dosega pisateljske rlšdne. Ni mu treba paziti, da ne U koga ponižal kot človeka, te redke občutljive pazljivosti si ni bil privzgojil, ampak: mu Je Mla dana. V njegovi družbi se Je lahko vsak zanesel na obzirnost, če je le mogel — a vselej brez hinavščine ln hMnjenja — nikoli ni zamudil prilike, da Je sočloveka razveselil s priznanjem ali z dobro vestjo. Le bogata duša privošči drugim več kakor sebi. Ce se je pogovor zasukal na narodna vprašanja, mu je z obraza Izginil posmeh, zresnile so se dobrohotne od, tedaj je bil pripravljen za resnico skozi ogenj. Koliko ga Je težilo, vznemirjalo, koliko nevšečnlh očitkov je pokopal v sebi, da bi mogel lz življenja, lz človeškega delovanja, lz usode izluščiti vse kar je najboljšega. Nekateri bi to imenovali: idealizem, jaz pa pravim modrost. Mož Je zalo tu, da opravi vse s seboj, da izlušči iz življenja spoznanje, ki lahko eplaja, daje vero in pogum. Marsikaj, kar mu Je težilo dušo, mu dni grenilo, ga včasih do svete jeze ogorčilo, bo ostalo skrito, pokopal je vse na poti domov grede, ko so oči, ki se niso več čutile opazovane, vrtale ▼ temo, se iskrile od jeze, temnile od za-grenjenoerti ln Je njegov drobni korak ome-v&l v tihih urah po tlaku. Bil je človek ogromnega znanja in ostre besede. Kakor so ga kretnje, pregibi, hoja Izdajale, da bi ga v gneči razpoznal, tako ga je tudi beseda. Jasna misel, ostra formulacija, vedno naperjena v jedro. Primerilo se je, da se je zmotil, pa je nerad popustil, a ni bil človek, ki bi se trmasto vedel, z nasiljem dokazoval, ne, z očmi je pričel mežikati, naporno misliti, potem je ▼stal in odšel. Zase je opravil dognanje, in ko je vedel, pri čem je, se je drugi dan pri-gmiajal, povedal kako ja razmišljal ta kje Je zasledil napako. Vse mu je bilo dobro-| došlo, matematika — koliko papirnih pr-tlčkov je bilo zdaj tu zdaj tam popisanih s številkami ln geometričnimi liki — fizika, filologlja, tehnika, umetnost, pred vsem njegovo ljubljeno prirodoznanstvo, povsod je bil dama tn ne samo s povprečnim znanjem. Nič manj ga ni mikalo govoriti o tiskarstvu o knjigoveštvu, o fotografiji, da celo o kuharski spretnosti bi lahko ure ln ure kramljal s kakim francoskim patrom. Zares bil je živa enciklopedija, nenehno Iščoč s pravo otroško zvedavostjo. Sedaj se je ta živi leksikon zaprl. Do zadnjega trenutka je nemirni duh izpraševal naravo ln grebel za skrivnostjo življenja, žal. zadnjih opazovanj, kako ga obletav x smrt, se nagiba čezenj in mu z vedno tesnejšimi objemi odkriva svoj ml-sterij, tega nam ne bo več povedal. j Ljubezen, smrt, življenje so si Istovetni pojmi, ki :>e pretakajo eden v drugega«, je zapisal »Smrt je izumilo življenje«, ugotavlja na drugem mestu, ne sebi v tolažbo, temveč kot globoko prepričanje, do katerega se je priboril v svojih študijah. Njegovo prepričanje ni bilo samo zapisana črka, nI se omajalo pred najusodnejšim trenutkom, bilo je dognanje za življenje ln smrt. V tem je bil eden tistih znanstvenikov, ki s "smrtjo dokazujejo zmagovito borbo betežnlh Zemljanov za človeško resnico. Pavel Grošelj se je z dtišo poeta rodil v času, ko je bilo življenje slovenskega naroda nova mladost. Mlade sile so se prebujale, s svetlimi očmi ln pohlepnimi rokami so pričele segati po visokih kulturnih ln političnih ciljih. Narod jim ni bil več siromak ob bogatinov! mizi, v prsih so nosili sinteze življenjske afirmacije. Ta je zastavil tu, oni tam, povsod prebujenje in življenjska radost. Neizmerno veselje do borbe, Grošelj se oklene prirodoznanstva. Zagon poetske navdušenosti mu postavlja visoke cilje. Potiho veruje v vstajenje slovenske znanosti, v dalji sluti ln veruje v nje najvišjo institucijo. Kakor sta prebivali v Grošlju dve naravi, poet in znanstvenik, tako mu je bila dodeljena tudi dvojna naloga: Buditi ln znanstveno ustvarjati. Do konca življenja ga nista izpustili iz objema — Budil je, predaval med ljudstvom, vzgajal, s poetično besedo je vabil tn odkrival spoznanja. Njegovi prvi poljudni članki so zanesli znanost med širše sloje. »Kar živi, naj ljubi, ln kar ljubi, naj živi«, je bilo njegovo geslo, oznanilo veselega mladostnega časa ln žejni ljudje so prisluhnili. — Mladi znanstvenik je s skromnimi pripomočki, do dna razpaljen od strasti, pričel z delom. Dvojna narava ga je vodila zdaj k sintezi, zdaj k analiza. Iz Erjavčeve tradicije je rasel, ko je pričel s poskusi in nazorskimi vprašanji. Ko je sporočal ljudem svoja odkritja, ni mogel zatajiti poetične žile, ki je razodevala veliko življenjsko voljo ln vabila na sugestiven način. Poizkus, ki ga je doživljal v topli poletni noči s samico nočnega pavlinčka, mu je bil življenjska drama. »Iz samice«, tako piše, »zaprte v tesni kletki je vztrepetala ljubezen, rodila se je v nebeško prijetno eterno dišavo ln pohitela v noč; megla ji je zastavljala pot, dim ln močvirna sapa sta jo morila, a ona nI omagala. In tam zunaj na Barju, pod zelenim Rožnikom, na peščenem Golovcu, je srečala zapuščene samce ln jih privabila do mojega okna — slepe svoje podanike — Ljubezen!« »Tako mehko mi Je pri srcu, ves bi se raztopil v harmoniji sanjajočega večera«, tako govori v znanstveniku poet. Takrat si je ustvarjal nazor, sintezo, ki Jo nazorno približuje ljudem: »življenje je vseobčen pojav vesoljstva pojav poln krasot, čudes ln modrosti. V njem leže skriti svetovni problemi, socialni problem, problem dedičnosti, problem smrti, problem čednosti ln pregrehe.« In ko Išče odgovora na zadnje vprašanje, zapiše: »Smrt je izumilo življenje«. Poslej postaja nemiren, dalj časa ne piše, premišljuje, Išče, razmere ln njegova narava ga odvajajo od sistematičnega študija, a v vse bi se rad poglobil. Požene se v boj za slovensko znanstveno institucijo, za univerzo, na kateri predava biologijo ln se z obsežnimi pripravami pripravlja k naskoku svojih problemov. Deluje v društvih, v knjižni zadrugi, kajti lz mladih let je prinesel spoznanje* da narod ni samo politična, ampak tudi etična ln vsekulturna enota«, kakor Je napisal v članku o Prešernu. Pri vsem delu se odkriva njegova dvojna natura, poetska duša ln znanstvenik prirodoznanec. Kakor bi slutil, da nima več časa, z delom dovršiti svoje naloge — preogromna ln preodgovorna se mu je zdela, njemu bu-ditelju, je malo pred smrtjo nakazal smer bodočim rodovom: »Sedaj pa je prišel čas, da humanističnim idealom, ld so nam bili v narodni stiski v toliko pobudo in uteho, pridružimo Ideale prirodoznanstva. Ne kot njihovo nasprotje, temveč kot njihova izpopolnitev, ne kot cepitev duhov, temveč kot sinteza srca ln duha, ki naj vodita nas ln domovino v lepšo bodočnost.« Obe naravi v njem sta se Izmlrlli, našli sta izraz življenjske poti Budltelj je izpolnil svojo nalogo, znanstvenik jo je nakazal z delom In nazorom. Hodila sva po vrtu, ogledovala drevesa in rastline. Opazoval sem ga, s kako ljubeznijo se zanima za to, za drugo rastlini co, ki bi je zemljan še opazil ne. Na majhnem prostoru med plevelom ln goščo, je že odkrival svetove, vredne velike človeške ljubezni. Smehljaje se je sklonil k cvetki, oči so mu sijale, ne le zavoljo nje, ki m« je bila vse v življenju, ampak v zadovoljstvu, da prav to rastlinico še nekdo ljubi. Kar mu je bilo v mladih letih poetični navdih »Kar živi, naj ljubi, tn kar ljubi, naj živi«, mu je postala sedaj pred življenjskim večerom globoka etika. Morda sem takrat na vrtu doumel del njegovega bistva. Prišel je kot budltelj, nakara-l pot, vzgajal k ljubezni, ustvaril nazor in z njim odvrnil bojazen smrti od nas ln od naroda. '« Z zadnjim poglavjem Je ta svoj nazor tudi potrdil. Bil je eden redkih, ld z življenjem utrdijo, da je vera v nazor dokazljiva le z daritvijo lastnega življenja, šel Je v smrt kakor znanstvenik, ki le še preskuša, če se ni v čem zmotiL »Tudi tebi se bo približala nekoč, s hitrim korakom ln tedaj ne trepetaj pred njo. Z radostjo pozdravi to cvetno hčerko prtrode ln poljubi Jo v ljubezni do življenja — saj smrt je življenje, je ljubezen!« Tako je slovenski prirodoznanec zapisal v mladosti, tako Je umrl. Juš Kozak Glad in mraz v Franciji listi. Vichy, v januarju, e zadostuje Izdajati zakone, treba jih je uvesti v človeške navade, zlasti če gre za Francoze, ki gre o njih glas, da so večni nezadovoljneži in individuallstl Ko so izšle prve nakaznice, ki so omejevale nakup vsakovrstnih potrebščin je hvalilo vse pravičnost te odi'edbe, kajti ljudje so mislili, da gre samo za enako razdelitev živil med vse prebivalstvo. Toda francoski uporni značaj je bil vzrok, da so se skušali nekateri izogniti, vsaj delno, tej odredbi, dasi so jo po drugi strani hvalili Treba je bilo ostrih ukrepov, ki jih je daj maršal Petain obesiti po vseh gostinskih lokalih in trgovinah z živili, preden so ljudje spoznali, da je stvar resna. Sedanje poslabšanje položaja zavoljo prometnih ovir ln težav pri razdeliev?niu dokazuje, kako modra je bila previdnost vlade. Izredni mraz je ustavil prevoz že tako skopo odmerjenega premoga. Celi vozovi krompirja so občutili uničevalne posledice mraza. Mlekarji in zelenjadarji dostavljajo le s težavo svoj pridelek železniškim postajam, kjer je promet omejen. Nobeno blago ne more v luke od Dunker-quea do Biarritza, ki jih je zasedla Nemčija, ln samo v sredozemske luke je nek? j pičlega uvoza afriških pridelkov. V normalnih časih je Franciia uvažala okrog 6 milijonov ton živil: 1,250 000 sto-tov suhega sočivja, 1,585.000 stotov krompirja, 682.000 stotov svežega sočivja, 4.713.000 stotov žita. 5.632.000 stotov riža, 3 169.000 stotov sladkorja, 1,852 000 stotov kave, 692.000 stotov olia. 240.000 stotov zmrznjenega mesa in 68.000 stotov mesnih konzerv. » f.' J* -C*. ■a A- -«- v'4 - .j ■r ** - !» "-V"***1' * v? < Preskrba z živili je posebno težavna v mestih nezasedene Francije, kjer se je prebivalstvo znatno povečalo s pritiskom beguncev V Vichyju so lz tega razloga, da bi zagotovili krajevno aprovizacijo, začeli razdeljevati dovoljenja za bivanje. Tako Francozi kot tujci jih bodo dobivali le v primeru, če bodo lahko zadostno opravičili potrebo tega svojega bivanja. Oblasti računalo, da bo zavoljo tega iz mesta odšlo 15.000 do 20.000 oseb in to bo tistim, k{ bodo ostali, morda omogočilo dobiti kolikor toliko zakurjeno sobo, kajti to Je zelo redka stvar v tem mestu. Do 80 odstotkov hotelskih sob nI zakurjenih, njih temperatura niha med 3 ln 5 stopinjami pod ničlo, a v privilegiranih sobah, ki jih »kurijo«, si lahko zadovoljen s temperaturo 3 stopinj. Najtežje vprašanje pa je bilo vprašanje preskrbe Pariza. V normalnih časih je sodelovala na tem vsa dežela. Danes, če je gospodinji iz notranjih predelov za silo mogoče da opravi svoj jutrnji nakup v hallah, teh priložnosti v zunanjih predelih mesta ni in tem manj seveda v okolici. Vsepovsod so se pojavili po malem sicer »črni trgi«, a njihove cene so neverjetne. V okolici Bellevilla so prodajali košček mila po 14 frankov. Podobnih primerov bi navedli lahko poljubno število. Oblasti nastopajo proti temu, kolikor morejo, vsega po seveda ne dosežejo. Ko je v hallah zmanjkalo rib, je policija odkrila cel« skladišče langust v neki zapuščeni garaži. Znana igrallta je imela opraviti s sodiščem, ker je od svojega frizerja, kupila po ne-zaslišanlh cenah nekaj kave in konzerv. Trgovine se odpirajo samo za nekoliko ur na teden. Vlada odnosno gospodarski odbor, ki mu predseduje Flandin, je sprejel razne ukrepe, da bi se položaj v Parizu in okolici Izboljšal. Mestne trošarine, enako sicer za Pariz kakor za druge občine, so zmanjšali ali odpravili, predvsem pa so poenotili cene raznih pridelkov. Mali kraji v pariški okolici se ne bodo več zapirali v svojo avtarkijo in s pomlad;o. tako vsaj upajo, bodo prihajali na pariški trg pridelki od vsepovsod. Gospodarski svet se bavi Istotako z organizacijo poljedelske proizvodnje, kajti v rodovitni Franciji bi v ugodnem letu lahko premostili mnoge teiave s preskrbo. Ostra in v tej deželi nenavadna zima pa je položaj gotovo poslabšala, tako da bodo Francozi pretrpeli še marsikatero preizkušnjo. Maršal Petain sam je v svojem novoletnem nagovoru dejal, da bo 1. 1941. za Francoze leto gladovanja in mraza. Ta napoved se. žpI, uresničuje. K sreč? pa si je znalo francosko ljudstvo navzFc raclo-nlranju in mrazu ohraniti svojo dobro voljo ln veruje v lepšo bodočnost, ki Jo je stari maršal istotako napovedal z besedami: »Francija, ki je danes razgaljena, bo zazelenela m se razvetela.« Postani in ostani član Vodnikove družbe! Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte Izrecno 0 ie kvalitetno TUN G SRAM - KRYPTON žarnico: jta da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri ton mnogo manj tekal BOLJŠA LOC, MANJŠI STROŠKE pretep na t>a$i x>r med Drbetinci in Bišanci je bil že star. Skoraj leto dni so hlepeli fantje po srečanju med seboj. Radi bi pomerili svoje moči ter poravnali tisto reč z žegnanja. Težko so viseli neporavnani spori nad sprtimi vasmi Neka sila je venomer vrtala v srcih fantov in če se je kateri napil, je stisnil pesti ter rekel: »Pri moj* duši, ko bi zdajle dobil kakšnega Bi-šanca v roke!« — Ko se je peljal fant iz Drbetinc skozi Biš, je tiščal pod sedežem tči vozu z roko železni jarmek, ali pa ogrance. Ni se namreč zanesel, da bo prišel srečno skozi vas, pa se je raje pripravil na vse. Bišanec pa je odprl svoj nož, ko je šel skozi Drbetince. Lahko bi sicer obšel vas po ovinku ter se izognil nevarnosti morebitnega srečanja s sovražnikom, a ponos mu tega ni dovolil. Potegnil si je klobuk na oči, ga porinil še za spoznanje bolj na stran, vzravnal na njem fazanje pere, si pripel predpasnik izzivalno na stran in šel vzravnan skozi vas. Ce je srečal koga iz Drbetinc, ga ni pozdravil Svaj? med obemi vasmi je nastala spomladi pri Sveti Trojici. Bilo je florjanovo žegnanje. Pri Golobu so plesali. Nekdo izmed Drbetincev ni imel s seboj dekleta; baje mu je zbolelo. Bilo je sploh dvomljivo, da je ta človek premogel dekleta, zakaj nekam čudno se je obnašal, kakor da bi mu zakoni nedotakljivosti žene svojega bližnjega ne bili sveti. Neprestano je šve-dral k mizi kjer so sedeli s svojimi dekleti Bišanci ter jemal na ples Cofovo Lizo. To ni bilo v navadi med fanti, in kc bi z Lizo ne bil Zunkov Tunč, ki mu še ni bilo dobro šestnajst let, bi ne plesal z njo niti enkrat. Tunč pa je bil bojazlji-vec. Rdeč od onemogle jeze se je tiščal v kot ter praznil kozarec za kozarcem. Ko se je napil dovolj in je prišel Drbetinec po Lizo že nemara četrtič, je skočil Tunč pokonci, udajil s pestjo po mizi ter se zadri: »Madona zdaj pa je konec!« Pograbil je steklenico in jo treščil z vinom vred v nasprotnika. Nenadoma sta si bili v laseh obe skupiri fantov. Padali so kozarci padale so besede, a dalje ni prišlo, zakaj reka ljudi, ki so bili v gostilni, je vpila razvnete pretepače vase. Morali so se ra-ziti in račun je ostal neporavnan. Odtlej so poskušali najti priliko za obračun kjer koli. Po dva, po trije so se včasih kje srečali. Prsknili so in hlastnili drug proti drugemu, a razen zaušnic ali {.a udarca s planko ni bilo ničesar. Zavedali so se, da morajo biti pri obračunu vsi: vas proti vasi, sicer ne bo konca. Žegnanje pri Svetem Bolfenku se je imenovalo vse poletje in vso jesen kot važen dan, ko bo račun poravnan, ali ostalo je pri starem. Drbetinci niso prišli na žegnanje in stvar je zastala. Niso izostali zavoljo tega, ker bi se bali, bog ne daj, svoj fantovski obračun so smatrali za nekaj intimnega, svojega, niso ga hoteli zaključiti podnevi pred očmi žen in starcev. Bili so mnenja, da je za takšne stvari primerna samo noč. »Naj se noči podaljšajo kot je treba, pa jih obiščemo,« so pravili v opravičilo. Dolgi adventni večeri so končali tudi to pravdo. Bilo je proti sredini decembra. Mraz je divje pritiskal na vasi in sneg je legel na polja. Par večerov so se že zbirali Drbetinci v Merčjakovem hlevu k posvetom. Tu so se končno dogovorili o podrobnostih za napad, pripravili bojni načrt, v soboto zvečer so se pa zbrali na vasi nenavadno zgodaj. Vriskali so glasneje kot druge večere, peli silneje in klici za korajžo so bili trši kot druge dni. Ko so bili na mestu vsi, ki so prihajali pri nočnem podjetju v poštev, jih je Valentov Juža preštel. Bilo jih je devetnajst Vsak je tiščal v roki ročico, branovlek, ali pa krepke planko, za vsak slučaj so si pa še porinili v žepe kak mesarski nož. Kdor pa je imel kresalo za streljanje, je vtaknil v suknjič še to. Ni namreč napačno, če v primernem trenutku izza kakšnega drevesa poči. En sam strel lahko odloči bitko. »Kristus, nocoj bo pa nekje sila!« so se pogovarjale ženske, ko so zrle za odhajajočimi fanti. Nad Bišem je tega večera plaval nemir. Fantje so bili nestalni, kakor bi slutili da se jim bliža nevarnost. Bili so zbrani pri Gazdecu, kjer so luščili bučni ce. Okrog osmih se je vas stresla od vriskov in klicev. Bišanci so pobledeli. V hipu so razumeli, kaj se godi zunaj. Planili so na prosto, poiskali v uti svore, ročice, drogove in kar jim je že prišlo pod roko ter se postavili na cesto. Drbetinci so se pri-majali po nji. »Imate seboj močne predpasnike za to, kar vam bo padlo iz trebuhov?« so jim klicali, a Bišanci jim niso ostali ničesar dolžni. »Kje pa ste, da vas ne vidimo? Ste sami šolarji?« so jim pravili. Nenadoma sta se odtrgali od vsake skupine po dve postavi Padali so bojeviti vzklild, težke besede, od nekod je priletelo sredo fantov poleno in obe skupini sta se spopadli. Ro-iice so sek&le na vse strani. Težki bobneči udarci so tolkli po hrbtih, po ramenih, svore so se križale s plankaml tu pa tam se je kdo zveznil stokaj e na tla, zadaj pa je nekdo ustrelil Bitka je prenehala in vsi so se vprašujoče spogledali Iz snega so se pobirali ranjenci ter se vlekli stran od bojišča. Hip nato je bojevitost znova popadla obe vrsti. 2e so si žugali s plan-kami in pestmi, tedaj pa je stopil iz vrste Drbetincev Valentov Juža. »Kdo izmed vas ima korajžo poravnati z menoj, kar je med nami?« je vprašal. Med skupinama je zašumelo. Juža je veljal za največjega pretepača daleč na okrog. Prej ni hotel niti poseči v boj. Pred svojo skupino se je postavil Golnarjev Zep. »Ce si ti tisti ki bi rad prišel nocoj k svoji materi s počeno črepinjo, se te lotim jaz«, je dejal Napravila sta par korakov drug proti drugemu, postavila ročici predse, se spogledala, zaklela, nato sta pa udarila. Les je suho škrtal ob les, glavi sta se sklanjali, umikali. Zdaj se je branil eden, zdaj drugih, včasih sta napadala oba. Zgodilo se je, da se ta ali oni zvrnil po tleh, a se je zopet pobral, zgrabil ročico in tolkel dalje. Culo se je bolestno skekanje, sneg pod nogami je rahlo škripal, zdaj zdaj je kateri zaklel, težko zadihal in se nagnil kakor da se hoče podreti. Fantje v skupinah so ju vzpodbujali ko pa se je Golnarjev Zep zveznil v sneg ter obležal, ne da bi ga bila volja dvigniti se, so vsi umolknili Popravili so si klobuke in stvar je bila opravljena. Se nekaj polen je zletelo iz obeh skupin, čule so se še psovke, za-smeh, do tepeža pa ni prišlo več. Nihče se ni drznil nadaljevati tam, kjer sta najsrčnejša fanta končala. Drbetinci so si vrgli ročice na ramena ter odšli med vriski in petjem domov. Na ta način je bil fantovski pretep poravnan. Zdaj gre Bišanec mirno skozi Drbetince in fant iz Drbetinc ne drži v roki jarmka, ko se pelje skozi Biš. Turška vojska T určlja obsega ▼ Evropi 24.000 štirjaških kilometrov, v Aziji 739.000 štlrjaških kilometrov. V Evropi šteje po zadnjih podatkih 1,268.000, v Aziji pa 14,890.000 prebivalcev, skupaj torej 16,158.000. Spar da torej med večje srednje države ln tema primerna Je tudi njena vojska. L. 1939. Je štela njena vojska v mirnem času 9 armadnih zborov. Vsak zbor Je obsegal 2 pehotni diviziji polk konjenikov, polk težkega topništva, genijski bataljon, telegrafski bataljon in bataljon avtomobilskega trena. Poleg teh armadnih zborov pa je obsegala turška vojska tedaj še 5 konjeniških divizij, 3 gorske brigade in 1 brigado trdnjavske pehote. Vsaka turška pehotna divizija obsega 3 polke pehote in 1 polk poljskega topništva. Konjeniška divizija šteje 4 konjeniške polke, eskadron mitraljezcev ln oddelek motoriziranega topništva. Gorska brigada ima 3 pehotne polke z gorskim topništvom. Vsega skupaj Je imela Turčija ▼ nave* denem letu 60 pehotnih polkov ln 6 pehot, nih gorskih polkov, vsak polk je štel 3 bataljone po 4 stotnlje, med temi Je bila ena strojniška stotnija. Konjenica je obsegala 29 polkov, vsak polk po 4 konjeniške eskadrone, 1 eskadron strojnih pušk in en oddelek topništva s konji Topništvo je država tedaj baš reorganizirala, in sicer je pripravljala 10 polkov težkega topništva armadnega Zbora, 20 polkov poljske divizijske artilerije, 7 polkov težkega trdnjavskega, topništva, S samostojni skupini težkega topništva, M modernih protiletalskih baterij ta 8 oddelke motoriziranega topništva. Letalska sila je obsegala 370 aparatov. Poleg genijskih čet, 9 brzojavnih bataljonov tn 10 bataljonov avtomobilov Je imela Turčija tudi polk lahkih tankov. Končno Je treba omeniti zbor orožnlštva s 40.000 možmi, zbor carinikov z 10.000 možmi in 8500 mož letalstva. V zadnjih mescih Je Turčija napela vse sile ln spravila svojo vojsko na kakšnih 500.000 mož efektiv, med katerimi Je morda kakšnih 350.000 koncentriranih v Tra-cijl Blizu meja je zgradila moderna letališča in 500 letal je pripravila na teh lo« tališčih za morebitno borbo. Morda je Turčija daleč od 2 milijonov bajonetov, na katere bi naletel po pisanju turških listov sovražnik, ki bi hotel korakati skozi Anatolijo, a navzlic temu je turška vojska velika sila, zlasti še, če upoštevam o znano hrabrost turškega vojaka ln značaj dežele, v kateri bi m>j>«dsiec tal z največjo težavo napredoval Turška vojna mornarica štej« 2 križar* ki 10 torpednlh rušil cev in torpedovk (med temi se 4 de gradijo), dalje 13 podmornic (4 se Se gradijo), 2 topmičarld, 16 Iskalcetr m spoznati, kako močno je fašizem to ozemlje v vojaškem pogledu kot središče imperija razvil. Marsikatere pokrajine na Italijanskem jugu so navzlic nekdanjemu svojemu velikemu političnemu tn kulturnemu pomenu v 19. stoletju kakor izginile iz svetovne zgodovine. Danes jih prepregajo preme asfaltirane ceste in vodovodi, v mestih je videti mnogo reprezentativnih javnih zgradb in novih stanovanjskih četrti, ki so zrasle ponekod a naravnost ameriško brzino iz tal. Obleka Iz pasja dlake Na Japonskem, kjer iščejo kakor drugod, nadomestilo za volno, so si izmislili, da hi se dala v ta namen uporabiti tudi pasja dlaka. Ena izmed sester marki ja Hu-čusike je iz takšne dlake izdelala blaga, ki ga je le težko razlikovati od ovčje volne. Pri tem je vseeno, da-li izvira c^aka od mrtvih ali živih psov. Elago iz »pasje volne® bo za 20 do 30 odstotkov cenejše nego iz o—čje volne. Medstl čevlji z lesenimi Iz vojne st££ke porojena modna novctsnfa, M se bo iz Nemčije gotovo razširila tudi v druge državo Berlin, 20. januarja Prvo vojno poletje je prineslo prav zanimivo sliko ulice nemških mest. Kot presenečenje so se pojavili čevlji z lesenimi podplati v vseh oblikah in vseh mogočih barvah, čevlji, ki so se takoj priljubili damskemu svetu in so v najkrajšem času postali velika moda. Veselo je klopotalo po pločnikih, kadar so šle mimo žene in dekleta. Leoi spol. ki je v veliko večji meri podvržen zakonom mode vsake sezone, ie rad sprejel novost lesenih sandal-čkov in lesenih čeveljčkov z visoko peto. Vse to je dokazovalo, da se bo moda lesenih podplatov v prihodnjem poletiu še bolj razširila. Industrija ie v tem pravcu že na delu, saj ie znano, da ona zelo rada združuje koristno s prijetnim. Vojna zahteva, da se na »notranji fronti« štedi z vsemi surovinami, zato je tudi treba omejiti zasebno potrošnjo usnja v toliko, da bodo vojaki imeli dovolj tega blaga za svojo obu tev in za razne priprave, ki se morajo nujno izdelovati iz usnja. Zato so se morali izdelovalci čevljev ozreti pač za drugačnim materialom Les ie v Nemčiji že davno znana tvarina za izdelovanje podplatov. Doslej se sicer še ni uporabljal za izdelovanje modnih čevljev, marveč le za obutev, ki Io rabijo delavci pri različnih podlih. Po lanskem uspehu, Id ga je doživela moda lesenih podplatov, se le industrija močno potrudila, da bi ta predmet za letošnjo sezono izpopolnila ter mu dala lepšo obliko. Berlinski krogi upala da bodo letos prišli na trg že povsem brezhibni modeli, za kar bo poskrbela tudi čevljarska obrt, ki se je posvetila tei novi panogi z v»o vnemo. Do vojne ie lesene čevlje izdelovala samo obrt in to Izključno kot obutev za delo. Luni čevalj za aa cssto oa je izum vojnega gospodarstva ter ga zlasti propagira čev* ljarika industrija, ki ne bi imela dela. aiko bi ne začela izdelovati lesene obutve. Prvi so se te čevljarske panoge lotili industrija ci v deželah čežkomoravskega proteklcra-ta, ki svojim izdelkom niso daii togega podplata iz ene deske marveč so oodplat-no deščico razdelili na tri dele, da je bil podplat gibljiv. V rajhu pa še vedno izdelujejo čevlie z lesenimi podplati iz cele deščice, ker pravijo, da se še ni izkazalo, kaj je praktičnejše in kaj ženske rajši kupujejo. kar je vsekakor zelo važno. V ostalem ie nedvomno, da bo ženski okus odločilno sodeloval pri ustvaritvi končn« oblike lesenega čeveljčka. Industrije, ki so se polastile lesenega čevlja — predvsem so to ona podjetja, ki so izdelovala domačo obutev — bodo že našle pravi način, da bo njihov izdelek debli kar se ie da lično zunanjost. Od tega je odvisno, ali pojdejo sandalčki in čeveljčki z lesenind podplati in visoko peto v denar. Kar se tiče zgornjega dela, bo ta iz blaga. Nemške tekstilne tovarne so v ta namen že napravile blago tako raznovrstnih barv. kakor se pri usnju sploh ne da doseči. Naloga čevljarske industrije ie sedaj v tem. da poišče čim več lepih barv in čim več okusnih oblik, da bodo kupovalke novo obutev rade kupovale in nosile. Čevlji te vrste so zelo trpežni Po dosedanjih izkustvih in ugotovitvah trajajo brez popravila celo sezono, če jih človek ne izpostavlja neprenehoma najslabšemu vremenu. Leseni podplat delovnega čevlla se r»rl vsakdanji nošnji izrabi v kakih treh mesecih Poprava oa ie zelo enostavna: na gornji del m pribije nova deščica, pa le. Pri čevljih za na cesto se to najbrž no bo delo napraviti, toda zato se čevlfi za na cesto tudi ne izrabijo tako zete. , . Naši krafi in ljud|e Zimska pomoč in občinski proračuni Zakaj moramo v tednu Zimske pomoči vsak po svojih mačeh prispevati za socialno skrbstvo Ljubljana, 25. januarja Zadnje čace se mnogo govori in piše o potrebi zimske pomoči. Zbirka sredstev za zimsko pomoč ie predvidena iz prostovoljnih prispevkov, ki naj se porabijo za kritje potreb zimske pomoči, poles rednih sredstev, ki so v proraiunih občin določena za socialno skrbstvo, torej tudi za zim. pomoč, ki predstavlja del socialnega skrbstva. Ako ie potrebna za kritje nujnih sociaLnih izdatkov podpora v obliki prostovoljnih prispevkov, je iasno. da zadevna javna sredstva ne zadostujejo, odnosno 90 postavke za socialno skrbstvo prenizke. Pri organizaciji zimske pomoči v dravski banovini ie podana značilnost, da ie izvdeba te organizacije, tako zbiranje, kakor tudi razdeljevanje prispevkov prepuščeno občinam. Občine nai v svojem delokrogu po svojih najboljših močeh in sposobnostih zbero sredstva ter jih temu primemo tudi porazdele mej pomoči potrebne. Tako ie uvedeno pri organizaciji načelo popolne decentralizacije. Pri vsem tem bi marsikoga zanimalo, kako visoke so prav za prav postavke za socialno skrbstvo v občinskih nroračunih ter koliko bi vsai približno bilo treba zbrati prostovoljnih prispevkov, ako bi hoteli zadostiti pofrebam in zahtevam. V proračunih občin n. pr. za leto 1939/40 (po »Samoupravi«) ie znašala skupna vsota postavk za socialno skrbstvo okrog 24 in pol milijona din. Od te vsote je treba odšteti na postavke za socialno skrbstvo Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja svojih 13 milijonov ali 52°/». Pri vseh ostalih občinah znaša torei skupna vsota postavk za socialno skrbstvo okrog 11 in pol miljo-na ali 48:7». Iz tega jasno sledi, da avtonomna mesta zdaleka predniačijo v pogledu višine postavk socialnega skrbstva pred drugimi občinami banovine. Toda od celotnega proračuna so izdale v letih 1939/40 obč;ne (brez avtonomnih mest) 12,5°/o za socialno skrbstvo, dočim <- izdala avtonomna mesta 6 2%>. Iz te<*a pa sledi. da podeželske občine v primeri z avtonomnimi mesti izdajajo za socialno skrbstvo od celotnega proračuna še enkrat več. Toda mi tem ne smemo pozabiti na število prebivalstva v prvi in drugi skupini občin. Od 1,2 miljona prebivalstva živi v Ljubljani. Mariboru, Celju in Ptuju le 12%>, v ostalih občinah banovine torej 88°/«. Ce to razmerje sedaj primerjamo med seboj, potem se nam pokaže tale zanimivi posledek: v avtonomnih mestih pride na enega prebivalca za 9ocialno skrbstvo namenjenega denarja 95 din, dočim pride na prebivalca ostalih občin za socialno skrbstvo namenjenega denarja le 11 din. To pa je nesporen dokaz, da socialno skrbstvo v mestih daleko prednjači pred socialnim skrbstvom na podeželju, ne samo v pogledu organizacije, marveč tudi v pogledu finančnih sredstev. Ponovno čujemo. da vsote ki so Jih namenila avtonomna mesta za socialno skrbstvo, zdaleka niso zadostne. Za zadostitev najnujnejšim potrebam bi jih bilo treba vsaj za polovico povečati. Bi potrebovali torej tu še svoie 4 milijone. Sodeč po glasovih s podeželja pa bi bilo treba za najnujnejše potrebe vsaj podvojiti postavke za socialno skrbstvo. Bi bilo treba še kakih 12 milijonov, skupaj torej okrog 16 milijonov din. Za naše razmere je ta številka previsoka. Kar v glavi se nam zvrti, če pomislimo na take številke in v take svrhe. Toda omotico si kaj radi prihranimo in računamo le s skromnimi zneski. Toda, ko či-tamo številke o brezposelnih, o lačnih, golih in bosih, o porodnicah, ki nimajo plenic v tem mrazu, da bi vanjo zavile novorojenčka. pa o tisočih in tisočih drug h, smo trdni in ne zgubimo ravnotežja. To ni prav! Letošnja zimska akcija nai bi pokazala. da vendarle nismo taki in da smo ob velikih in težkih časih vendarle strumni in drug drueemu pripravljeni pomagati. In če bi si v letošnji zimski akciji zastavili ta cilj, da ie treba zbrati, česar iz javnih sredstev ni mogoče dati brez otežitve davčnih bremen bi se temu namenu mo^li zelo približati. S prispevki od dobička dela pa tudi od skromne plače je ta vsota tudi dosegljiva. V koliko smo pripravljeni zbrati to vsoto, bo pokazal teden zimske pomoči od 2. do 8. februarja. Zato naj se vsi. ki žele. da bi se namen zimske pomoči dosegel. vneto pripravljajo, da v tednu zimske pomoči ne bo nikogar, ki bi ne doprinesel svojega deleža. *re-metiia novost sredi LJubljane Stalpie za prometnega stražnika na križišču pred p>ošto Ljubljana, 25. januarja sit a v i! i novega prav na isti prostor tako, N'i vseh večjih križiščih in stikih ljub- j da prometnih poti ob njem niso prav nič -----A i. — — razširili, če odštejemo zaokroženi vogal ob ljanskih ulic je promet še dokaj dobro urejen, ie pred glavna pošto je bila pogosto zmeda. To križišče, odnosno sttik Aleksandrove, Prešernove, Šelenburgove in Tvr-šcve ceste doslej niso utegnili dokončno urediti, keT je prav za prav še v razvoju. Podrti so sicer stari hotel »Slon« m po- Krihlče pred poŠto Tyr.ševi in Prešernovi ulici. Podrli so tudi stari Malice v hotel, ki je bil pozneje last Jadranske banke, nazadnje pa last tvrdke Bata. Na prostoru je zrasla nova Bat'ova pos/lovna hiša, najbolj trgovska zgradba v mestu. Ob Šelenburgovi u!lici so jo odmaknili za dvanajst metrov in pločnik toliko razširili, da je naštel pred njo kar majhen trg. Cestišče pa je ostalo ozko kakor prej, ker nima zmisla razširjati ga, dokler ne pod-ro še sosedne Ronačeve stare hiše na vogalu Šelenburgove in Knafljeve ulice. Tako torej cestnemu prometu ni bilo kaj pomagano, k nekoliko več razgleda imajo vozniki na križišču. Promet motornih vozil po mestu je zdaj malenkosten, vendar je oblastvo, ki ji je naloga, paznti na cestni promet m ga urejevati, že zdaj uvedlo nekaj novosti, ki se utegnejo v normalnih časiih izkazati za prav koristno. Na vseh štirih vogalih, to je pred Bat'o, pošto, »Slonom« in »Emo Prometni stražnik r novem stolpa not so namestiti ietesne drogove z verigami, ki naj pešcem tod branijo križarjenje po mili volji Prehod preko cest je dovoljen le v premih črtah pravokotno v smeri ceste, ki jo križamo Na ta način j« osrednji prostor stika štirih ulic prihranjen le vozilom, ki se bodo odslej vse laže kretafla in izogibala. Tudi so za tramvajska vozila, vozeča od severa, določili postajališče ob kavarni »Emoni«. Tako bo odstranjena velika gneča, ki se je zbrala doslej pred pošto, kjer je včasih postajalo po pet ali šest voz hkratu. Tudi prometnega stražnika, ki je doslej stal med obema progama nasproti poštnega pročelja, niso pozabili. Na starem mestu se stražnik kar ni smel in tudi ni upal ves posvečati urejevanju prometa, temveč je moral v vse večji meri paziti nase. d* ga ne oplazi avto, podre kolesar ali celo ne zaide med dva nasproti si vozeča vozova cestne železnice, ker je moral zmerom prestopati s tira na tir. Zdaj so mu določili prostor sredi Aleksandrove ceste med »Emono« in Bat'o. Postavili so mu stolp v obliki dimnika, visok dovolj, da mu nudi pregled nad križiščem. S kraja se je novost marsikomu zdela smešna in se je na kraju zbrallo polno radovednežev, kar je pač navada v Ljubljani ob sleherni »pasji procesiji«, kakor pravimo. Stražnikom pa je ta novi prostor bolj všeč, so vsaj brez strahu za svoje življenje. Nekateri ugovarjajo, da bo stražnika ob snežnem metežu zametlo, ob nalivu premočilo do kože, v hudem mrazu pa utegne dobiti ozebijine. V pasjih dneh mu pa zaspale noge, ker nima prostora za prestopanje. Tem pomanjkljivostim nove naprave bi bilo mogoče delno odpomoči, če bi nad »dimnikom« namestili streho, pod stojišče pa montirali električni grelec. V večernih itrah pa bi bila primerna razsvet-Ijitev od spodaj ali zgoraj, kajti prometnega stražnika je v mraku že kaj težavno razločiti in spoznati njegoa-a znamenja, čeprav je belo orokavičen. Upamo, da se bo nova naprava s časom izkazala za prav koristno, če ne prej, pa takrat, ko bodo motorna vozila cenejša in se bo' cena bencinu s prav teko velikimi in hitrim- koraki znižala, kakor je sedaj blagovolila zlesti pod nebo. Postani in a stan i član Vodnikove družbe! Nova naredba o policijski uri )e od včerai dal)e v veljavi za vso Ban dravske banovine ie na podlagi člena 58. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami. v zvezi s 5 427. zakona o obrtih predpisal naredbo o odpiranj« in zapiranju gostinskih podjetij (o policijski url). 1) Na območju oprave policije v Ljubljani. nredstojništev mestne policije v Mariboru. CelJu hi' Kranju, policijskega ko-misariafca na Jesenicah ter mestnega kape-tanata v Ptuja, kakor tudi v krajih, kjer so sedeti »reških načelstev, smejo biti kavarne odprte do 1. ure. restavracije in gostilne do 24. ure. (krčme (pivnice) pa do 23. ure. 2) V ostalih mestih tn trgih smejo biti odprte kavarne do 24. ure. restavracije in gostilna do 23. ure in krčme do 22. ure. 3) V podeželskih občinah pa smejo biti odprte kavarne do 23. ure. restavracije in gostilne do 22. ure in krčme do 21. ure. V krajih turističnega značaja v ožjem pomenu (ne občinah), v turističnih krajih, klimatskega (planinskega) in kopališkega značaja, ki so kot taki uradno priznani, smejo biti gostinski obrati v času glavne sezone odprti, kakor v Ljubljani in drugih večjih krajih, izven sezone pa tako. kakor ie določeno po kategoriji dotičnega kraja. Na pu*trd torek hi Silvestrov večer smejo biti v Ljubljani in v kraiih pod točko 1). kakor tudi v ostalih mestih in trgih pod točko 2) odprte kavarne do 2. ure in ostali gostinski obrati do 1. ure. v podeželskih občinah pa kavarne in ostali gostinski obrati do 1. ure. Kavarne se ne smejo odpirati pred 5. uro. ostali gostinski obrati pa v letnem času ne pred 5. uro in v zimskem fesu ne pred 6. uro. Okrepčevalnice (bifeji) smejo obratovati ob delavnikih od 7. do 21. ure. ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 14. ure. Obratovanje v vinotočih pod vejo Je urejeno s posebno odredbo. Gostinski obrati na železniških postajah in rostinski obrati s prenočišči smelo gostom ki prispejo z vlakom postreči tudi po določenem času pol ure po prihodu vlaka. Podaljšanje policijske ure. Za posamezne obrate in za posamezne dni smejo podaljšati policijsko uro izjemno in po potrebi uprava policije v Ljubljani. pred stoj niš tvo mestne policije v Mariboru. Celju in Kranju, policijski korni-sariat na Jesenicah ter mestni kaoetanat v Ptuju v svojem okolišu, v vseh drugih občinah pa sreska načelstva. Izjemno lahko ban podaljša obratovalni čas za po-smezne obrate tudi splošno za več nego posamezne dni in lahko dovoli izjeme od omejitev, ki jih glede obratovanja doftofia ta naredba. Vsa za nedoločen čas Izdana dovoljenja o podaljšanju obratovalnega časa izgube veljavo s potekom koledarskega leta. v katerem so bila izdana. Dovoljenje za podaljšani obratovalni čas si morajo imetniki poprej izposlovati. Dovoljenje se izda 5ele po plačilu predpisanih pristojbin pismeno po obrazcu, ki se posebej predpise. Dovoljenje se ne izda. če se je bati zlorab in če ni stvarne potrebe. O izdanih dovoljenjih se vodi seznam Zaradi zaščite Javnega reda in miru sme obče upravno oblastvo prve stoonle za posamezne obrate in kraje tudi skrajšati policijsko uro ali prepovedati točenje vseh alkoholnih ali samo žganih pijač (§ 78 obrtnega zakona). Na prireditvah veselic, plesov ali zabav se mora s točenjem alkoholnih pijač prenehati pol ure pred koncem določenega obratovalnega časa. Določila o dovoljevanju in prirejanju vseh vrst prireditev se s to naredbo ne spreminjajo. Dovoljene igre, na primer balinanje, kegljanje itd. se smejo na prostem vršiti, samo do 22. ure. V zaprtih prostorih, v katerih se ne nikakor moti nočni počitek sosedov, ta omejitev ne velja. Po 22. uri ali pred 7. uro se z godbo, petjem ah sicer z obratovanjem v gostinskih obratih ne sme motiti soseščina ali mir na javnih krajih zunaj obrata. Koliko smejo gostinski obrati prireiati dovoljene igre in eod-bo. odloča § 76 obrtnega zakona. Po policijski uri se ne sme več postreči niti z jedjo niti s pijačo, niti dovoljevati iger. razen izjeme, ki ie dovoljena v gostinskih obratih s prenočišči glede gostov, ki prispejo z vlakom. Ne sme se postreči z večjo količino hrane ali pijače pred nastopom policijske ure z namenom, da bi se gost dalje zadrževal v lokalu. Najkasneje pol ure po določenem času ie obratne prostore izprazniti in zapreti. Postrež-no osebje mora policijsko uro napovedati Kazni. Prekrški te naredbe se kaznujejo v smislu člena 95. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami po členu 69 zakona o notranji upravi z globo 10 do 1000 din, ob neplačilu v določenem roku pa z zanororn od 1 do 20 dni. Ostali prekrški se kaznujejo po dotičnih posebnih predpisih. Ta naredba je stopila v veljavo z dnem obJave v Službenem listu (25. januarja) in je dobila hkrati obvezno moč. Obenem Je prenehala veljati naredba z dne 4. Julija 1935 in njena sprememba z dne 27. februarja 1940. i!EC S. 6» 22365 -od f8-IX.19««0 6 Ivan Hribar—častni doktor univerze kralja Aleksandra LJubljana, 25. januarja. Z univerze smo prejeli naslednje uradno obvestilo: Senat univerze kralja Aleksandra L v LJubljani je 24. t. m. soglasno potrdil sklep fakultetnega sveta pravne fakultete, da as podeli g. Ivanu Hribarju, bivšem« ljubljanskemu župarmf izrednemu poslaniku in pooblaščenemu ministru ter pokrajinskemu namestniku častni doktorat prava za izredne zasluge, ki si Jih je pridobil za ustanovitev ljubljanske univerzo. Slavnostna promocija bo prihodnji mesec. ž i VOZ A D VUKOS AVL/EVI C PILOT- PODPOROCNifC BRAN/ BEOCRAb Knap se jI je videl cmega dne na mitingu, v modri opravi poleg letala, po svojem najpogumnejšem poletu, zelo lep. V njej je takrat gospodovalo posebno stanje, vzburjenost v podzavesti zavoljo nečesa, kar jo je šele zdaj predramilo in jo naenkrat potegnilo s seboj. Hrepenela je po podvigih, da bi se nekako izkazala in izločila iz množice. Knapov uspeh jo je k temu podžgal. Bela je videla v njem junaka, vzvišenega nad vsemi, ki so ta dan stali v množici in so dvignjenih glav in odprtih ust ogledovali njegov polet Ko je Knap tako skromno stal poleg poveljnika, ga je Bela gledala razprtih oči. Tovarišice prav tako. Ena izmed njih jo je vprašala: — Bela, ali ti je všeč? — Lep je, je odgovorila zanosnih misli. — In hraber je. Vse tovarišice so ga gledale občudujoče, ker je bil tudi Beli všeč. To je bil prvi moški, o katerem so čule tako njeno sodbo. In potem — naenkrat se je izluščila iz množice, ne da bi se brigala za kogarkoli, pristopila je h Knapu in mu čestitala ... Tovarišice so se zdrznile Bela pa se je mirno vrnila in se nasmehnila sama sebi. Ta trenutek vzhičenja je napravil na njo globok vtis. To je bil majhen prevrat. Po njej se je razlil občutek nečesa nerazumljivega, toda vzvišenega, to ji je dalo moči in bodrosti. Kakor je Knap storil nekaj pogumnega, tako je tudi ona storila nekaj, česar nihče drugi ne bi smel. Ojunačila jo je misel, da zmore nekaj drugega kakor ostali. In vse to je učvrstilo njeno željo, da vztraja pri trdni odločitvi. Potlej je začel Knap sleherni dan poletavati nad šolo in je počenjal vratolomnosti v višavah pod sinjim nebom. Čim so začule brnenje motorja, so tovarišice pogledale Belo. Ta trenutek je vzdrhtela, potem je pomirjena poslušala dalje, prepričana, da je to njej namenjeno. Prišle pa so tudi prve težave. Vsi so vedeli, da je Beli všeč letalski narednik. Tovarišice ji niso smele n ičesar reči, starši še manj, toda ona je vse to čutila. Knap se je naglo zaljubil in je postajal še bolj zmeden, nepriseben, mučen Beli pa je bilo tudi to všeč. Skoraj veselo je sprejela vse te težave in je čutila posebno zadovoljstvo, ker bo treba pričeti borbo. Taka nenavadna ljubezen je bila za njo. Poleg vsega tega ji je Knap začel ugajati kot moš- ki, prvi moški, ki ga je kot takega pripoznala, prvi, v katerem je našla odločnost in mišičavnost. Najbolj ji je godilo, da je junak. Potreben je pomoči in hrabrenja in to mu bo nudila ona. Pet dni se je borila sama s seboj in je razmišljala, kaj naj stori. Pet dni je nad šolo in hišami najhujše hrumel beli »De-voitin«, ki je izdajal čustvovanje svojega gospodarja. To je ona vedela. In zasmilil se ji je. Razumela je: tisti večer, ko je čul njen razgovor s tovarišem, je pobegnil, ne da bi jo čakal, razžaljen, skoraj ponižan. Zato ga ni bilo več. A zdaj je v zraku večji od vsakega vladarja. Kdo mu je enak med ljudmi, kadar je med oblaki? In glejte, njej izkazuje svoje čustvovanje, njej na zemlji, pa s tako gromovitim hrupom in s tako odločnimi podvigi! V Beli se je vzdramila želja, da ga nagradi za tolikšno pozornost. Poželela je, da bi ga ta trenutek sestrsko poljubila in ga ohrabrila. Pred očmi se ji je prikazala njegova slika: Knap v modri opravi po zmagi; Knap grmi pod nebom, sporaj na zemlji zastaja ljudem dih, ko poslušajo njegov hrum; Knap zopet do vratu in čez glavo opasan s čepico, z očali na očeh, drevi po zraku kakor redko kdo izmed smrtnikov na stroju, ki mu posoja svoje peruti... nedosegljiv, tako nenavaden — in pa Knap onega večera, ko je ves poražen bežal po praznem drevoredu, potem ko je bil slišal žalitev: »Bela, ti se družiš z navadnim vojakom?!«... Zdajle je sam naproti soncu! On je ves njen, ona to hoče! Ona hoče: ta mladenič zasluži njeno ljubezen. Kako viteško jo izkazuje, s hru-mom po zraku! Bela se je spomnila nekega svojega razgovora z materjo. Mati ji je namigovala, da ji je očetov ravnatelj omenil: »Moj sin se najrajši druži z Belo.« Ravnatelj je bil tega prav vesel. Stoprav ravnateljev sin je bil njen tovariš, tisti, ki ji je bil oni večer rekel: »Bela, mar ti, ki si najmilejša in najpametnejša v šoli, pa z vojaki! Osvesti se!« Po razgovoru z materjo je Bela pazumela, kaj želijo z njo. Kolikšna sreča bi to bila staršem! Toda Knap, Knap — mar ni lepši pa skromnejši, bolj vzvišen in ponižnejši od vseh? Tako nenavaden je. Mar njegova bojazljivost na zemlji pa brezumna hrabrost v višavah nista privlačni, mar to ni nekaj nevsakdanjega? Tudi ona bi rada bila taka. Njega tu doli prezirajo, nihče se ne briga za njegove podvige. Kadar pa njegova krila v višavah hrumijo tako silno in počenjajo vratolomnosti, se vsi ustavljajo in navdušeni ne maknejo oči z oddaljene črne točke. Tedaj je vsem drago, da je junak v višavi njihove krvi, njihovega rodu, ponosni so, z obraza jim bereš veselje. Prav tega junaka pa na zemlji v vojaški obleki ne vidijo. Gredo mimo njega. In njej pravijo: »Z navadnimi vojaki hodiš!« Toda ona hoče. Ona hoče nalašč pokazati kako napačni so predsodki. Ona ga hoče predstaviti ostalim in reči: »To je tisti z višav! To je junak naše dobe, za tri kopja višji od vas vseh. Vi ga nekam prezirate iz družabnih ozirov, iz nadutosti, a kar primerjajte se z njim. Pokazal vam bo nekega dne, kdo je, kaj je in kaj vse zmore... Knap se ji je videl kakor junak iz pravljice, ki ga družba odklanja, ona pa je njegova zaščitnica. Jasno je to čutila, dirnila jo je krivica, žal ji ga je bilo in bil ji je naenkrat tako mfl in vzvišen. Šesti dan potem, ko je dobil pismo, je Knap prišel na sestanek ves žareč pa vendar plašen. Bil je pripravljen k navdušenju pa tudi na ponovno ponižanje, kakor se je tega bil dotlej navadil v svojem življenju. Vzljubil je Belo. Ko jo je ugledal, se je ustavil in zardel, ne besede ni črh-nil, samo zagledal se je vanjo. Bila je s tovarišicami, ki so jo zapustile radovedno se nasmehujoče. Ponudila mu je roko, a tudi tedaj še ni mogel izpregovoriti. Vsa kri mu je šinila ▼ lice, noge so mu postale težke, roke so se ohlapno povesile. Beli je bila njegova zmedenost prav všeč. Zmagoslavno se je nasmehnila... — Ali ste vi te dni leteli nad šolo in-hišo? — Da, jaz. — Knap je komaj izgovoril ti dve besedici. Stopila sta proti parku in Bela ga je skrivaj opazovala. Koračil je težko, zadeval je z nogama ob tla vse preveč moško in preveč vojaško. Bil je še vedno zardel. In to ji je bilo všeč. Pomislila je: vsi veliki možje se radi zmedejo pred ženskami. Posebno pred ženskami, ki jih imajo radi, v zraku... Njegovo lice je bilo gladko, precej lepo, kazalo je prikrito voljo, odločnost. Kako bi jo zdajle vzel v naročje, jo ponesel v enem samem skoku iz parka, koder se sprehaja ljudstvo, nekam v samoto! Poletel bi z njo v višave in pokazal vsemu svetu, kaj zmore, kjer je sam izven tolikih pogledov, ki ga hromijo. Tam je on gospodar, tam je njegovo cesarstvo. Tu je skromen, tih, brez moči. Ne upa se je pogledati, a čuti da gre poleg njega ona, najlepša izmed vseh. Sedla sta na klop. Ona je prva začela pogovor. On pa je pomislil: »Ne daj Bog, da bi je spet ne smel tako dolgo videti, takole bi večno ostal!« Toda tega se ji ni upal reči. Bel* mu je izpovedala svoj pogovor s tovarišem, ravnateljevim sinom, kakor ga je bil onega večera tudi on sam čul. Trepetal je od jeze. — Prepovedala sem mu, da bi se mi približeval. Že sem se odločila... Knap jo je hvaležno pogledal. Razumel je, da se je odločila zanj. Nesvestno je poiskal njeno roko in jo nežno stisnil, čuteč pri stiku nekaj neizrekljivega; ni mu je iztrgala. — Koliko vam je še treba do oficirja? ga je vprašal zanosnih misli. — Še leto dni, — je odgovril z zelo odločnim glasom, m je še topleje stisnil njeno roko. Zobje potrebujejo kruha Žvečenje, eden izmed temeljev pravilne prebrane — Pomen apna in fotfornih soli, vitaminov in hormonov Zobna gniloba nastaja na površini zob. tam kjer žvečenje in zobna ščetka ne odstranjujeta pravočasno škodljivih bakterij. Iz tega sledi, da je že žvečenje. posebno pa žvečenje grobe hrane, ki se drgne ob zobe. dober pripomoček proti zobni gnilobi. To ie eden izmed glavnih razlogov, ki priporočajo iz vseh sestavin žitnega zrna izdelani kruh. kajti groba otrobna primes v takšnem kruhu snaži zobe dosti bolje nego navadni kruh. Čim trši. čim bolj suh in čim mani lepljiv je kruh. tem bolje ie to s stališča zobne higiene. Samo žvečenie in čiščenje zob s ščetico pa seveda ne moreta odstraniti povzročiteljev zcbne gnilobe, sai ie na zobeh dovolj mest zlasti vmesnih prostorov med zobmi in brazd na žvečilnih ploskvah do katerih zobna ščetka ali jed pri žve-čeniu ne sežeta. Iz tega pa ne sledi, da ie čiščenie zob brez pomena, sai se gniloba tvori tudi na dostopnih delih zob. Po drugi strani so ljudje, ki si zob nikoli ne čistijo. a iih imaio vendarle zdrave. Vzrok je v tem. da za nastanek zobne gnilobe ni potrebna samo bakterijska obloga, temveč tudi neka pripravljenost. neko nagnjenje do te bolezni. Tega drugega čini tel ja gnilobe svobodno živeče živali n. pr. ne pozna io. prav tako tudi ne večina primitivno živečih človeških plemen. Pač pa so civilizirana ljudstva v čedalje večji meri, zlasti v zadnjih desetletjih. podvržena temu činitelju. Civilizirano človeštvo izgublja po vsej priliki prvotno imunost zoper zobno gnilobo. Kako bi prišli spet do te imunosti? Mnogo ie razlogov, ki govore za to. da je napačna prehrana glavni krivec za zobno gnilobo kulturnih ljudstev Zdi se. kakor da nedostaie v naši hrani nekih snovi, ki bi jih potrebovali za zdravi razvoj zobovja. Te snovi so morda tiste, iz katerih kasti ln zobie sploh sestoje, n. ar a-nno in fosforne soli. lahko so na tudi kakšni vitamini ali hormoni Opazovanja kažejo, da izgube primitivna ljudstva, kakor Eskimi in otočani Južnega morja zdravje svojih zob. čim se privadijo hrane belokožcev. po drugi strani pa se iim to zdravje povrne že v naslednjem pokoleniu. če jih ie mogoče prisiliti, "da se vrnejo k svoji pr- votni hrani Vitamini in rudninske soli. ki tih žitno zrno vsebuje v velikih količinah. nedostaiejo skorai popolnoma fi-nejšim vrstam moke. ki tih peki po navadi uporabljajo. Bas najdragocenejši del žitnega zrna. otrobe, dajemo prašičem sami pa se ga branimo. Ta nesmisel hočejo danes v mnogih deželah čim boli omejiti z uvajanjem krušne moke. ki ie sestavljena iz vseh delov žitnega zrna. To ie tem boli koristno, '. er so zobje s takšnim kruhom prisiljeni opravljati več drobilnega dela. a iz izkušnje vemo. da trpi vsak organ ki ga v zadostni meri ne uporabljamo. Mestni in pisarniški človek uganja vsakovrstne športe. da bi njegove mišice ne trpele od nedelavnosti. toda če mu predložiš žilav kos mesa ali staro žemljo. bo to ogorčeno pa-vrnil Naše otroke hranimo s kašami. s pretlačeno šplnačo in mehko pogačo, ori tem oa ne pomislimo, da potrebujejo tudi mladi zobie žvečilnega delovanja in da bi se moral človek baš v mladosti privaditi žvečenja. Zaklonišče pred napadi Najsi so najimovitejše Londončanke še nedavno »ahtevale najrazkošnejše nrejenih stanovanj — rtanes so se sprijaznile s kruto vsakdanjostjo in se zadovoljujejo s par stoli v kakšnem kotu podzemskega zaklonišča .ngleške prestolnice. Tako piše neki ameriški novinar, ki je imel priliko proučiti razmere v bombardiranem mestu. Dva posnetka, ki ju objavljamo v informacijo naših čitateljev potrjujejo, da prenašajo angleške žene v vojni rade volje težka bremena, vendar pa ne klonejo, kajti za vsako zmago je potreben v prvi vrsti duhoven odpor en bo novi London? Skezi angleško prestolnico naj se zgradi širok buljvar Eden izmed članov Britskega muzeja je na eni izmed zadnjih sej nastopil z izvajanji, ki so v Londonu povzročila živahne debate. Nastopil je namreč s trditvijo, da je razdejanje po nemških bombah za neke predele britske prestolnice pravi blagoslov, ker daje najboljšo priliko, da se mesto končno temeljito preuredi. Kakšnega modernega graditelja mest bi bilo treba poveriti, naj po vojni mesto obnovi po novih vidikih in v skladu z mestnim razvojem ter potrebami njegovega prometa. Ta član Britskega muzeja je Georges C. Cumog in čeprav se Londončanl do dna prcsunjeni nad udarci, ki zadevajo njih mesto, vendar so njegova izvajanja sprejeli z zanimanjem. Curnog predlaga, naj bi se po vojni skozi London zgradil širok buljvar, stanovanjske hiše pa naj bi se umaknile iz tesnih ulic v predmestja in proti zelenim gričem na londonskem severu in jugu. Priložnost je edinstvena in treba bi bilo brez vsake sentimentalnosti podreti vse stare hiše in ulice. Izjema naj bi bila samo zgodovinska poslopja. Seveda bi morale ostati tudi znamenite Čisto volneno — za obleke, površnike, Kvalitetno blago zimske suknje itd. — dobite še vedno pri tvrdki Drago Schwab LJUBLJANA — Aleksandrova cesta 7. Zaloga konfekcije za gospode in dečke. stare ceste in trgi Cityja. Navzlic vsakodnevnim letalskim napadom je ostalo še dovolj Londončanov v svojem mestu in Curnog dobiva vsak dan nešteta pisma s predlogi ln načrti, kako naj bi se v imenu lepote In smotrenosti preuredila ta ali ona cesta. Curnog pa daje te predloge pregledati svoji pisarni in poroča o njih vsak teden enkrat v najbolj resnem londonskem dnevniku, v >Ti-mesih«. Hvaležni kes Pr$d dnevi je umrla v Olcmoueu 711etna Marija Havlikova, ki je bila velika prijateljica živali V mrzli zimi je pticam stalno polagala zrnja in drugih dobrot v kr-milnico pred svojim oknom. Operutenih gostov je bilo tam vedno dovolj in so se stari gospe zahvaljevali z veselo zaupljivostjo in ščebetanjem. Ko so jo polagali v grob, je prepevaj v bližnjem grmu kes in ta je potem, ko so pogrebci odšli, grob večkrat obkrožil, nato je sede] nanj in še enkrat zapel. Pokojničin brat je v ptici spoznal kosa, ki je stalno prihajal pred njeno okno po hrano. -■®fflB8»inWfi!Kit Hude zime prinašajo lakoto Uničene setve — Štirideset dni Je snežilo »Vidiš, v tejle podstrešni sobici pišem zdai svoie spomine ..« »Ko dospeš do leta. ko sem ti posodil dve sto dinarjev presim. da me opozoriš zaradi terjatve...« (»Brennessel«) Najstarejša izredno huda zima. o kateri poročajo stare kronike, je bila 1. 401. Takrat je bilo tako mrzlo, da je Črno morje baje popolnoma zaledenelo. L. 822. so bile velike evropske reke kakor Donava. Laba, Ren itd tako močno zalede-nele, da so »mesec dni nosile najtežja bremena. L. 991. je bilo tudi vse zaledenelo. mraz ie traial tako dolgo, da 1e uničil vse setve in se ie leto končalo z gladom ter kugo. L. 1067. je oo poročilih tedanjih kronistov zmrznilo nešteto ljudi na potovanjih L. 1133. je bila reka Pad zamrznjena od Cremone do morja, vinski sodi in drevesa so pokala s silovitimi poki L. 1339 je zavoljo hudega mraza, ki ie uničil posevke. nastala takšna draginja in lakota na Škotskem, da so se hranili revni ljudje s travo in iih je mnogo žalostno poginilo na poljih. • Zelo hude so bile tri zaporedne zime v letih 1432. 1433 ln 1434 Nekoč ie snežilo štirideset dni nepretrgoma L. 1463 je vino. ki so ga poslali vojakom v Flandriio, V ognju je oživela V vasi Buruipuru v bližini Kalkute so položili truplo 601etne ženske na grmado, da ga po hindujskem običaju sežgo. Ko je pa grmada zagorela, se je »pokojnica« nenadno dvignila. Svojci so mislili, da jih varajo hudobni duhovi in so začeli s palicami udrihati po njej. Končno je policiji uspelo, da je žensko, ki je bila pač le nar videzno mrtva, rešila ter jo oddala v bolnišnico v Kalkuti. Zaradi udarcev s palico je dobila na glavi več poškodb. Jubilej ruskega kemika V Moskvi so nedavno proslavili 801et-nico kemika Zelinskega. V odboru, ki je organiziral proslavo, so bili člani moskovske Akademije s predsednikom Komaro-vom in znanim raziskovalcem Smitom- zmrznilo in so ea momli sekati s sekirami. Zelo hude zime so bile tudi v letih 1718. 1809 in 1812. Zadnia zima ie v ostalem napravila konec Napoleonovi slavi, in sicer na ruskih poljanah. Kako je v Abesiniji Dobra letina tfta, rila in kave — Abesinci so zvesti rimskemu imperiju Rimski dopisniki velikih tujih listov sporočajo izjave, ki jim jih je dal neki italijanski kolonialni strokovnjak glede položaja v Abesiniji. Ta Izjava podčrtava borbeni duh in zvestobo Abesincev do rimskega imperija. Poedini dogodki v mejnih ozemljih so brez pomena, ker jih je mogoče z lahkoto potlačiti in nastopa abeslnsko ljudstvo samo proti vznemirjevalcem. Preskrba Italijanske Vzhodne Afrike je v ostalem v ugodnem položaju. Samo v Somaliji je bilo mogoče požeti 650.000 dvojnih stotov žita in prav tako Je bila letos tudi letina ri-ža in kave nenavadno bogata. Cim so Italijani zasedli Abesiniio, so vsepovsod uredili vrtove, ki dajejo zelo mnogo zelenjave in krompirja. V teh petih letih se je povečalo tudi število živine, a povsod so Italijani snovali mlekarne, tovarne sira in testenin ter električne centrale. Zelo koristni so se izkazali tudi abesinski vrelci rudninskih vod. To vodo so italijanske čete polnile v steklenice in so sedaj neodvisne od krajevnih vodnih razmer. Da bi z dragocenim gorivom čim bolj štedili, so za normalni blagovni promet obnovili stari sistem karavan, motorna vozila pa so preuredili na pogon z lesnim plinom. Proti pomanjkanju sladkorja se Italijani v Abesiniji borijo z bogato proizvodnjo medu. Sedanja \-ojna je Italijanski Vzhodni Afriki le koristna, ker daje pobude za njeno gospodarsko osamosvojitev. Rumunski Proizvodnja nazaduje, ker usihajo vrelci Strokovno glasilo za petrojejsko proizvodnjo in industrijo »Oll and Gas Journal« priobčuje številke o svetovni proizvodnji petroleja v lanskem letu. Iz teh številk je razvidno, da je ta proizvodnja v primeri s predlansko narasla za 3.4S odstotka, in sicer samo v Zedinjenih državah za 7,1 odstotka, med tem ko je v Rumuniji skoraj za isti Iznos (7,05 odstotka) nazadovala. S tem je Rumunija s šestega mesta med najvažnejšimi petrolelskimi deželami nazadovala tudi na sedmo mesto. Vrstni red je danes sledeči: Zedinjene države (62.8 odstotka svetovne produkcije), Rusija, Venezuela, Holandska Indija, Iran, Mehika. Rumunija, Kolumbija, Irak Ltd. Lanska rumunska proizvodnja je znašala 5,8 milijona tem. Od L 1S36., ko je dosegla z 8,7 milijona ton svoj višek, je stalno nazadovala ln to gre po mnenju angleških izvedencev na račun počasnega usiha-vanja rumunskih petrolejskih vrelcev. Na- sproti temu pa so nemški strokovnjaki drugačnega mnenja. Po njihovih navedbah je res le to, da se stara petrolejska ležišča v damboviškem okrožju izčrpavajo, tako da je glavno težišče proizvodnje danes v pra-hovskem okrožju. Druga okrožja imajo sicer manjša ležišča, a bi jih bilo mogoče močneje Izkoriščati. Ravnatelj bukareštnnskega geološkega zavoda prof. Macovei ja na podlagi svojih raziskav izračunal, da znaša vsa zaloga petroleja v sedanjih rumunskih nahajališčih 48 milijonov ton ln bi se tedaj v šestih letih izčrpala, če bi znašala letna produkcija 8 milijonov ton. Po nemškem na-ziranju pa je ta cenitev prenizka. L. 1906. so cenili rumunske zaloge na 60 milijonov ton, od tistega časa pa so pridobili v resnici nad 120 milijonov ton. Prof. Macovei sam je mnenja, da je v Moldaviji in drugod še 22.000 štirjaških kilometrov petro-lejskega ozemlja in tai bi bilo okrog 200 milijonov ton petroleja. -BamsiHn««- Ne mara za mi ker ga bolj ntiče ribolov • Pred kratkim je umrl v Virginiji bogat poljedelec. Med njegovimi dediči je tudi neki chicaški »hobo«, potepuh, po imenu Fred Sharpe, mož, ki šteje 55 let in nima nobenega doma in poklica. Ni bilo lahko najti tega moža. Eden izmed sodedičev njegov bratranec, je odšel v Chic?> moral na pomoč policijo, ker ni sam ničesar opravil Preiskali so vsa chicaška zavetišča za brezdomce, pa brez uspeha, končno ga je neki policist zagledal na klopi v bližini neke postaje. Sporočil mu je veliko srečo, ki ga je doletela in ga je pozval, naj mu sledi, da bi se opravile formalnosti, ki so potrebne za prevzem dediščine. Toda možak je svojo »srečo« sprejel popolnoma brezbrižno. Dejal je, da Je namenjen baš na ribolov, pa nima časa. Bodo že kdaj pozneje opravili. Ko je bratranec čul o tej brezprimerni brezbrižnosti, je prosil policijo, naj možaka enostavno prime, da se zadeva z dediščino končno uredi. Tako se je tudi zgodilo in Fred Sharpe se bo mogel posvetiti svojemu ribolovu še! tedaj, ko bo prevzel milijone, ki so mu p*ipa-..:i. -BMlSMiMiM . Nenavadni kineina Viseča mreža in hladne pijače — Bogati aboiienti Med najbolj nenavadne kinematografe spada gotovo kinematograf v Ssigonu v Indokini. Prav za prav je ta kinematograf nekaj odličnega, kajti prostorov je tam malo. Sedežev sploh nima. Vsak obiskovalec prejme ob blagajni visečo mrežnico, razen tega mu postrežejo s hladnimi pijačami. Med tem ko se guga v svoji mrež- Merkur demantira Einsteina Planet Merkur, najbližji sopotnik sonca, ki ima 5000 km premera, bi se bil nedavno moral srečati s soncem. Astronomi so čakali na ta dogodek s točno naravnanimi urami, fotografi pa so imeli pripravljene kamere za snemanje. Trenutek srečanja jo bil za zvezdoznanstvo izredno važen. Einstein je namreč izračunal srečanje Men kurja do sekunde natančno in če bi sio vse po njegovi napovedi, bi to pomenilo največjo potrditev Einsteinove teorije. Toda zgodilo se je nasprotno: Merkur se je sicer pojavil, vendar z zamudo 30 sekund. S tem je postavil, pravijo, vso teorijo Einsteina na glavo. Ameriški astronomi so zaradi tega skovali krilatico: »Merkur je osramotil moderno astronomijo!« Z raketnim letalom na luno Fantastična vožnja na filmskem platnu 2e Keplerju je rojila po glavi ideja potovanja na druge zvezde — manjkala mu je samo ladja, s katero bi lahko premagal brezzračnl prostor, še mnogi so po njem sanjali o istem podvigu, iskali so najprimernejših načinov in računali, nesmrtni Jules Verne se je v svojem romanu med vsemi morda še najkonkretneje približal vsem problemom, ki prihajajo tu v poštev. Do naših dni so bili obenem vsi bolj ali manj prppričani. da spadajo potovanja na luno med utopije, ki se ne morejo nikoli uresničiti, pred vsem ne iz tehničnih razlogov. Tedaj je 1. 1923. Hermanu Obert nastopil s svojo knjigo »Z raketo v planetni prostor«, ki je postavila ves problem na novo podlago. Danes priznavajo že na vseh straneh, da bi moglo le raketno letalo doseči brzino, s katero bi se moglo izmuzniti privlačnosti zemlje. To je najvažnejše vprašanje poleg drugega vprašanja, kako zavirati ob povratku kozmično vozilo tako, da bi se ne razpršilo kakor meteor v žareč prašek ob trenju z zemeljskim ozračjem. Je pa še cela vrsta drugih problemov, ki Jih bo treba teoretično in praktično rešiti, preden bomo lahko rekli, da smo se starodavni sanji človeškega rodu približali za nov korak. Vsekako nam ostaja dotlej še dosti časa za fantastična ugibanja o bodočih kozmičnih poletih. Ljudje takšne stva- ri radi poslušajo ln zato Je imel pisatelj Doležal, ki se v dveh svojih romanih bavi s problemom kozmičnih poletov, natlačeno polno dvorano, ko je te dni v dunajski Uranijl predaval o tej svoji priljubljeni snovi. Doležal je prepričan, da bodo ljudje že v d oglednem času tvegali raketno potovanje v vesoljnost ln je z zanimivimi diapozitivi ter z novim kulturnim filmom Ba-varie »Kozmično letalo št. 1. starta« podal zelo nazorno in skoraj prepričljivo, čeprav fantastično sliko, kako se bo to po vsej priliki zgodilo. Film prikazuje nič manj nič več nego potovanje z raketnim letalom do lune, okrog nje in nazaj na zemljo. Seveda so ga izdelali večinoma s trikovnimi posnetki, vendar pa je tako spretno sestavljen, da nima gledalec te pol ure, kolikor traja projekcija, niti trenutek občutka, da se dogajajo na filmskem platnu nemogoče stvari. Celo čudne pokrajine na mescu, ki jih opazujejo kozmični vozači lz svoje rakete, se gledalca dojmejo povsem naravno, V ostalem pa se b*do potniki prvega vsemlr-skega vozila pazili izstopiti na luni sami, kajfl prvič ni tam nobenega ozračja, drugič pa znaša temperatura na mescu podnevi okrog 100 stopinj nad ničlo, ponoči pa okrog 150 stopinj pod ničlo. niči in srka hladne pijače, gleda dogodke na filmskem platnu. Najdražji kinematograf pa je v Mem-phisu v Zednjenih državaii. Vstopnic tam sploh ne prodajajo. Dva in dvajset najuglednejših meščanov predstavlja vse obiskovalce tega kinematografa, njegove abo-nente. Letno plačajo vsak po 5000 dolarjev. Enkrat na teden je predstava, a vsak film predvajajo samo enkrat. Letalo ga prinese naravnost iz Hollywcoda. ln sicer davno pred prvo javno p roje! :,'o Čuden kinematograf je tudi v Marsei-11 eu Tam si za par starih čevljev ali star klobuk ogledaš lahko dva filma. Lastnik tega kinematografa je namreč obenem trgovec s starim blagom. A N E K T F Cesar Vespazian je podaril nekoč neki ljubici štiri sto tisoč sesterc. Njegov blagajnik ga je naslednje Jutro vprašal osuplo, pod kakšne izdatke naj vknfrži to vsoto. Veapazian je kratko pomislil, potem je odgovoril z nasmehom: »Zapiši preprosto: Zla preveliko ljubezen do Vespaziana.« ★ Ko je cesar Tiberij izgubil svojega Sina Druza, je pohitel ves svet, da mu izreče svoje sožalje. S > odposlanci Homerjev« Troje so se poje "i" i šele tedaj, ko Je bilo dote žalovanja že davno kcsiec. Tiberij je nekaj časa potrpežljivo poslušal besede, s katerimi so se skušali oprostiti, potem jih je prekinil z zasmehljivim glasom: »že dobro, že dobr*. Tudi jaa vam moram vendar izreči svoje sožalje — za smrt vašega someščana Hektorja!« VSA K BAN ENA »Pomisli, kadar pri nas vstajamo, gredo v Avstraliji šele k počitku.« »Saj sem vedno dejal: svet je velik lenuh.. (»Pases saies«! G. lličhz Očetu Se nebo je zoblačilo, prek grobov gre mrzel piš, sneg pokriva zdaj gomilo, kjer Ti očka mirno spiš. Snežec beli naletava, da Ti v krsti toplo bo, duša Tvoja k Bogu plava, Bog ji je odprl nebo. Sam stojim zdaj na gomili ves zamišljen, mrk in tih, vsi glasovi so vtihnili, čujem le srca še vzdih. Tebi zdaj je lahko, oče, našel si poslednji dom. boli svoji pa moj oče vtehe našel več ne bom. Junaška tivo'ika V svoje začudenje je videl da ima stolp nova vrata, ki so bila samo pri-slonjena. ne zaklenjena. Previdno je stopil noter in prisluhnil. Vse je bilo tiho. S?~no nekaj netopirjev mu je prh-nilo mimo glave Že se je hotel vrniti, kar se mu zazdi, da sliši prav na vrhu stolpa glasove. Ohrabril se ie in se splazil po vijugastih stopnicah Obstal jc pred na pol odprtimi vrati in zagledal moža, ki se je vneto sklanjal nad modelom letala. Zraven njega je stala druga postava, ki je bila videti dokaj sumljiva. — »Tako. tako. tu je delal poi7kusne polete s svojim čednim modelčkom!« je rekel prvi neznanec in se vzravnal. — »Glej. sprožilna naprava! Res imenitno. Samo na tale vzvod pritisneš, pa steče zadevica in mode'ček zleti skozi staro strelno lino v zračni nrostor, kier fa odtod udobno spremljaš z očmi! To si je krasno izmisHl! A zdai vzamemo stvarco s seboj. da jo preiščejo strokovnjaki Če je kaj vredna, prodava načrte, stari Br^ot na nai se obriše!« Slavku je kar sapa zasraiala, ko je pokušal surove besede. Kdo bi si bil misMl. da ie prav stari Brnot tak velik i;zumitelj, ki celo mednarodni zločinci serfaio no njegovih osnutkih! Tzprevi-del ie. da se s krenkima možakoma ne more snustiti v boj. Ponoči tudi ni mogel vee priklicati. Samo nekaj je še utegnil storiti. Kakor blisk je planil v tesno sobico, pritisnil na sprožilni vzvod in kom a i še videl, kako so se pronelerji zavrtimi in kako je modelček sf-čal skozi strelno lino. preden se je ed'^n izmed nenridinravov vrgel nanj. Slavku je usne^o, da Pa je s spretnim su^Vom v želodec podrl na tla. a v tem je ime! že drugega na vratu. Kakor dva divia mačka sta se valjala sem ter tja, in Slavko se je na tihem sveto zare-kel da se ne bo nikoli več spuščal v takšne stvari, ako ne bo imel poštenega orožja pri sebi. Tedaj pa je začul s stonnic urne korake in v naslednjem trenutku je stala med vrati Branka, nared. da poseže v boj. »Brž vzemi vrv, ki leži v kotu, in zveži onegale lopova. preden vstane!« ji je Slavko za-klical. Vezanje zločincev je bilo Bran-kina posebna stroka. V nekaj trenutkih je malopridneža tako povila, da se ni mogel več ganiti, potem na se je z bratom vred lotila drugega, ki je kma- C cul o /Jutt® Gustav Strniša: lu ležal zraven tovariša kakor zavoj, pripravljen, da ga odneseš na pošto. Nato sta obvestila policijo in se odpravila iskat model letala, ki sta ga čez nekaj časa res našla. Gospod Brnot se je bil ta čas opomogel in je skoraj znorel od veselja, ko sta mu dvojčka zmagoslavno prinesla rešeno letalce Slavko je moral na dolgo in na široko pripovedovati, kako je bil iztrgal lopovoma dragoceni plen, in Brnot mu je več ko stokrat zatrdil svojo hvaležnost »Kajti ta model je tako rekoč moje življenjsko delo Mnogo let sem se ubijal z njim; ko bi mi bil šel po zlu, bi bilo uničeno vse življenje, kar ga je še pred menoj. Načrti in vzorec so vredna celo premoženje in to premoženje bom rad delil z vama, kakor hitro pride zadeva v red!« Ni čudo. da sta se' tudi dvojčka na vse pretege veselila, pri čemer pa Branka ni pozabila poudariti, da rešitev Brnotovega izuma prav za prav ni nhma zasluga, marveč — zasluga vrlega Pazija. (Konec.) Naprauite si padalo Vzemite polo svilenega papirja in ravnajte se po naslednjih navodilih: 1. Kvadratasto polo zganete po črtkanih črtah, ki so zarisane na sliki. — 2. Zdaj v drugo zganete. — 3. Zgornjo lego levega krila upognete k sredi. — 4. Zgornjo lego desnega krila upognete k sredi. — 5. Obrnite in upognite enako tudi drugo stran. — 6. Obe prednji konici upognete na noter. — 7. Zvijte papir dvojno, napravite luknjo skozi vse plasti in odrežite vse, kar je spodaj izven črtkane črte. — Sedaj zvežete v vse luknje niti, ki jih spodaj spojite. Z brnečimi propelerji je stroj izginil v temi Rli imate čobre oči Takoj vas bomo preizkusili. Oglejte si natančno vse štiri slike, na vsaki mo- rate najti po eno napako. Torej brž pokažite kaj znate in zmorete. 0IC3B01C3ICDaC3l<3IC3a0IC Drag! strfc matic Pred dvemi leti sem se udeležil natečaja, ki si ga razpisal in prejel od Tebe krasno knjigo kot nagrado. Knjiga mi je drag spomin in je skrbno spravljena v moji knjižnici. Danes Ti hočem opisati dijaško življenje v zavodu »Kneginje Zorke«, katerega gojenec sem. Pododbor »Kneginje Zorke«, je bil ustanovljen v Ljubljani leta 1932. Tu bodo letos gojenci slavili prvo maturo. Zavod vodijo odlične ljubljanske dame s predsednico go. Olgo Pucovo in tajnico go. Marijano Grasselli-jevo na čelu. Zavod sprejema v oskrbo proti primerni odškodnini dijake revnih staršev z dežele. Trenutno je v zavodu 45 dijakov. Živ žav, ki ga povzroča 45 dijakov morata krotiti dva prefekta vi-sokošolca. Ga. tajnica Grassellijeva, ki dan na dan prihaja v zavod nam je dobra in nežna mamica, na drugi strani pa stroga razredničarka dijakom vseh razredov v zavodu. V zavodu je predpisan strog red, ki se ga moramo gojenci do pike držati, sicer sledi na raportu po go. Grasselli-jevi pravična kazen. Učenje, prosti čas, zabava itd. vse se vrši po določenem načrtu in temu primeren je tudi uspeh v šoli. Hrana ni po izbiri, vendar zadostna, zdrava, tečna in okusna. Prepričan sem dragi stric Matic, da bi bilo lepo če bi Ti naš zavod enkrat osebno posetil, saj naše dame temu gotovo ne bodo nasprotovale. Videl boš kako veliko in težko delo vrši Pododbor društva »Kneginje Zorke«. Spoznal boš tudi cilj tega društva: »vzgojiti najboljše sinove naše lepe domovine Jugoslavije.« Tonček Jelnikar, dijak III. r. drž. gim. v Ljubljani Dragi Tonček! Z velikim zanimanjem sem prebral Tvoje pisemce. Objavim ga, da se tudi drugi Jutrovčki seznanijo z zavodom Kneginje Zorke, ki si je pridobil s svojo požrtvovalnostjo že mnogo zaslug. V vzpodbudo mladim gojencem pa pošljem knjižnici zavoda nekaj mladinskih knjig iz naše založbe. O priliki se pa še sam oglasim. Lepo pozdravi tovariše! Zdravo! Stric Matic. Rli ueste Kaj? — Nu, da je pisemska znamka v minulem letu obhajala stoletnico! Zamisel pisemske znamke je sicer stare ša, a v svoji sedanji obliki je nastala na pobudo Angleža Rowlanda Hilla, ki mu je leta 1840. uspelo, da je spravil prvo znamko v promet. Takrat je vladala v Angliji kraljica Viktorija, in posrečilo se je dobiti od nje dovoljenje, da so okrasili novi izum z njeno sliko, čeprav se je zdelo to marsikomu očitna žalitev Dandanes so posamezne znamke oddel j ene druga od druge z vrsticami luknjic, da jih lahko trgaš vsaksebi; pri prvih znamkah ni bilo tako, Luknjanje znamkovnih pol je baje sad naključja, kakor še nekatera druga koristna stvar. Pravijo namreč, da je nekoč časnikar, ki je sedel v gostilni, hotel nalepiti znamke na večje število pisem, pa ni bilo dobiti ne škarij ne noža, s katerim bi jih bil mogel odrezati. Tedaj je vzel iglo in z njo napravil okrog in okrog znamk vrsto luknjic, na kar jih je zlahka odtrgal. Prebrisanec, ki je sedel zraven njega, si je to reč zapomnil, šel na patentni urad, priglasil časnikarjev do-mislek kot svojo duhovno last ter ga kmalu nato prodal za lep kupček tisočakov. Nekakšne pisemske znamke je rabila pariška mestna pošta že leta 1653. in tudi v Sardiniji je bilo že leta 1818. nekaj podobnega v rabi Za mlade detektive Na zgornji sliki vidite roparja, ki pravkar strahuje bančnega blagajnika. Rop mu je uspel in na spodnji sliki ve-seljači s prijateljem. Ce si dober opazovalec in če imaš količkaj zmožnosti za detektiva, boš hitro spoznal, kateri izmed obeh mož je ropar. IONI HVALA: Svate m! Gor ci Gorica leži na razpotju Soške in Vipavske doline. Mesto ima lepo, zdravo in prometno lego. Tu ni odprta le pot proti severu v Soško dolino, ampak tudi na jugovzhod proti prostrani Fur-laniji, na jug ob Soči k morju in na vzhod v vinorodno Vipavsko dolino. Lepe cerkve v mestu nam govore o pobožnosti prebivalcev; mestni muzej, trgovski dom, razne šole in druge ustanove pa nam pričajo o njihovi visoki kulturni stopnji S priključenimi vasmi meri 102 km2 in ima okoli 42 tisoč prebivalcev. Za časa svet. vojne je mesto zelo trpelo. Sedaj je pozidano in je sončna Gorica prelepo središče goriških Slovencev. Najlepša pa je goriška okolica. Vabljiva je, zelena, rodovitna in polna zgodovinskih spominov. Povsod je sonca v izobilju in Gorica povsem zasluži ime sončnega mesta. Z goriškega Grada je zelo lep razgled. Nas zanima predvsem cesta, ki se onstran Solkana odcepi na Sv. goro. Tu je znana božja pot. Na 682 m visokem hribu si je svetogorska Kraljica izbrala kraj svojega domovanja med goriškimi Slovenci. Lepo je tu. Že ob bežnem pogledu v vse smeri smo očarani. Na dlani imamo skoraj vso goriško dolino. Sveta gora se je imenovala Skalni-ca. Tu je pasla pobožna Urška Ferli-goj iz Grgarja. Tudi v začetku junija 1. 1539. je prignala svojo čredico prav na vrh. Ko je zazvonilo poldne, je pokleknila in molila. Prikaže se ji Marija z Detetom v naročju. Z milim glasom ji naroči: »Reci, pobožna Uršika, ljudem, naj mi tu na Skalnici sezidajo hišo!« Urška se prestraši. Ko se opogumi, se izgovarja, da ji ljudje ne bodo verjeli Ko ji pa Marija obljubi pomoč, gre in oznanja visoko naročilo širom goriške dežele. Trikrat jo zaprejo, trikrat jo Marija reši. Končno pa tudi gosposka uvidi, da je ponovna čudežna rešitev grgarske pastirice božje delo. Tam, kjer se je prikazala Marija, so postavili njeni častilci malo kapelico. Na lesenem oltarju je bil kipec Matere božje z Jezusom. Na Skal-nico so prihajali romarji. Brez razlike na stan, so vsi častili Marijo. Sestavil se je odbor, ki je skrbel, da se ji pozida lepše domovanje. Sin glavarjevega namestnika za Goriško, grof Attems, je prevzel vodstvo in pokroviteljstvo. Devetnajsto nedeljo po bin-koštih, 12. okt 1544.. je bila cerkev posvečena. Prvotni kipec so zamenjali s prelepo podobo Matere božje z Jezusom, sv. Joahimom in sv. Janezom Krstnikom. To podobo, slikano na ce-drov les, je daroval takratni oglejski patriarh kardinal Marko Grimani. Pozneje so zgradili na gori še samostan in romarsko hišo. Cerkev so izpopolnjevali in je tekom let božja pot na Sveti gori zaslovela daleč naokoli. Tu so se zgodili mnogi čudeži, o katerih poročajo tudi zgodovinarji. Nasprotniki Sv. gore, protestanti niso z vlogo j na cesarja Ferdinanda, kjer so poro-' čali, da se dogajajo tu sleparski čudeži in prosili, da bi se božja pot odpravila, nič dosegli Usodno je bilo za Sv. goro leto 1785. Z Dunaja je cesar Jožef II. 8. aprila poslal ukaz, da se morata cerkev in samostan podreti Posebna komisija je 28. januarja 1786. prišla na Sv. goro. Ta je dala razdreti oltarje in prodala vse dragocenosti. Cerkev in samostan so porušili. Žalostni Goričani so še vedno romali k razvalinam. Želja, da bi mogli ponovno častiti Mater božjo na dostojno opremljenem izvoljenem mestu, se jim je končno uresničila. L. 1793. se je Marija vrnila na svojo goro. Spremljalo jo je nad 40 tisoč ljudi. Marijino svetišče so oskrbovali duhovniki, pozneje frančiškani. L. 1915. je morala svetogorska Kraljica zopet bežati. Prišla je v Ljubljano. Njen dom na Sv. gori so porušile granate. Po končani bojni vihri se je 1. 1923. »begunka« Marija vrnila. Sončna Gorica je videla njeno zmagoslavno vrnitev Veličastni sprevod je vodil knezonadškof dr. Frančišek Sede j. Prauljica Danes vam, otroci dragi lepo pravljico povem o blesteči, beli kači ki hodila je k ljudem. Mleko je z otroki pila, govorila kot ljudje, kaj je z njimi govorila, tega nihče več ne ve. In o drobnem biser-polžu še povem, ki je blestel ji na glavi, v zlati kroni kakor solnce je žarel. Kača bila je princeza, polžek bil njen vdani paž, kača bila je zakleta, z njo blesteči polžek naš Oče kralj ju je začaral, hčerko svojo je preklel, ker je poljubila paža, ki bi jo za ženko vzel. Rešil bi ju, kdor prebrodil bi globokih rek deset, in deset gora prehodil k njima šel v skrivnostni svet Tam bi zdrobil kači glavo, potlej s pažem se boril, ter dosegel čast in slavo, saj sam kralj postal bi bil! Ko pastirček, mali Gregec zvedel je za to povest, se takoj je sam napotil, prek voda, gora in cest. Ko odseka kači glavo, drobni paž pred njim je stal: »Za kraljičino in slavo se boš z mano bojeval!« Gregec pa se je nasmehnil: »Sam kraljičino imej, le da vaju sem zdaj rešil, spet napotim se naprej!« Pa kraljičina vesela mu je dala kup zlata, in presrečna ga objela: »Našel srečo boš doma!« Grege c se domov je vrnil, kupil mnogo je sveta, kjer postal je srečni kmetič kralj brez krone in zlata! alje^tvo mode Nekaj besed o perilu »Lepo perilo je nepogrešljivo raskošje», mi je nekoč dejala žena, za katero smo vsi vedeli, da ji sredstva komaj zadoščajo za vsakdanje življenje. Pri teh besedah je vzdihnila... Ni čuda, saj so ji prihajali v spomin vsi tisti trudoma prištedeni dinarji, ki jih je mesec za mesecem polagala na stran, da si je potem lahko kupila ta ali oni kos perila. Seveda, lahko je na- ppwm vfDno NAjNOvejše h: dveh estesšcOT blaga pisati: kupila si Je... V resnici je Wla zadeva dosti bolj dolgotrajna. Vedela je, da pri tvorivu ne sme štediti, saj je hotela imeti trpežno, lepo perilo. Za kakovostno manjvredno perilo ji je bilo škoda težko prisluženih dinarjev. Izbrala sd je torej dobro blago. Da pa bi je te vrste perilo ne prišlo predrago, ga je ukrojila in sešila sama doma, seveda po dobrem kroju. Tu in tam si je potem utrgala kako uro od počitka, da je sama nakvačka-la čipke. Z roko kvačkane čipke so pač neuničljive, v lepoti in vrednosti pa prednjačijo kupljenim, kakor sleherno j ročno delo tovarniškim izdelkom. Sdcer pa se pri ročnem delu živci spočijejo, se je neštetokrat tolažila, ko je ni bilo več volja truditi se z drobnim vezenjem. In šlo je... Saj veste, kako lepo je takšno drobno, večbarvno vezenje na nežnem perilu ? Cvetlice, posuti listki, miniaturne pentlje — za eno samo kombinežo ne porabite več kakor nekaj ur dela, da jo tako okrasite. Prav tako čedni so izrezani arnaanen- Brez fežav deluje Darmo« * »emu prijetno* pri uporabi: nobenega kuhanje td- Včasih se nam primeri, da lahko nekje prav poceni kupimo majhen ostanek blaga, ki pa potem z njim ne vemo kaj početi Nič zato — mogoče pa najdemo doma še kakšno krpo svile, ki se v barvi sklada z našo novo pridobitvijo? Sedaj primerjamo sem in tja in končno se nam res posreči: iz dveh razmeroma majhnih kosov blaga smo sestavile čedno bluzo, ki nam je tembolj pri srcu, ker je bila tako poceni! Dve tako sestavljeni bluzi smo posneli iz modne priloge »Ženskega sveta«. To izvrstno že._Jko revijo, ki ima poleg literarnega dela še modno in gospodinjsko prilogo s krojno polo in s predlogo za ročna dela, naročate pri upravi »Ženskega sveta« Ljubljana, Aleksandrova cesta 16, posamezne številke pa dobite v vseh tobakarnah. jev.nifl pollrari|d *r«xjljlc In ne grenkih soli Oarmo» ie okusen kakor Cokolaaa Ne oaeliutajle i neprelc-kuienimi preparati, temveč uredit« svojo prebavo i dobrim odvajalnim sredstvom Miainuuun* ti iz blaga drugačne barve, ki jih z drobnimi vbodi prišijete na perilo, drobni čipkasti vložki, luknjičasto vezenje in celo preprosti, nad vse trpežni zobčki Perilo je vse bolj osebna zadeva kakor na primer obleke, saj ni nikoli tolikanj podvrženo modi kakor osebnemu okusu nosi tel jice. »Obleke so stvar noje šivilje,« se Je izrazila neka gospa. »Za perilo pa skrbim sama. Včasih preteče tudi leto dni, preden si nabavim nov kos perila, tedaj pa mora srajca ali kombineža, ki si jo omislim, povsem ustrezati mojim željam: biti mora iz trpežnega, lepega tvoriva, okusna, udobna, brezhibno la-ojena in okrašena z ročnim vezenjem ali čipkami. Takšen kos lahko potem nosim leta in leta...« Sodobno perilo je kajpada tako krojeno, da poudarja oblike života in ga lahko nosimo tudi pod najtanjšo obleko, ne da bi nam kvarilo z različnimi gubicami brezhibno linijo postave. V ta namen je pri modernih kombinežah zgornji del dočim je kombineža po krilu povsem prileže k telesu in celo podpre obliko prsi. Zgornji rob takšnega nederčka navadno okrasimo z vezenjem ali s čipkami, dočim je kombineže po krilu povsem gladka, Pri nočnih srajcah se poleg nabranih in s pentljami okrašenih modelov vse bolj uveljavlja preprosti kroj, ki nekoliko posnema moško srajco, ki pa je tukaj ozaljština z raznimi všitimi robovi, vezenimi vložki, drobnimi gumbki itd. Poteg vezene kombineža in popoldanske kombineže z nedorčkom lz čipkastega pralnega blaga smo Vam iz sodobne ženske revije »Ženski svet« prerisali model s všitim nederčkom in model 3082, ki predstavlja hlačno kombinežo s vžitim nederčkom in model 3077, ki preoočuje nočno srajco z všitimi robčki. Doma kuhano milo Ziij v kotel aii v veUK lonec iz i vode, ko je vroča, dodaj 5 kg mastnega loja. Ako je loj bolj slab, ga vzemi raje 6 kg. Počakaj, da zavre, nato dodajaj polagoma v kratkih presledkih 1 kg lužnega kamna, ki ga pa ne prijemaj z rokami, ker razjeda kožo. Vse to z dolgo močno kuhalnico stalno mešaj ob zmernem ognju, a pazi, da stalno vre. Ker se dvigajo pene in hoče vedno od časa do časa kipeti, poškropi z mrzlo vodo. Kuha naj se dobro uro; po potrebi ie dalje časa. Važno je, da nenehno mešaš. Milo je dovolj kuhano: Ako dvigneš kuhalnico lz milnice in se je drže curki ter se hitro strjujejo kakor pri goreči sveči. Ali: če vtakneš moker mrzel nož v milnico, ga dvigneš iz nje in se milo na njem hitro strdi kakor gladka glazura. Dokler te stopnje kuhanja nisi dosegla, ne nehaj kuhati Kakor hitro pa se je navedeni poizkus obnesel, odmakni lonec z ognjišča, vlij v vročo milnico 1/8 litra terpentina ln 2 praška za peno. Oboje ln lužni kamen dobiš v drogerlji. Premešaj dobro ln takoj nato vlij tekočino v šitrioglat podolgast zabojček, v katerega si prej položila zmočeno in ožeto krpo. Postavi na hlad; naslednjega dne s krpo vred dvigni milo lz zabojčka ln ga z žico na reži na kose. Milo je snežnobelo Ld strjeno. Paziti treba, da je mokra krpa na dnu ln ob straneh lepo napeta ter da visi še preko zabojčka. Tako najlažje dvigneš strjeno milo iz zabojčka. Posoda ne sme puščati ln je sploh dobro, da naliješ kuhano milo v več zabojčkov, ker dobiš na ta način lepše oblike. Milo naj se suši na hladu. Recept je po mnogih gospodinjah ope-tovano preizkušen. Češki, v svetovni vojni mnogo uporabljan način: Zavri 6 litrov deževnice ali druge mehke vode, dodaj 1 kg lužnega kamna in 3 kg stopljene toišče, t. j. loja ali kake druge maščobe. Kuhaj 3 do 3 ln pol ure ter skoraj neprestano mešaj. Lonec ne sme biti poln, ker milnica rada kipi. Ko se začne nekoliko gostiti, dodaj pest soli in še malo pokuhaj. Dovolj kuhano milo se hitro strdi v kepico, ako vliješ nekoliko milne tekočine v žlico mrzle vode. Odstavi tedaj milo in naj stoji četrt ure v hladu Potem ga zlij v zabojčke, obložene s mokrimi krpami ter postopaj nadalje kakor prej. — Ali: kuhaj pol ure 1 kg gašenega apna, 5 1 vode ln 1 kg sode, potem postavi preko noči na hlad, nakar odlij lug, usedlino pa vrzi na gnoj. V lug deni 1 kg stopljenega loja ln po eno žlico soli, mleka ln drevesne smole. Vse to kuhaj tri ln pol ure ter mešaj. Nadalje postopaj kakor prej. To milo je j ako ostro. Tekoče milo. Zmešaj 4 1 vode, 1/4 kg mila, 1/4 kg sode ln 1/4 kg vodotopnega stekla. Vse u kuhaj 2 uri; odstavi, primešaj M 1 salmljaka, dobro premešaj tn nallj v steklenice, ki jih zamaši. Tekoče milo prirejamo, kadar se nam je nabralo dovolj ostankov mila. * Gospa, Šivate sami? Najboljšo pomoč pri šivanju vam nudi »žensld Svet«. Prinaša veliko število krojev ln navodila za šivanje. Pišite takoj po ogledno številko na naslov: »ženski Svet«, Ljubljana, Aleksandrova c. 16. Novi orehi PrenriJcalMca Dalmacija opereta aristokhat zatiralec domovina anatolija Premikaj te besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri zemljepisna imena. Račun s črkami SSBTS s TS = ETS SAE BTT BLK OBS OBS «i • ■» Namesto črk vstavi prave številke, da dobiš račun, ki se izide. Ista črka nadomešča zmerom i.-rtc številko Očetov god Na svoj god je oče ostal doma pri družini. Sinovom pa je obljubil, da Jim bo dal denar za kino, toda le • pogojem, da rešijo lahko računsko nalogo. V svoji denarnici ima določeno vsoto denarja. Ce od tega denarja vzame 500 dinarjev, mu ostane še petina prvotnega zneska. Koliko denarja je imel v začetku? Skrit pregovor SIRARNA — ROMANTIKA — UBO-STVO — ANTONIJA — SRAKOPER — MOTOVILEČ — MARATON — DAPHNE — OGOREK — PROSTOST — VODOVOD — PRIDOBITNIK — ŽIVLJENJE. Iz vsake besede vzemi tri zaporedne črka in sestavi iz njih rek. Odlomljena smreka Osemnajst metrov visoko smreko je vihar tako odlomil, da se njen vrh dotika tal. Dotikališče vrha je od vznožja smreke oddaljeno šest metrov. V kateri višini se je odlomila smreka » Nekaj za izpolnjenje 8 . 2 . S 8 5 4 . 1 . 9 . 5 1 . 1 1 V vsaki vodoravni vrsti je treba s pomočjo enega osnovnih računskih načinov (seštevanja, odštevanja, množenja a'i deljenja) najti številko, ki je zdaj nadomeščena s piko V poštev p^ejo samo številke od 0 do 9. Rešitev Je možna samo ena. Ce je pravilna, bo vsota števil v vsaki navpični vrsti enaka. Veriga --BI-- --V I-- --PA-- --T O-- --BI-- --PA-- --M A-- --TE-- --p i-- Namesto črtic vstavi črke, da dooiš besede. Zadnji zlog ene besede je hkrati tudi prvi zlog naslednje besede. Posetnica JANKO VABL Riga Kaj je ta gospod po poklicu? Skrito ime EDAPUUKAIRADSO ANTSAATAAJAONO V srednji vrsti vstavi prave črke, da do-biš v navpičnih vrstah besede, v srednji pa ime in priimek slovenskega politika is preteklega stoletja. Rešitve je treba poslati do četrtka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo stric Matic razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad. Strti crsM polaganje kvart: Rešitev je več. Ena izmed njih je naslednja: V prvi vr^tj so srčeva osmica, karova desetica, pikova sedmica in kriJeva devetica. V drugi vrsti so križeva sedmica, pikova devetica, karova osmica in srčeva desetica. V tretji vrsti so karova devetica, srčeva sedmica, križeva desetica in pikova osmica. V zadnji vrsti so pikova desetica, kr ževs osnu-va, srčeva devetica in karova sedmica. Pobotnica: Zemliemerec. Skrit pesnik: Dragotin Kette. premikalnica: Evgenlja, Dragotin, Katarina. Preračunavanje: Bilo le 1 m rumenega, 2 m rdečega. 4 m belega. S m črnega 16 zelenega in 32 m sinjega bl2ga. Se®tavljalnic<*: Mnogo pesmi o Volgi ta pelo, pesmi takšne pa vendar Se ni ki bi sonce jo naše ogrelo, da bi peii na Voigi jo vsi. Belci in črnci: Najprej se prepeljeta čez reko dva črnca. En črnec izstopi črnec veslač pa se vrne čez reko nazaj. Drugič se prepeljeta čez reko črnec veslač in belec veslač. Črnec izstopi, b^lec pa vrne nazaj. Tretjič se prepeljeta čez r^ko dva belca. Zdaj izstopi belec ki ne ma veslati, vstopi pa črnec, kl tud) nj ves ač, in se vrne z belcem veslačem čez reko. Četrtič se prepeljeta čez reko oba b^Icsu, tako da so vsi trije belci na rasprotni strani reke. Zdaj pošljejo belci črnega veslača nazaj čez reko, da prepe'je še svoja dva tovariša, in sicer vsakega posebej, ker je čoln samo za dve osebi. Stric Matic je po žrebu nagradil šr>st reševalcev. Po eno knjigo revije iZivlienjo in svet bodo dobili: Franci Reiter. Črna nri Prevaljah; Iren-ka Turk, Ljubljana, Slomškova uMca 27; Vlado Sestan, Zagreb. Kustošija. Aleksandrova 65; Anton Zdouc, Ljubljana VII, Kamniška 4; Ivan R-estar, Hrastnik, ln Marko Mrak, Ljubljana. Srbska 7. Nagrajer zi iz Ljubljane naj nagrade dvignejo v upravi »Jutra«. Križanka št Vodoravno: 1. nemški komponist lz Salzburga; 6. domača žival; 11. umetno narejena struga; 17. adverb, ki pomeni mnogo, precej; 18. preročišče; 20. Shakes-pearjeva tragedija (fon.); 21. ničla (tujka); 22. oseba iz sv. pisma (na splošno ne po imenu); 23. vrsta ribe; 25. egipčanski sv. bik; 26. ime filmske Igralke Rine; 27. mesto v Južni Srbiji; 29. francoski pisatelj; 31. palestinska luka; 32. osebni zaimek; 33. obdelovalec zemlje; 34. pripadnik starega germanskega plemena; 36. skandinavsko moško Ime; 38. medmet; 39. vrsta kovanega denarja; 41. vrsta voščenega platna; 44. delavec, ki dela pod zemljo; 46. glazbeni Instrument; 48. drama od Jože Ivakiča; 50. moško Ime; 51. starogrško mesto, v katerem je Demosten držal svoje znamenite flliplke; 52. orani ca; 54. lakaj je sreča ©poteča Si tudi tč med tistimi, ki pravijo »nimam sreče«? Mortiš se, prijateljica; srečo imaš, si jo imola ali jo boš imela, le prav ravnati najbrže ne veš z njo. Cujte, kako je prišla Sreča na svet: Ko je Bog ustvaril svet, je mislil na vse. Dal je ljudem razum in izpopolnjevali so se. Dal jim je Ijubezem m ljubili so. Dal jim je časrtiželjnost in skušali so napredovati. Ali vs>e je bilo nekako brez teka. Ljudje niso vedeli, čemu se neprestano pehajo za vsem tem. In Bog je hotel dati človeku nokaj, kar bi dalo njegovemu življenju smisel. Dolgo je razmišljal, kaj naj bi to bilo. Lahko bi bil iznašel kakšno novo lastnost. pa teh so imeli ljudje že toliko, da jih ni hote! še pomnoževati. Hotel jim je dati nokaj, kar bi bilo i-rven človeških sil, a vendarle tako ozko povezano z njim, da bi dalo njegovemu življenju co-vo vrednost. Nazadnje je sklenil, da bo ustvarili Srečo. Na njegov namig je vstala iz kaosa Sreča. Takole ji je rekel Bog: »Ustvaril sem te, da bi izpolnili življenje ljudi z nekakšnim posebnim smislom. Zato hočem, da bi bila morda temu bolj naklonjena kakor onemu. Bodi vsakomur enako pravična Naj te ne skrbi, kako bodo ljudje porabili tvoje darove, zato sem jim dal «azum.« In tako je prišla na svet Sreča. Ko je ■topila neizkušena Sreča z nebes na zem- ljo, je teklo po njej življenje v polnem razmahu. »Prvi dan bom samo opazovala«, si je dejala. In začela je gledati okoli sebe. Videla je bogataša ki je strgan in lačen vedel pred mernikom, polnim denarja, videla je modrijana, ki je mislil in mislil io vedno bolj glasno vpi! »vem da ničesar ne vem«, videla je zaljubljenca, ki sta se ljubila in nista vedela, kaj imata od tega. Sreča se je razveselila: »Ljudje imajo razum in vedeli bodo. kako nai postopajo z menoj, da jim k postanem dosegljiva. Jutri začnem.« In res je začela. »Videti je, da je ljudem pesebno pri srcu bogastvo, utelesim se torej najprej v njega,« je rekla Sreoa. Izbrala si je mladega moža ki je rmd velike načrte, a nit* beliča ▼ žepu. S Sre-čino pomočjo so se nekega dne odprla razmajana vrata hladnega stanovanj« našega mladeniča in vstopil je plemen-ti gospod, ki se mu je predstavil za notarja Mladenič je bil ves v strahu, ker ni vedel, kaj neki hoče odHični gospod pri njem a Se bolj se je prestrašil, ko je zaslišal tako vabljivo zgodbo, da ji ni mogel verjeti Niti dokumenti. ki so mu pričali, da je postal edini dedič bogatega strica, ki ga skoraj niti poznal ni, ga niso mogli dovolj prepričati. Mladenič je bil srečen Pograbi' je bankovce. ki mu jih je bi'a naklonila Sreča in začel razmišljaj ti. kaj bi z njimi. »Za moje velike načrte je to še premalo«, je pomislil. Imeti moram najmanj dvakrat toliko«, in že je bil praabil da pred kratkim ni irnefl ničesar »Podvojit; moram svoje imetje«. Mislil je, kako b: to napravil. »Cemu ne bi poizkusil sreče,« si je dejal in šel igrat in igral je tako dolgo dokler ni zaigral poslednjega beliča. »Nimam sreče«, je za vpil. a Sreča je začudeno odkimala z glavo. »Moj prvn poskus 9e ni obnesel,« je žalostno ugotovila. »Utelesila se bom v ljubezen.« In za svoj drugi poskus s ie izbrala postamo dekle, ki je neizmerno hrepeneflo po ljubezni, moški se pa nikol; niso zmenili zanjo. Po posredovanju Sreče se je zdaj zaljubil vanjo lep mladenič Dekle ga je ljubilo bolj kakor wbe ali bila je silno ljubosumna. Vs«k dan sta se prepirala. Nekoč ga je srečala v družbi lepe mladenke. Izgubila je vso razsodnost er nabavila revolver in Se istega večera ustrelila prijatelja, ne da bi bila sptob poslušala, ko se je opravičevali, da je bila lepa mladenka njegova sestra. In zopet je nesrečna in obupana jokala v preiskovalnem zaporu: »Nikoli nisem imela sreče .« Sreča je bila razočarana »Zd> se. da razum zbeži od mene, kjerkoli se prikažem,« je razmišljala. Ali poizkusila se bom .utelesiti še y znanost, saj ta je v sorodu z razumom.« Učenjak, ki ga je obiskala Sreča, je bil od »voje mladosti zakopan v knjige. Življenje je poznal iz debelih, zaprašenih zvezkov knjig Ko je pozno ponoči zaspal, je sanjal le o tem, kako je odkril nekaj velikega, kar bo namah izpremeniio ves svet, da bodo ljudje lahko verjeli v boljšo bodočnost in vse svoje življenje je hotel dati za presrečni trenutek, ko bodo spoznali, da se imajo za to zahvaliti njemu. In Sreča je hotela da je ta trenutek res prišel. Le roko mu je bile treba iztegniti, pa bo srečen: odkril je nekaj, kar bo res preobrazilo svet Po prvem navalu blaženosti p«a je zače' r*ač učenjak razmišljati: »Vse življenje sem čakal kai pomenita torej ena ali dve minuti več? Napravil bom iz svojega odkritja nekai, kaT bo pomenilo pravo znanstveno revolucijo.« In vneto je pisal dalje Nekega jutra pa je s/lučajnc vrol v roke časopis. Trenutek je ravnodušno listal po njem. nato pa je zagleda)! nekaj, kar nu je v hipu pretreslo možgane: »Odkritje, ki bo izpremenilo svet...« se je glasila ta z debelimi črkam, zapisana novica, ki je govorila o njegovem odkritju. Njegovo dognanje je torej objavil nekdo drugi... »Nimam sreče,« jo bila njegova poslednja misel. Kaj je mogla Sreča? Nihče se ni vedel okoristiti z njo. Videla je. da tako ne pride daleč. Nazadnje je sklenila, da ne sme dati ljudem tega, po čemer tako vroče hrepenijo, kajti takof se jim zazdi to samo po sebi umevno in želijo še več. Dajala jim bo nekaj drugega ne to, kar si žHijo, potem ne bodo mogli biti razočarani nad resnično podobo svoje iluzije.. Vedi torej, da je najhuje Sreč1' sami. ako se pritožuje« »da nima$ sreče« ker te j« zaman obsula • svojima darovi: nisi je spo-zodala... japonski denar; 55. osebni zaimek; 56. I švedski droben denar; 58. pogojni veznikj 60. igralna karta; 62. mesto v se v. Italiji; 64. soustanovitelj Rima; 66. povratni zaimek; 67. število; 69. žensko Ime; 70. zver; 72. ptič; 74. pregovor; 75. bavarski vojvoda; 77. slovstvena oblika; 79. mesto v Južni Italiji; 81. letopis (ma); 82. traliUt| 83. hrvaški pisatelj Avgust Navpično: 1. rečna vojna ladja; 2. oblo-či čevelj; 3. koroška reka; 4. kot 62. vodoravno; 5. grška, črka; 6. vrsta ribe: Z. vodna žival; 8. stara oblika vezruka; 9. števnik; 10. žensko ime; 12. polmer včr-tanegti kroga; 13. grška črka; 14. zgno-ten sneg; 15. lepo vedenje; 16. ozemlje ob naši najdaljši reki; 18. Jasno, očividno, 19. rimska boginja; 22. ugrabljen, rešen; 24. glasbeni Instrument; 27. praznik v avgi>-stu; 28. kazalni zaimek; 30. muza gledališča; 33. glazbeni Instrument; 34 glazbo-na lestvica; 35. Izloček žiez (4. sklon); 37. egipčanski sv. ptič; 39. češki pozdrav; 40. sv. slika; 42. latinski predlog; 43 srbsko ime; 45. nada; 47. japonska dolžinska mera; 49. vprašalnica v dalmatinskem naročju; 53. socialna razdelitev; 55. reka v Sibiriji; 57. del živalskega telesa; 59. verska ločina; 61. poklic; 62. češka pritrail-nlca; 63. del glave; 65. Izraz pri šahu; 66. suha trava; 68. žuželka; 69. vprašalnica; 70. 06eba lz sv. pisma; 71. vodna tvorba; 73. svojilni zaimek; 74. nemška reka; 76. romanski člen; 77 egipt. božanstvo; 78. nlkalnica; 80. Izraz pri kartanju. Rešitev križanka št. 3 Vodoravno: 1. Colorado; 7. Montrcal; IS. Arad; 14. vadi; 17. Ilok; 18. na; 20. Ada; 21.1bar; 22. Tag; 23. alt; 24. bor; 26. Ana; 23. or; 29. Irk; 30. Oka; 31. Erol; 33. alo; 35. Oda; 36. sloj; 37. del; 39. Indija; 42. gad; 43. le; 45. dar; 47. Ande; 48. pod; 49. sa; 51. art; 53. das; 55. ee; 56. nor; 57. nit; 58. Ngami; 60. Kosmaj; 63. opolo; 64. dolaskom; 66. Mannheim; 68. lok; 69. P. S.; 71. mit; 72. aa; 73. Siam; 75. ta; 76. Alamos; 78. auto; 79. čelo. Navpično: 1. Cumberland; 2. la; 3. ora; 4. Rada; 5. Adam.; 6. ovi; 7. mir; 8. Nltra; 9. tlak; 10. rog; 11. Edvard Kocbek; 12. lakaj; 15. Abo; 16. dar; 19. nor; 23. ako; 25. rod; 27. ali; 29. Ida; 30. old; 32. led; 34. ona; 35. oje; 36. sad; 38. Ladislava; 40. Dnes; 41. idem; 42. Gorontalo; 44. er-go; 46. Ra; 48. Po; 49. sili; 50. atom; 52. tal; 54. skok; 56. Njam; 57. Noe; 59 ma; 61. Ora; 62. Anton Medved; 63a. Peter HV-clnger; 65. kos; 67. nit; 69. Pia; 70. sam; 73. alo; 74. moč; 76. at; 77. se. »JUTRO« St 22. U B Nedrja, 26. L 1S*L aie vesti * Smrt junaškega čelnifeKega vojvodu. v Beogradu je v petek zjutraj iznenada Umrl četniški vojvoda Jovan Pešič. Bil je, kakor naglasa »Politika«, eden izmed onih junakov, ki so v borbi in v miru znali ostati neznani, popolnoma vdani svojemu življenjskemu vzoru. Pešič je bil doma iz Hercegovine in je že kot mladenič prišel v Srbijo. 2e leta 1903. se je boril v četniškem pokretu v Južni Srbiji. Potem je vse do leta 1912. povsod, koderkoli je bilo treba na jugu braniti ali maščevati zatirane rojake, nastopal junaško in odločno. Njegovo ime so poznali samo tovariši in sovražniki, zato so bili njegovi junaški podvigi v širši javnosti tako malo znani- Dokaz njegovih uspehov pa je v tem, da je od navadnega četnika postal vojvoda in c'a je dosegel stopnjo pešadijskega kapetana I. stopnje. Oilikovan je bil s številnimi odlikovanji. * Nov grob. Svoje drage Je za vedno zapustila ga- Ana M i s e 1 j, roj. Prosen. Pokojnico bodo pokopali danes ob 16. izpred hiše žalosti. — Rajnki gospe blag spomin, svojcem pa naše iskreno scžalje! * .Poglobitev lujskoprometnih stikov z Madžarsko. Po sklepu turistične konference, ki se je vršila med našimi in madžarskimi predstavniki turizma v Budimpešti sredi decembra lanskega leta se bo vršil prvi recipročni izlet iz Slovenije v Budimpešto od 22. do 26. februarja t. 1. Izletniki si bodo mogli ogledati vse »la-menitosti mesta, muzeje in slično pod strokovnim vodstvom; omogočeni jim bodo tudi razni kratki izleti v okolico mesta itd. Predstavniki turističnih organizacij v Budimpešti so pripravljeni omogočiti izletnikom tudi ogled raznih gospodarskih ustanov (velikih gostinskih, obrtnih, industrijskih in trgovskih obratov) ter se bodo ob tej priliki tudi poglobile gospodarske zveze med obema državama. Ker se v času izleta vršijo v Budimpešti največje predpustne prireditve, bodo izletniki za-mogli prisostvovati znano živahnemu predpustnemu življenju v lepem velemestu ob Donavi. Izlet se bo izvedel z brzo-vlakom tn bodo cene izredno ugodne. Vse Parfumerija Veaus POSLUJE SEDAJ v palači Bata lua * Dobrodelna počastitev Federika Gla viča. Ob smrti sivolasega pionirja našega pomorstva, predsednika Dubrovačke piovidbe g. Federika Glaviča, je njegov nečak in naslednik Tomo Glavič razdelil velike vsote v dobrodelni namen. Ker je obdaritev res edinstvena v današnjih dneh, saj znaša blizu tri milijone din, naj jo tudi mi podrobneje navedemo. Tako je dedič poklonil društvu »Dub« 200.000 din za urtanoviW pomorskega muzeja v Du-brovniku. društvu -Javna dobrotvornosr 100.000 din, društvu »Domus Christi« 50 tisoč din, otroškemu zavetišču 100.000, Ljudski kuhinji 50.000, pomorskemu ubo-žremu skladu v Splitu 50.000, za nezaposlene pomorščake 100.000, dubrovniški občini za. obdaritev siromakov 30.000, občim šipan, kjer se je Federiko Glavič rodi: 10'000. v isti namen, tutc-rstvu pravoslavne cerkve za Dom ubožnih 10.000 O V fc t & P cO o* MANUFAKTURA F. KS. MESTNI TRG 24 din, Narodni ženski zadrugi za otroško zavetišče 10.000, menzi sv. Bi&ža v Gružu 10.000 in skladu siromašnih dijakov pomorske trgovske akademije 20.000 din. Razen tega je g. Tomo Glavič odredil, da se vila »Kosovka« na cesti med Gružom ln Dubrovnikom, ki je vredna 2 in pol milijona dinarjev, izroči zadužbini Federika iu Tome Glaviča. Z dohodki zadužbi-ne se bodo vsako leto podpirali siromašni in onespasobljeni nameščenci Dubrovačke piovidbe ter siromašni občani otoka š'.pari a. — V petek dopoldne so Dubrovničani na posebno svečan način spremili g. Federika Glaviča k večnemu počitku. Ob 10.30 je krenil žalni sprevod s hrvatsko glasbo do cerkve sv. Blaža, kamor so prenesli krsto. Po zadušnici se je razvil sprevod po Stradunu proti pokopališču na Bo-ninovem. Nesli so v sprevodu številne vence. Posebno častno je bila po svojih občanih zastopana občina otoka šipana. Poleg številnih uslužbencev Dubrovačke piovidbe so bili v žalnem sprevodu mnogi predstavniki oblastev in mornarice. Mladim materam in ženam pripomore po češčib nosečnostih naravna Franz-Josefova grenčica — najpogostejše že v malih količinah do rednega delovanja črevesja. Reg- S. br. 15485/35 * Hrvati v borbah za osvoboditev sever. nih krajev Jugoslavije. Te dni je izšla v Zagrebu 180 strani obsegajoča knjiga z naslonom : »Hrvati v borbah za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije: Medjimurja, Prekmurja, Koroške in štajerske « Sodelovali so pri knjigi možje, ki so se svoj čas borili v teh krajih. Knjiga je vsekakor dragocen dokument, zlasti potreben v današnjih časih. Gotovo bo zanimala vse junake, so se pred 22 leti borili za svobodo naših severnih krajev. + Ustanovne uprave so po § 23. zakona o ustanovah ter čl. 37. pravilnika k temu zakonu dolžne pošiljati ustanovni oblasti, t. j. kr. banski upravi ali, če se poslovanje ustanove razteza na več banovin ali na vso kraljevino, ministrstvu za prosveto skupno z bilanco letno poročilo o svojem delu najkasneje do 31. marca 1941., ker bi bile drugače kaznovane. Ustanove, ki jih upravljajo javne oblasti, pa morajo letno poročilo o svojem delu pošiljati ustanovni oblasti. * Zagreb bo po novem regulacijskem načrtu močno preurejen in moderniziran. V prvih 10 letih bo urejena cela vrsta ulic ln cest, še zlasti v središču mesta- Za nove parke bo namenjenih 70.000 kvadratnih metrov. Urejena bodo otroška igrišča kakor tudi športni prostori, za katere je skupno namenjenih 100.000 kvadratnih metrov. Zagreb bo dobil 10 novih ljudskih šol. Moderno bo urejena izpeljava vodovoda in kanalov. Na Savi bo urejeno čisto novo kopališče. Poskrbljeno to za ureditev tržnic v posameznih delih mesta in zgrajene boba nekatere nujno potrebne nove javne palače. * Izlet Madžarov z avtobusi v Jugoslavijo. V začetku februarja priredi madžarska tujskoprometna poslovalnica »Ibusz« izlet madžarskih državljanov v Zagreb. V teku februarja bodo sledili še izleti iz Budimpešte v Beograd, Petrovgrad, Veliko Ki-klndo, Stari Bečej, Novi Sad, Sento, Vrbas, Sombor tn Subotico. Izleti z avtobusi bodo zelo poc« ni in se bo na madžarskem zahje gotovo prijavilo veliko Število izletnikov. informacije in prospekte dobijo interesenti pri vseh uradih »Putnika« v Sloveniji. Izletniki bodo potovali s kolektivnim potnim listom. STEKLENICE, samo Franc Josef, kupimo. Drogerija Kane, Ljubljana, židovska ul. 1 * Neprimerna Satira. Iz trgovskih krogov smo prejeli Ko so vojni zapletljaii povzročili pomanikanie raznih življenjskih potrebščin, so sprva kar na splošno padali na trgovski stan krivični očitki, kakor da bi bili trgovci neomejeni gospodarji vseh živil in vsega, kar si kdo želi. Polagoma pa ie le prišlo do veljave spoznanje. da trgovci niso krivi neredov ki so nastali v aprovizaciji. in da so baš nasprotno tudi trgovci hudo udarjeni od težkih razmer. Ko se na ta način zbolišuje razmerje med trgovci in drug;mi stanovi ter se popravljajo mnose krivice. 1e oo čudnem naključju ljubljanska radijska postaja nedavno dala na svoj spored »Pisan večer«. Ko smo poslušali 18. t. m. to reč. smo bili neprijetno izr.enadeni. Igra namreč prikazuje trgovce kot špekulante, uradne odbore za pobijanJe draginje pa kot pokvarjeno družbo, ki kar hleoi do podkupninah. Igra prikazuje, kako trgovci skrivajo zaloge in kako člani uradnih odborov pobirajo podkupnino. V popolnem razumevanju da Drideio v sotirah na vrsto lahko vsi stanovi in tako tudi trgovci, ker ie bistvo satire pač bolj a1 i manj posrečena karikatura posameznikov ali stanov, moramo vendar naslasiti. da ie ta satira za današnje čse neprimerna. k:r jemlje ugled državnim ustanovam ter oo krivici napada in žali trgovstvo. ki ni med zadnjimi oodporniki radijske posta e. * žalosten letni izkaz. iz Vinkov cev poročajo: Strahovito porazna statistika rojstev in umrljivosti je za preteklo leto zabeležena v slavonski vasi Habjanovcih. Tu se je lani rodilo komaj dvoje otrok, umrlo pa je 13 oseb. To je eden izmed najbolj žafctnih dokazov, da se je bela kuga udomačila v slavonskih vaseh, kjer bi glede na gospodarsko moč morale biti najčvr-stejše korenine naraščanja hrvatskega naroda- V diimavsikl banovini dobro upeljan potnik galanterijske stroke, s prvovrstnimi referencami išče zastopstvo. Cenj. ponudbe: Novi Sad, poštni prest. 187. * VeljKa razstava unaetnifcblh fotografij na Su&aku. Fotoklub na Sušaku je sklenil prirediti za letošnjo Veliko neč naciotial-no razstavo umetniške fotografije. Glavne priprave so že izvržene. Razstavili bodo poleg domačinov fotoamaterji iz Daruva-ra, Osdjeka in Zagreba, nadalje slovenski fotoamaterji kakor tudi klub fotoamater-jev iz Beograda. To bc že tretja nacionalna razstava umetniške fotografije na Su-šaku. * Slovensko pr.«vetno društvo »Narodni dem« v Zagrebu priredi v soboto 8. fe-bruaria v železničarski dvorani v Crnad-fcovi ulici 18 predpustno veselico, na kateri bodo pevci, šaljivi prizori, mandoli-nisti. burka »Poljub« in ples pripomogli, da se vsai za ta večer znebite vsakdanjih skrbi, ter se prepustite brezskrbnemu predpustnemu razpoloženju. Ker ie društvo v letošnjem letu s selitvijo in adop-tacijo društvenih orort°>rov imel^ i r redno mnogo izdatkov, je dolžnost vsakega zavednega Slovenca v Zagrebu, da se te predpusteie zabave udeleži ter s tem tudi sam nekai doprinese k izdiževanju slovenskega društva. * Kolo — smučar v Metliki- Preteklo nedeljo je v Metliki zbudilo splošno pozornost doslej nepoznano zimsko prometno sredstvo, ki si ga je omislil g. Lazar Ba-ničevič, bivši mehanik, črnogorski rojak s Cetinja, ki že več let trguje s starinskim blagom v Metliki in okolici. S svojim kolo-sraukom se je vse dopoldne in popoldne vozil in smučal po metliški cestah in klancih hoteč dokazati, da je tudi pozimi kolo zelo pripravno prometno sredstvo, ki se mu v novi obliki v zvezi s smučmi obeta še lepa bodočnost. Priznati moramo, da je svoj kolosmuk prav spretno vodil ln pri tem razvijal tudi precejšnjo brzino, ki pa jo hoče z dopolnitvijo po Svoji zamisli dvigniti tako, da bo novo vozilo doseglo hitrost 20 do 25 km na uro. * Brezploden sen o milijonski dediščini -Konec predlanskega leta se je po Sremski Mitrovicl bliskovito razširila novica o milijonski dediščini, ki da jo bodo po pokojnem novosadskem hotelirju Todorju Niko-liču dobili njegovi daljni sorodniki iz Mi-trovice ln Beograda. O milijonski dediščini se je govorilo vsepovsod. 8116 je mnogo čestitk pa tudi mnogo aaVisti. Toda kmalu je začela zvezda milijonske dediščine bledeti, dokler ni popoMoma Ugasnila. Sori-6če je ugotovilo, da dedščina res i2»aSa okrog 5 milijonov dinat-jev. ki pa pripadejo pokojnikovi vdovi, med tem ko se je izkazalo, da so hoteli sorodniki v Sremski Mitrovicl pridobiti dediščino Zgolj z izmišljeno ustno oporoko, Devet pohlepnlkov po dediščini se je ponoči shajalo in so se na pamet Učili izmišljene oporoke. Zdaj se bodo morali zagovarjati pred sodiščem v Sremski Mitroviei. * Trojčki piinaiajo »r«€o. Pri Starem NagoričahU nedaleč Od Kttmanova je žena kmetovatea Mihajla Stahkovlča rodila trojčke: dva sjjifika in hčerko. Porod je minil srečno, zdrava je mati tn zdravi so trojčki. Dogodek je vzbudil daleč naokrog izredno pozornost in posamezne čarodejke, ki jih je v teh krajih še nekaj, so brž uganile, da prinašajo trojčki vsemu kraju srečo. 0 R~5 G E R I J A Zimska pomoč za slovenske izseljence AN C * Predavanje SPD »Pestri svet v barvah«. V letošnji seziji predavanj je Slovensko planinsko društvo priredilo že dvoje predavanj o barvni fotografiji in sicer prvo predavanje g. Kocjančiča »Planina cvete« in drugo predavanje g. prof. Pet-kovška »Z Jadranske obale na Durmitor«. Obe predavanji sta pokazali uspešnost fotografiranja z barvnimi filmi ter so po-slušalce-gledalce prijetno presenetile. V torek 4. februarja bo tretje tako predavanje. Foto odsek Osrednjega društva SPD je izbral okrog 200 barvnih diapozitivov, ki jih je prispevalo 12 ljubljanskih foto-amaterjev; posnetki so z raznih področij in mnogi naravnost odlične kakovosti. Kratka pojasnila k posameznim slikam bo dal predavatelj g- dr. ing. Avčin France iz Ljubljane. Predavanje bo v dvorani Delavske zbornice 4. febmarja ob 20. uri. Planinci in ljubitelji lepe ibtografije. prihranite si ta v?čer za to izredno zanimivo in privlačno prireditev. (—) * Nemška stenografija-, strojepisje. Prijavite se: Trgovsko učillšče Robida. Trnovska ulica 15. (—) * Težko je gospodinjiti v današnjih hudih časih. Vsaka, še tako dobro gospodinja je potrebna praktičnih nasvetov bolj ko kdaj nrej. Dobi jih v »ženskem Svetu«. Zahtevajte list na ogled. Pišite takoj na naslov: »ženski Svet«, Ljubljana, Aleksandrova cesta 16. NAZNANJAM otvoritev dobre mrnoams MEŠCJ t SKE KUHINJE Slovenski delavci izseljenci, ki žive v krajih, kjer je divjala vojna vihra, in ki so ostali po premirju skoraj brez vsega, so se obrnili za pomoč na Narodni Izs ljensld odfcOr s proSnJo, da jih podpre z živili, staro obleko in obutvijo. Mnogoštevilne delavske družine, posebno njihovi otroci, kf so že toliko pretrpeli, pričakujejo od nas v domovini, da jih v teh hudih in mrzlih zimskih čas: h reSImo bede In mraza. Narodni Izseljenski odbor vljudno prosi slovensko javnost, da tnn pri tej resnično potrebni socialni akc'ji priskoči na pomo?. Iz Ljabljane Svetogavska proslava se bo vršila v ponedeljek 27. t. m po sledečem sporedu: 1. ob 10. sv. liturgiia. 2. ob 11. pa bo v dvorani LJublj. Sokola na Bleiweisovi cesti 28 mladinska proslava s sodelovanjem učencev osnovnih in srednjih Sol. gojencev in slušateljev Glasbene akademije ter vojaške godbe. Vstop prost. Vabljena mladina in prijatelji pravoslavne cerkvene občine: 3. ob 20. bo v Kazini Svetosavska beseda, na kateri bodo sodelovali člani ljubljanske opere gdč Tea Labaš?va. g. Ivan Franci in s. Mirko DoJničar. Na programu so P. Konjovic. J. Gotovac. L. M. Skerjanc. J. Hatze. F. I. Čajkovski in A Grečaninov. Pravoslavno cerkveno pevsko društvo bo zapelo sveto-avsko himno. Po končani akademiji bo družabna zabava pod vodstvom mojstra e. Jenka. Vstop proti vabilu Obleka poljubna Vstopnina 20 din za osebo, dijaki 10 d'n Reklamacije za vabila in vstopnice v pisarni cerkvene občine. Subičeva 3/II (telefon 43-P3). Cisti dobiček ie namenjen bolnim sirotam in* revnim dijakom ter za notranjo ureditev pravos^vne cerkve v Ljubljani Dcmačn letošnje Svetoaavske besede bo g Andra v Joranovič. carinski posrednik. u— V spomin prof dr Pavla Gretja, velikega našega naravoslovca in vzgojitelja. so ob prvi obletnici njegov ^m-ti priredile včeraj njegove zad^J? uč:nk2. go-jenke VII a razreda me t-e dekliške gimnazije nrisrčno noro-''tvor o in oddolžitve-no akademije. Zlata ŠkafarierimMe bilo poles pok j-iikovih sorodnikov in zavodovih eoienk tudi lepa število prijateljev, znancev in nekdanjih učenk nepozabnega znanstvenika dr. Pavla Grošlja. 1. februarjr Ob 20. url Vaiikovjreier SOKOLA I — TABOB Dbleka promenadna. — Cene nizke. * Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino bo imel v nedeljo 9. februarja ob 14. uri v salonu pri »Levu«, Gospcsvetska cesta 16 v Ljubljani svoj redni letni občni zbor. Člani vljudno vabljeni. — Odbor. (—) * Občina Stari trg srez L°gatec razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika, šolska izobrazba: štirje razredi srednje ali njej enake stre kovne šole. Piošnje se vloži'o po č!. 7 in 8 u. o. u. v roku 30 dni. \ Za uboj žcjie 7 let 20ietni Mir- ko Kneževič iz vasi Volava v Prijedorskem srezu je s svojo 211etns> ženo živel v stalnem prepiru. VzroTi Je bilo ljubosumje. Lani septembra sta se spet sprla ln stepla. Mod ttpcžom je Mirko zgrabil nož in ženi z enkn udaicem prizadejal tako težko po-škoiibo, da je kmalu umrla. Pred sodiščem v Banjah; k i je bil za to dejanje kaznovan na 7 let robije. + Maščeval »e je, ker mu ni vračala ljubezni. V Gornjem Kovilju se je odigrala v sredo žaloigra. Kmet Vladimir je ustrelil Ljubico Vlahovičcvo, mater četvoro de-ce. Ubijalce ji je stalno dvoril in ker mu pokojna Ljubica na njegove ljubezenske izjave ni odgovarjala, je sklenil, da se ji bo maščeval. Usodnega dne sta se srečala na vasi in Vladimir ji je začel vsiljevati svojo ljubezen. Ker ga je pokojna Ljubica spet zavrnila, Je potegnil revolver in jo s 5 streli usmrtil. V splošni zmešnjavi se je ubijalcu posrečilo pobegniti ln je za njim izdana tiralica. PO BILANCI . . . .. ASS-riglit-kajigovotfstvof Idealno — pregledno — hitro in poceni. Oton S t 1 g 11 c, organizator, Ljubljana, Aleksandrova 4/11. tel. 39-09. * Stara zakonca, ki Ju Je smrt re&ila trpljenja. Na Mirogoju v Zagrebu so pretekli četrtek popoldne pokopali zakonca Andreja in Zofijo štadek. Njuna skupna smrt je močno ganila širok krog sosedov in znancev. Andrej štadek je bil tramvajski uslužbenec, ki je leta 1928. stopil v zasluženi pokoj. Svojčas je Imel hišo v Zagrebu. ki pa jo je prodal In vložil denar v banko, da bi z obrestmi tmel nekaj pri-boljška k pokojnani. Ko so začele vloge zmrzovati, se je štadeku posrečilo dobiti četrtino vloge izplačane, ki Jo je vložil v novo hišo svojega nečaka. Toda kmalu je prišlo do pravda-nja, naraščali so stroški in je nečak pred tremi leti umrl nagle smrti ves razrvan na živcih in na srcu. _ Nato je še stari Andrej izgubil pravdo- Z 1 . . — ženo sta komaj še izhajala in sta zadnji u_ pozabljivost Ljubljančanov 1e pre-čas popolnoma opešala, ^^ltli^ torek je j cejšnja če pr;merjamo nekai številk iz letne statistike urada za najdene in Izgubljene prrdmete pri upravi policije. Lani ie bilo prijavljenih 568 izgub in 307 najdb, v letu 1939 pa 514 izgub in 110 najdb. Izgubljajo oa ljudje razen svoie glave prav vse. kar ie premičnega. Od smučk, radrrkih aparatov do denarnic in kovčegov. Poštenost oziroma število najditeljev gre vzooredno s Številom izgub, tako da ne moremo postavljati v tem pogledu robenih hipotez. Lani ie uspelo izslediti izgubljene preclmrte v 65 primerh. predlanskim na v 70. Vrednost v preteklem letu izgubljenih predmetov je znašala leno vsotico: 126.412 din. predlanskim pa še več. namreč 156.516 din. Vrednost najdenih predmetov le proporcionalno seveda dosti manjša in je znašala lani 56.500 din. predlanskim na 70.530 din. n— N°v praznik umetnost v Jakopičevem paviljonu. Danes ob 11. uri bo v Jakopičevem paviljonu otvorjena razstava akademskega slikarja Frana Klemenči-ča. Ugtochl slovenski umetnik je Izbral najboljše umetnine svojega 401etnega ustvarjanja In prizadevanja. Razstava bo odprta do 16. februarja. Ne dvomimo, da bo vzbudila zasluženo pozornost. Uglednemu slovenskemu umetniku želimo mnogo uspeha. u— V LJubljani deluje 852 društev. Pa le nismo Ljubljančani toliko odljudni in z&fioani' kakor nekateri trdijo. Konte le-, ta 1939 je bilo registriranih v Ljubljani V dbuphl borbi je žena izvila možu samb- ! 844 društev Lani je bilo črtanih 14 dru-kres iz rek, pomerila v moža in ga zadela ( štev. na novo ustanovljenih na 22. tako naravnost v srce- • da znaša oo statistiki do 18. decembra n— Častno pokopališče na Navju je vsak dan odprto od 9. do 12. in od 14. do mraka ter tudi vedno dobro obiskano. Da pa Navje vedno ohrani svojo privlačnost ter bo s tem našim nesmrtnikom trajno zagotovljen časten počitek, Je mestni kulturni odbor sklenil, da na Navje prenese še druge drugje pokopane zaslužne može ln da bodo tja spremili tudi še tiste, ki jih bo mesto Ljubljana že bb njih smrti po odločitvi župana sporazumno s kulturnim odborom počastilo s pokopom na častnem pokopališču. Zato bo Navje razširjeno in dopolnjeno, da LJubljana kot glavno mesto Slovenije dobi res pravi slovenski Panteon. POZOR — prireditelji predpnstnih zabav! Novo došlo nad 300 najnovejših vzorcev mask — konfeti. serpentine, bombice, balončki, kotiljoni. lampijončki, klobučki, čepice, nosovi v vseh oblikah in velikostih, v veliki Izbiri; tudi v komisijo! Uhogrelci dospeli! — Se priporoča: BAZAR FOTO TOURIST, Lojze Smuc, Ljubljana. Prešernova ul. 9, poleg glavne pošte. zapadel v agonijo stari Andrej ln izdihnil, isti oan pa je umrla tudi njegova žena. Z njunim skupnim pogrebom so bile pokopane njune dolgoletne skrbi. ♦ V eni uri sta si sledila v večnos1. iz Velike Plane poročajo o nenavadno žalostnem dogodku. Stari Svctozar Janjič, ki je sicer siromažen, vendar zaradi poštenosti zelo ugleden mož, je imel sina života in hčerko štefano. Pred nekaj dnevi sta mu oba zbolela in je zaskrbljeni oče prodal poslednjo njivo, da bi ju rešil. Ves trud je žal bil zaman. Pretekli petek zjutraj je umrl sin života. Med tem ko je mati stala ob njem, se je v sosedni sobici borila s smrtjo Štefana, ob kateri Je stal nesrečni oče. Ni minila ura, ko je tudi hčerka izdihnila, žaloigra je vzbudila daleč naokrog iskreno obžalovanje. * Ubila Je m°ža, ker ji je ho*el vzeti otroke. V Veliki Kikindi je Kristina Bal-kovideva, mati treh nedoraslih otrok, v samoobrambi ustrelila svojega moža JOva-na. Mož je bli doma iz Boke Kotorske ln je kot naseljenec živel do nedavnega v Ruskem selu pri Veliki Kikindi. Z ženo se Je spri že pred tremi leti, ko Je začel popivati in zapravljati, žena ga je nekoč že udarila S sekiro po glavi in je bila obsojena na 2 mesca Zapora. Potem se je s tremi otroki ločila od njega. Mož Jo je večkrat nadlegoval, naj mu vrne ctroke. Pretekli petek je Snet prišfel ženo nadlegovat in Je hotel otroke odvesti, imel Je pri sebi samokres ln je ustrelil proti žela, vendar j« zgrešil. Vse, kar more kdo da«, bomo sprejeli E zahvalo in smo prepričani, da fe bo naša Javnost kMcu in proinjl tek izseljencev naše krvi rade volje od/vala. Narodni izseljenski odbor ae bo pismeno in osebno obrnil na posamezne dobrotnike. Vsi tisti pa, ki se nameravajo odzvati že tej naš! prošnji, naj svojo pomoč odnosno prispevke pošljejo na naslov: Narodni izseljenski odbor, Miklošičeva cesta 22, v prostorih Narodne strokovne zveze, palača Delavske zbornice. Narodni Izseljenski odbor v Ljubljani. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — Telefon 41-79 Štiri deklice ljubijo istega moškega 4 hčere prcS. Lempa V gl. vlogah: Lola Lane, Rosemarie Lane, Prtncilla Lane In Gale Page. Predstave: danes ob 3-, 5., 7. in 9., Jutri ob 7. in 9. uri. Prihodnji spored: v soboto 1. n. Podmornica D 1. skupno število društev 352. Na vsak ra-čin dostojno izpričevalo ljubljanskega družabnega življenja izkazuiaio številke o prireditvah, za katere ie i~dala oolicijska uprava preteklo leto 990 dovoljenj. Med temi prireditvami je bilo 537 kulturnega in prosvetnega značaja. Lani je b:Io prireditev s podaljšanjem policijske ure 947,-dovolilnic za samo podaljšanje policijske ure pa ie bilo izdanih le 31 Nemara bo zanimivo zapisati, da ie b'l -ani v mestu 701 občni zbor. članskih sestailrov in drugih zborovanj oa so našteli 3S8. u— I.jubIj»«sKi Sok«I bo imel v pone-aeljek 27 t. m. ob 2;). članski sestanek v mali dvorani na galeriji v Na:oln~m domu Namen mu je. pripravili kandidatno listo in ves ostali material Z3 občni zber. Le-ta bo prihodnji pon?de';ek 3. februcrja ob 19.30 v telovadnici. Dnevni red občnega zbora glej na oglasni deski. Obeh zborovanj naj se udeleži člmstvo po!ncfi*evi!no. — Opozarjamo istočasno v?e nrpred-o cb-činst o, da bo letošnja mažkara la oa patini torek z geslom »Vs? za smeh«. Uprava. u— Drevi bodo ponovili v Šenijakob-sKem gledališču ob 20.15 zabavno in skibno pripravljeno Nušičevo veseloigro »Gospo ministrico« z gospo Metko Bučarjevo v naslovni vlogi. Igra je imela tak uspeh, da so bile vse dosedanje predstave ra;:prolane. Ker je to ena poslednjih prečrta.v in je za vstopnice veliko povpraševanje, jih kupite že v naprej. n— Lovsko drušrvo Ljubljana priredi 31. t. m. ob 20. uri v gostilni »Cinkoie« na Poljanski cesti 21 lovski članski sestanek. Na sestanku bo predaval tovariš Inž. Mirko šušteržič o ptičjih šozrh. in navadah z czirc-m na živalsko rsiljoiogijo. K obilni udeležbi vabi cdbor. (—) ' PREIARIJ dr. HEFEKLE Hessik specijalist za notranje bolezni LJUBLJANA, GLEDALIŠKA UL. 1L ordinlra odslej od 11.—12. In 14.—16. Preiskava srca z elektro - kardiografom. U.K.V.—diatermija. Tel. štev. 28-59. u— Pričesk tečaja Iz rusk® hi francoske kuhinje v restavraciji Keršič na Gospo-svetski cesti je iz tehničnih razlogov preložen na ponedeljek zvečer. Nakaj mest je še na razpolago, zato naj se Oanes ln jutri priglase v restavraciji Keršli vsi. ki se žele seznaniti z dobrotami ru^ce in francoske kuhinje in z načinom, kako se za majhen denar pripravi dober obed. n— Predavanje v Italijanskem kulturnem institutu. V sredo 29. t. m. ob 20. uri bo profesor na univerzi v Rimu Giovauni Maver čitaj in razlagal v prostorih Italijanskega kulturnega Instituta zadnii del »Divlne Commedie« (Paradiso, XXXIII°). o— predavanje o jadralnem letalstvu. V sredo 29. t. m. bo ob 20. v dvorani Delavske zbornice predaval g. Juro Barom ga r-ten o jadralnem letalstvu. Uvodoma bo spregovoril nekoliko splošnih besed o barvili fotograiiji, potem pa bo prešel na samo predavanje, ki ga bo spremljalo okoli 60 izredno lepih in zanimivih barvnih diapozitivov. Sncv za pre:avanje mu je dalo življenje jadralcev na Blokah, kjer je dobršen čas preživel tudi predavatelj sam. Vstopnina je 2 din ln se vstopnice dobe v tajništvu Aerokluba, Gledališka ulica 10, od 10. do 12. in od 15. do 18. Člani Aerokluba in podmladkov imajo prost vstop*, če se izkažejo s člansko izkaznico. o— Angleško drnštvo opozarja na zanimivo predavanje, ki ga bo imela ped njegovim okriljem lektorica na naši univerzi ga. Fanny S. Copelandova v torek 28. t. m. ob 18. uri v beli dvorani hotela Union. Naslov predavanju Je: »Nekaj naših alpskih cvetlic«. Predavanje bedo spremljale njene lastne kolorirane skicptične slike. Kdor pozna neumornost in vztrajnost velike ljubiteljice naših planin, v vseh kotičkih naših planin dobro znane predavateljice, se bo gotovo z veseljem udeležil tega zanimivega predavanja, ki bo v angleščini, osobit-o ko bo imel priliko videti tudi nekaj njenih izvrstnih koloriranih posnetkov naših alpskih cvetlic. Naša neumorna ga. Farmy S. Copeilandova nam bo pokazala pri tem predavanju nov dsel lepot naše zemlje. u— Društvo Inženjerjev v Ljubljani priredi v torek 28. t. m. ogled palače Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Zbirališče udeležencev ob 15. uri pred vhodom palače v Turjaški ulici. Vabljeni so društveni člani in povabljeni Interesenti. u— Ljudska nalverza, mala dvorana Filharmonije, Kouffresni trg. Dr. Bogumh VdSnjak bo predaval o Jugoslovanskem odboru v Londonu in o postanku Jugoslavije v sredo, 29. t m. ob 20. uri. Vstop prost. TRGOVSKI DOM 1. FEBRUARJA OB 20 PLES V PROSLAVO 10 LETNICE OBSTOJA AKADEMSKE CMD Predavanje Pedagoškega društva, v sredo 29. t. m. bo predaval g. dr. Milan Pe-rušek o temi »šport, zdravje, mladina«. Predavanje bo ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi- Vstopnine ni. u— Zveza gospodinj sprejema dnevno od 16. do 17. ure prijave za večerni kuharski tečaj, ki se bo pričel 3. februarja. Ukovina 450 din je plačljiva v treh obrokih. Vpisnina je 5 din. Tečaj za pletenje in krojenje pletenih oblek in jopic bo: popoldanski 5. februarja in večerni 7. februarja. Ukovina 25. din za tri popoldneve ali večere. Vse podrobnosti ob prijavi do 31. januarja, Gradišče 14./I. (—) u— Vrtnarski tečaj za lasrnike malih vrt°v. Prihodnje predavanje bo v torek 28. t. m. ob 19. url v kemijski predavalnici na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Predaval bo g- nadzornik Josip štrekelj o vzgoji in obrezovanju sadnega drevja in o raznih oblikah sadnega drevja (pisoko — in srednjedebelnem drevju in o pritlikavcih). Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vstop prost. Pred in po predavanju bo podružnica sprejemala naročila sadnih drevesc, da pravočasno zagotovi svojim članom dobavo. skET* ■.. -U ■ vjSftf : r.M ■ •■-..■'■■ .: ■ • plesne ure vsak dan. Študenti-(nje) popust. (—) u— Zahvala akademikov. Ob priliki n. reprezentančnega plesa nam je čast zahvaliti se visokim pokroviteljem dekanu tehnične fakultete g. ing. Hrovatu, divizij-skemu generalu g. Rupniku, divizijskemu generalu g. Stefanoviču, načelniku tehn. oddelka kr. banske uprave g. ing. Ruehu, predsedniku mestne občine ljublj. g. dr. Adlešiču, direktorju direkcije drž. železnic g. ing- Kavčiču, direktorju tehn. odd. mestne občine ljublj. g. inž. Poženelu ter častnemu damskemu komiteju za njegovo požrtvovalno sodelovanje. Obenem se zahvaljujemo tudi vsem onim, ki so nas gmotno podprli ter vsem cenjenim gostom ki so se v tolikšnem številu odzvali našemu vabilu. Akademski klub gradbenikov. u— Hrvatski eli^i ples dne 1. februarja t. 1. v »Zvezdi« prične točno ob pol deveti uri z naslednjim sporedom: Gdč. Tea Laboševa, članica ljubljanske opere, bo zapela šafranek-Kavičevo »Sjaj sunčece«, J-Hatze »Svojimi pjesmama« in Taclikovo »Kaj«; g. Sladoljev-Jolič Ante, član ljubljanske opere, pa bo zapel Gotovčevo »Na nočištu« in Žajčevo »Domovini i ljubavi«. Na klavirju bo spremljal zborovodja g. Si- 1. II: 15 •v-v^:«^.?-.,^ & ■ Š'V. ► •-.»&■»,> 1941 ^^^ - » mMvm S reška organizacija vojnih dobro-voljcev v Ljubljani bo imela svoj 22. redni letni občni zbor 9. februarja ob 9.30 dopoldne v predavalnici Društva inženjerjev v Ljubljani, Kongresni trg 1 - H. (Kazina). Pozivamo vse tovariše-vojne dobrovoijce na polnoštevilno udeležbo. — Uprava. u— Jugoslovenski o^bOr v Londonu in postanek Jug°siavije je naslov predavanju, ki ga priredi Sreska organizacija vojni do-brovoljcev v okviru Ljudske univerze v sredo 29. t. m. ob 20. v mali dvorani Filharmonije (kino Matica). Predaval bo bivši član imenovanega odbora, minister v p. dr. B^gumii Vošnjak iz Beograda- Opozarjamo in vabimo vso ljubljansko javnost na to veleaanimivo predavanje. Vojni dobro-voljci, udeležite se predavanja polnoštevilno! Uprava. u— Občni zbor ljubljanskega bfljardskega kluba, ki bi se imel vršiti danes ab 9. dopoldne, je preložen na 16. februarja t- L SPREMEMBA ORDINAC. UR ! Specijalist gynekolog dr. IVO RAKULJIČ-ZELOV ortlin. od 9.—11. in od 2.—5. valčkov večer Sokola L Tabor bo tudi letos, ker je to že stara navada Tabor-janov. Razlika pa bo seveda le ta, da bo sredi pusta in ne prvo soboto v postu, to pa zaradi odredbe kr. banske uprave in pa zato, ker letos odpade Lovski ples in je termin 1. februarja prost. Prireditev bo ▼ vseh prostorih Sokolskega doma na Taboril in je pričetek že ob 20. uri, da bo tako več časa za rajanje. Ime prireditve pa vas ne sme motiti, ne bodo na sporedu sami valčki, kot bi to morda kdo sklepal zaradi imena, temveč bo vsak drugi p&es valček, vsak drugi ples pa bo ali moderen ples, ali pa drugi stari plesi, med njimi tudU četvorke in češka beseda, tako da bo spored nudil dovolj vsega in za vsakogar. Torej v soboto 1- februarja, ob 20. ml vsi na Tabor. Obleka promenadna. Cene nizke. (—) n— Društvo nižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani, priredi v proslavo 301e£njee obstoja društva v soboto 1. februarja v dvorani hotela Mlklič svoj običaM družabni večer s plesom. Začetek ob 20. Vahl odbor. (—) n— Plesne vaje Zarje v dvorani Hotela Metropol pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka. Začetniki točno ob 14. url. (—) u— Sokolsko društvo ljubljana IL priredi v soboto dne 1. februarja v domu v Tr-novem valčkov večer za stare ln mlada. (—) u— Slovensko obrtno društvo ▼ Oeljn priredi v soboto 1. februarja 1941 svoj tradicionalni XXin. obrtniški ples v gornjih prostorih Narodnega doma točno ob 20. uri. Posebna vabila se ne bodo pošiljata. Vabljen vsakdo. (—) u— Vsako nedeljo ob 16. uri popoldanski plesni tečaj Jenkove šole v Kazini. Začet-niškega tečaja ta ponedeljek izjemoma ne bo. Vsak torek, četrtek in petek ob 20. na-daljevalni-izpopolnjevalni tečaji Posebne monittL Dalje nastopi plesna skupina iz Zagreba, v kateri so dame Ana Maletič, Harmel Foska, Doris Bing, Lela Bosiljevič, Mira Katz in gospodje Josip Kockovič, Vlado Pajas, Vlado Heinz in željko Pito. Ti bodo izvajali »Vjenac hrvatskih pleso-va po glasbi iz zbirke Kuhača«, »Slavonske plesove«, dalmatinski ples iz opere »Ero z onega sveta« (Gotovac) in »Posko-čica« iz opere »Morana« (Gotovac). Med izvajanjem sporeda od 20.30 do 21.15 bo vhod v veliko dvorano zaprt. Od pol desete ure dalje bo ples pc določenem razporedu ter ga bo vodil plesni mojster g. Jenko. V veliki dvorani igra renomirani Odeon-jazz, v bani pa druga kapela. Na prireditvi bo napravljal v dvorani in v posebnem ateljeju snimke fotograf g. Pogačnik. Damam bo na voljo poleg garderobe nahajajoči se frizerski salon g. Viktorja Repa. Iz občinstva izbran odbor bo razdelil štiri častna in sto tolažilnih nagrad, nabavljenih v drogerijl »Danica« v cbliki neo-hormonskih preparatov za nego kože-(—) a— Vse prijatelje športa vabimo na plesno prireditev »Pomlad v cvetju«, ki bo 1. februarja ob 20. v sokolskem domu na Viču. Iz prijaznosti sodeluje operni tenorist g. Franci. Dekoracije, jazz. športni klub Vič. (—) n— Osmia nalivna peresa dobite v papirnici M. Tičar, Ljubljana, šelenburgova ulica 1 in Sv. Petra cesta 26. (—) n— Trt legitimacije na isto ime sem zgubIL najditelj naj jih odda proti nagradi pri vratarju Ljubljanske kreditne banke. (—) na Po dalfSem časa pride danes spet oder priljubljena opereta »Pri belem konjičku*. Kakor svoj čas, bo zdaj spet razveseljeval poslušalce in gledalce priljubljeni Bojan Peček v vlogi Stanislava, Krasen zbor narodnih noš Med najbolj skrbno pripravljenimi prireditvami letošnje zimske sezone bo vsekakor ples Jadranske straže na Taboru v soboto 8. februarja zvečer. Jadranska Straža v Ljubljani se dobro zaveda svojih na- log: kolikor le more. hoče poudarjati na prireditvi narodni m splošno slovan- di značaj, vm osti dobiček & poklanja plemenitemu namenu, da pošlje v poletnih mescih čim več siromašne mladine na Jadran. Prireditev Jadranske Straže je vsako leto odlično obiskana, ker je vabljiva po izvrstni postrežbi, obširnem plesnem sporedu in še prav posebno po svoji slikovitosti. Cele skupine dam, ne samo iz Ljubljane, temveč tudi iz drugih krajev tekmujejo, da se uvelja\njo s svojimi krasnimi narodnimi nošami Seveda bo tudi letos posebna komisijo ocenila najlepše narodne noše in bo po glasovanju razdelila dragocene nagrade, ki bodo nekaj dni pred prireditvijo razstavljene v en' izmed ljubljanskih izložb. Kakor čujemo, bo letos posebno živahno tekmovanje Zavoljo plemenitega namena vsakoletne prireditve in spričo težavnih razmer, ko je treba tudi za najbolj koristne akcije zbirati dinarje, se je krajevm odbor J S v Ljubljani obrnil na ugledne tvrdke in posameznike po Sloveniji in jih prosil, naj blagovolijo po svojih močeh piispevati v sklad, da bo tudi letošnje poletje lahko poslal čim več mladine na Jadran Že vrsta uglednih zasebnikov in tvrdk se je odzvala — prisrčna jim hvala! Ostali pa bodo gotovo sledili zgledu prvih — storili bodo koristno delo, če se vsaj s skromnim prispevkom oddolžijo Jadianski Straži v Ljubij»L u— Sokol Ljubijana-šlška priredi v soboto 8. februarja ob 20. url maškarado, na katero vljudno vabi članstvo in prijatelje društva. Poskrbljeno bo, da bodo vsi izne-nadeni. Maske dobrodošle. Zdravo! Uprava. (—) Smrtna nesreča bi »e bila sk°raj u- pripetila v petek zvečer na Dolenjski cesti. Desetletna Nada K. je ob pozni uri prestopila železniški tir na nedovoljenem mestu. Deklica ni opazila premikalnega vlaka, ki se je počasi bližal in jo nenadoma treščil v jarek ob progi. Nada je obležala močno odrgnjena pa vsem telesu ln z znatnimi notranjimi poškodbami. Poleg bolečin pa je prestala precej strahu, ker je nihče ni videl in so njeni kriki šele čez čas priklicali mimoidoče, ki so pozvali reševalno postajo, nakar je bila prepeljana v bolnišnico- u— Nesreče. Angela Sirčeva, delavčeva žena lz Kamnika, je doma tako nesrečno padla po stopnicah da si je zlomila roko. S peči je padel in si zlomil levo roko 41etnl posestnikov sinček Peter Vole iz Novih Laz pri Mozlju. Leto stari delavčev sinček Stanko Rutar iz Mekinj pri Kamniku pa Je zvrnil nase lonec kropa. Dobil je močne opekline po glavi ln rokah Vsi ponesrečenci so se zatekli v ljubljansko bolnišnico. n— Nesreča v g^zdu. Ko je odšel v petek v ge~d upokojeni rudar Alojzij Vrtov-šek iz Trbovelj, da bi nabral suhljadi, ga je doletela huda nesreča. Mož je podiral trhlo drevo, ki se je nepričakovano zrušilo nanj. Po glavi in telesu znatno poškodovanega Vrtovška so hitro pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Iz Celja e— Vprašalne pole je bilo treba oddati mestnemu prehranjevalnemu uradu do včeraj. Kdor tega ni storil, si bo moral sam pripisati krivdo, če ne bo dobil živilskih. rfek^znic. e— Svetosavska proslava. Na dan sv. Save bo jutri ob 9. služba božja v pravoslavni cerkvi sv. Save. Nato bo procesija v telovadnico I. drž. narodne šole, kjer se bo pričela ob 10.30 šolska proslava z blagoslovitvijo vode in rezanjem kolača. e— Dvojna uprizoritev »Habakuka«. Mariborsko Narodno gledališče bo uprizorilo v petek 7. februarja ob 20. v celjskem gledališču novo burko s petjem »Habakuk«. ki jo je spisal Celian dr. Rudolf Dobovišek in uglasbil Radovan Gcbec, šolski upravitelj v Jurkloštru. Gledališče ie za to predstavo že razprodano. Ker ie zanimanje občinstva izredno veliko, se je gledališka uprava odločila še za drugo predstavo, ki bo najbrž v sredo 12. februarja ob 20. Obe predstavi sta izven abonmaja. Vstopnice za dru^o pred-tavo s dobijo v predorodaji v Slomškovi knjigarni. e— Likovna razstava kluba Neodvisnih v Celju. Na Svečnico 2. februarja bodo razstavili v mali dvorani Celjskega doma odlični člani kluba Neodvisnih iz Ljubljane. Svoja najboljša dela bodo razstavili slikarja Maksim Sedej in Stane Kregar ter kiparja Zdenko Kalin in Karel Putrih. Celju se torej obeta izreden umetniški užitek. e— Celju se obeta izreden umetniški užitek. Na Svečnico 2. februarja bodo razstavili v mali dvorani Celjskega' doma odlični člani kluba Neodvisnih iz Ljubljane. Svoja najboljša dela bodo razstavili slikarja Maksim Sedej in Stane Kregar ter kiparja Zdenko Kalin in Karel Putrih . e— Združenje trgovcev za mesto Celje opozarja vse svoje člane, da do 4. februarja zanesljivo vložijo pri davčni upravi napovedi za pridobnino. rentnino in davek na poslovni promet, sicer iih bo zadela kazen. e— Odbor starešinske organizacije Sloge v Celju se najiskreneje zahvaljuje vsem dobrotnikom in onim. ki so na kakršen koli način pripomogli k uspehu VI. akademskega plesa. Odboru bo omogcčeno izpopolniti študijsko knjižnico in pobeliti podpore revnim akademikom. Posebno se najprisrčneje zahvaljuje častnemu damskemu komiteju za njegovo požrtvovalnost, ki le v tako veliki meri pripomogla k lepemu uspehu. V. CELJSKI KARNEVAL SK Celja bo na pustno soboto 22. februarja v Narodnem domu. e— Letni živinski in kram?rskl sejem v Vojniku bo jutri. Vojniška občinska uprava vabi prodajalce in kunce na ta sejem. e— Petroleja primanjkuje, električna razsvetljava pa ne bo nikdar na karte. Instalacije izvršuje hitro in poceni Dobro-tinšek, Glavni trg 16. telefon 240. (—) e— Za občinske reveže v Mozirju je daroval g. Adalbert Sulcer. trgovec v Letu-šu, 200 din namesto venca na grob ge. Fa-ni Gori čarj e ve. vdove po tovarnarju in posestniku v Mozirju, e— Obnovite srečke za glavno žrebanje drž razredne loterije čim prej v podružnici »Jutra« v Celju. e— Predavanje o Lermontovu preloženo. Na ljudskem vseučilišču v Celju bi moral jutri predavati pesnik Mile Klopčič o velikem ruskem liriku Lermontovu ob stoletnici njegove smrti. Predavanja pa jutri ne bo, ker je predavatelj zadržan. e_ Trije novi primeri pasje stekline v Celju. Mestno poglavarstvo je s posebnim razglasom opozorilo na točno upoštevanje strogega pasjega kontumaca, ki ga je zaradi pojave stekline v Gaberju pri Celju uvedlo lani 18. septembra za vse mestno področje. Mestno poglavarstvo sporoča, da so se pojavili trije novi primeri pasje stekline, in sicer 13. t. m. na psu Terezije Kopačinove v Medlogu, 15. t. m. na psu Jožefe Velenškove v Zavodni in 16. t. m. na psu Marije Ratejeve ▼ Za gradu. Zato naroča mestno poglavarstvo vsem lastnikom psov, da se točno ravnajo po določilih strogega kontumaca, ker bodo s tem pripomogli, da se steklina zatre tn da se kontumac čimprej ukine. V nasprotnem primeru bo moralo mestno poglavarstvo postopati po čl. 58. zakona o odvračanju ln zatiranju živalskih kužnih bolezni, po katerem je dopustno pokončati vse pse ln mačke na mestnem področju. Banska uprava je Izdala veterinarjem dovoljenje, da zatirajo steklino tudi s preventivnim cepljenjem psov. Natančnejša navodila glede zaščitnega cepljenja se dobe pri foestfiem veterinarju x klavnici, e— Ureditev vprašanja beračev. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Beračenje, ki se pogosto vrši iz delomržncsti, narašča od dne do dne. Pofleg potrebnih beračijo tudi mladi in zdravi ljudje, ki se potikajo kot delomržneži iz kraja v kraj. Slednji so dostikrat tudi nasilni m nevarni posamezniku ter vobče kvarno vplivajo na svojo okolico. Zato smatramo za potrebno, da se vprašanje beračenja ne območju mestne občine celjske uredi v okviru socialne-ga skrbstva mesta Celja. Mestna občina celjska ima namen, da one dela nezmožne osebe, ki beračijo v sili m so pristojne v mestno občino celjsko, oskrbi v okviru starostnega socialnega skrbstva ob sodelovanju celjskega prebivalstva po predhodnem sporazumu: v ta namen namerava sklicati posebno anketo Da sc more ugotoviti število beračev, kakor tudi njihova domovinska občina, je potrebno najprej izvršiti popis teh beračev. Ta popis je mogoče z uspehom izvršiti le ob sodelovanju celjskih meščanov. Zato prosimo celjsko meščanstvo. da ob petkih, ki so dnevi beračenja, napoti vsakega berača na socialni oddelek mestnega poglavarstva, ki bo ugotovil osebne podatke vsakega berača. e— Sodni odmev incidenta na nogometni tekmi. Na ligini prvenstveni tekmi med SK Ljubljano in SK Olimpon. ki je bila lani 1 decembra na Olimpovem igrišču v Gaberju pri Celju, sta dva igralca, Viljem Cater in Josip Flis, člana SK Olimpa, dejansko napadla in poškodovala saveznega sodnika g. Josipa Koniča iz Maribora. Slovenska nogometna zveza je zaradi tega kaznovala Caterja z dosmrtno zabrano igranja, Flis pa še čaka na kazen. G. Ko-nič je razen tega vložil tožbo proti Cater-ju in Flisu. Razprava bi bila morala biti v petek na sreskem sodišču v Celju. G. Ko-nič je vložil tožbo po svojem zastopniku dr. Senkoviču, odvetniku v Mariboru, ki ga je zastopal odvetnik dr. Mirko Hočevar iz Celja Tik pred razpravo pa je bila dosežena poravnava. Viljem Cater in Josip Flis sta obžalovala svoje dejanje in ste se zavezala, da bosta nerazdelno plačala g. Konlču 500 din za bolečine, 120 din za zdravniško spričevalo in odvetniške stroške. Iz Maribora a— Le 18.114 dinarjev je bilo nabranih v Mariboru za zimsko pomoč v nabiralnem tednu od 31. decembra 1940 do 5. januarja 1941, ki ga je mariborska občina izvedla s pomočjo Sokolov, Slovenskih fantov in Skavtov. Zaradi nezadostnega odziva bo tudi v Mariboru od 2. do 8. februarja ponovno teden zimske pomoči. Mestni župan dr. Juvan poziva mestno prebivalstvo v posebnem razglasu k pomoči ter zbiranju sredstev za zimsko pomoč. Denarni zneski naj se nakazujejo mestni blagajn;, Slomškov trg 11, darila v naturalijah na socialno političnemu uradu na Rotovškem trgu 9. a— Naši jadralci. Na oredsnočnjem občnem zboru mariborskega Aerokluba so izčrpno poročali o vzglednem. uspešnem delu predsednik ravnateli Krejči. razen tega M. Skofič. dr. Horvat in Lin nar za posamezne jadralne skupine. Mariborski jadralci so si zgradili 14 jadralnih letal. Startov ie bilo 65. Dohodki 18.272. izdatki 14.084. Članov ie 179. Za delegate za oblastni občni zbor so bili izvoljeni Jur-kovič. Vales. Kovačič. dr. Horvat. Pajtler, Linzner. Grmek in Kramberger. a— Pravoslavna cerkvena občina vljudno vabi vso našo nacionalno javnost, da se udeleži proslave sv. Save. ki bo v ponedeljek 27. t. m dopoldne v veliki dvorani Sokolskega doma. Pričetek liturgije bo db devetih, šolska proslava pa ob ool U. Zaradi resnih časov, ki jih preživljamo. ne bo iutri tradicionalne večerne prireditve. Na proslavi ob pol 11. nastopita iz prijaznosti pevska zbora dijakov šole za rezervne oficirje in Trgovske akadem^e. Vstop prost. a— Weberieva uvertura k operi »Obe-rcn«, Mendelsohnov violinski koncert v e-molu. nedokončana Schubertova simfonija v h-molu, Borodinova skica »Iz srednje Azije« in Baranovičev »Svatovec« iz baleta »Licitarsko srce« so dragocene skladbe. ki iih bo kulturni Maribor lahko užival dne 5. februarja v Sokolskem domu. a— Drevi se poslovi Vlado Skrbinšek. Ob priliki nocojšnje zaključne predstave »Lepe Vide« nastopi v letošnji sezoni zadnjič na odru pred odhodom v Skoplie g. V. Skrbinšek. Popoldne opereta »Na cesa-ričin ukaz« zadnjič in ob znižanih cenah. Za obe predstavi se priporoča nabava vstopnic že pri dnevni blagajni. a— Mariborsko gledališče gostuje v Murski Soboti. V sredo 29. t. m »»o^tuie mariborski dramski ansambl z »Lepo Vido« v Murski Soboti. a— Vragov ®vak. To znano lutkovno igro ponovi danes ob 15. uri lutkovno gledališče matičnega Sokola. a— Materinski tečaj Ženskega društva bo tudi letos ln sicer od 11. februarja do 12. marca. Razdeljen bo v dva dela in sicer v zdravstveni in splošno vzgojni. a— Meningitis terja žrtve. V zadnjem času se spet pojavlja v Mariboru meningitis. ki je terjala tudi nekaj smrtnih žrtev. a— Osebna vest. Za izvedenca za tekstilno. konfekcijsko, špecerijsko in kolonialno blago le bil imenovan pri sreskem sodišču trgovec g. Mirko Feldin. a— Avtobus na pro*i Maribor—Ljutomer obratuje po 1. februarju enako kakor doslej, seveda pod pogojem da se občinstvo te avtobusne zveze dovoli posluži. S tem ie srednjemu in spodnjemu delu Slovenskih goric zagotovljena stalna dvakratna dnevna zveza z Mariborom in obratno. a— Hvalevredna pobuda. Tukajšnje društvo »Sola ln dom« bo v smislu predsnoč-njega sklepa upravnega odbora organiziralo redne debatne večere, na katerih se bodo obravnavala tehtna in aktualna vzgojna vprašanja, a posebnim oziram na potrebo smotrnega vzgojnega sodelovanja med šolo in domom. Prvi debatni večer bo dne 6. februarja s pričetkom ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Predaval bo prof. Šilih o aktualnih vprašanjih šolske in domače vzgoje. Na drugim de-batnem večeru pa bo. predavala SproL Ostrovškova o učenju tujih jezikov. Ta pobuda je zelo hvalevredna in je up>ati, da se bodo potom teh večerov obojestranski stiki med domom in šolo primerno poglobili. a— 100 delavcev odpuščenih. Pri tukajšnji »Mariborski tekstilni tvomic:« je dobilo včeraj odpoved okoli 100 delavcev in delavk. Odpoved se utemeljuje s pomanjkanjem in nezadostnim dodaj dnjrm surovin. Tako ie bila v zadnjem času odpuščena v tej tvomici tretjina delavstva. Cuje se tudi. da se namerava preseliti novejši del obrata v Beograd, kjer je. kakor znano, že sedež družbe »Ma-Va«. ki je lastnica tudi Varaždinske teks Jlne tvornice. »Mariborska tekstilna« tvorni'a je najstarejša tekstilna tvornica v Maribora. a— Maša zaušnica za pok. notarjem ▼ pokoju g. Otonom Plojem T>o v torek 28. januarja ob 7. uri zjutraj v mariborski stolnici. (—) a— Dr. JOsip Furian, specialist za ušesa, nos in grlo, zopet redno ordinira od 3L januarja dalje. (—) Naše gledališče DRAMA Nedelja, 26. ob 15.: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Krog s kredo. Izven. Znižane cene cd 20 din navzdol. Ponedeljek, 27.: zaprto. Torek, 28.: Cigani. Red torek. Sreda, 29.: Revizor. Red sreda. Nedelja v drami. Kot popolcansko uprizoritev bodo igrali Milčinskega veseloigro »Cigani«. Zabavno dejanje se plete okrog štirih ujetih ciganih, ki zbežijo in povzročijo najrazličnejše zmede. K posebnemu uspehu te igre pripomore nastop pevskih humoristov Jožka in Ježlca ki bosta pela aktualne kuplete. — Za občinstvo, ki mu ugaja tehtno miselno dejanje in poezija kitajskega okolja, bo predstava sKrog s kredo« v nedeljo zvečer, vi seka pesem materinske ljubezni in zmaga pravice nad krivico, dajejo delu tehten poudarek. OPERA Nedelja, 26. ob 15.: Carmen. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Pri belem konjičku. Izven. Ponedeljek. 27.: zaprto. Torek, 28.: zaprto. Sreda, 29.: Vesele žene windsorske. Red A. Nedelja v operi. Podeželsko občinstvo bo imelo priliko posetiti danes popoldne uprizoritev Bizetove iCarme n«. Vsebinsko predstavlja opera zgodbo španskega vojaka, ki je zaraci usodne ljubezni do lepe ciganke Carmen zašel med tihotapce in izvršil končno zločin. — Prvič v letošnji sezoni bodo uprizorili danes zvečer Be-natzkega revialno opereto »Pri belem konjičku«. Ta pestra in vseskozi zabavna opereta tvori s svojimi izvrstnimi šalami, baletnimi vložki, komičnimi vlogami, melodioznimi spevi delo, ki je ustvarjeno za to. da prinaša čimvečjo mero kratko-časja in smeha. Presenečenje bo nastop novega Inkognita. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 26.: Gospa ministrica, MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 26. ob 15.: Na cesaričin ukaz. Zadnjič. Znižane cene. Ob 20.: Lepa Vida. Zadnjič. Ponedeljek, 27.: zaprto. Torek, 28.: Habakuk. Red B. Sreča, 29.: zaprto. (Lepa Vida. Gostovat nje v Murski Soboti). Nedelja, "6. januarja Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. — 8.15: Trio Malenšek. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (g. dr. Ignacij Lenček). — 10: Orkestralne točke (plošče). — 1.0 30: Prenos izseljenske akademije iz unionske dvorane. — 12.30: Objave, poročila. — 13: Napovedi. — 13.02: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 17: Kmet. ura: v novo čebelarsko leto (g. Jože Okorn). — 17.30: Pevski zbor »Slavec«. — 18.15: šramel »štirje fantje«. — 19: Napovedi, poročila. — i930: Slovenska ura: Samospevi ge. Nade Udovč-Brejc, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. — 20.30: Večerni koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za veselje in za ples (plošče). Beograd 19.40: Pesmi iz južne Srbije. — 22: Lahka in plesna muzika — Zagreb 20: Tamburaški zbor. — 20.30: Recitacije. — 20.45: Koncert solistov. — 22.15: plesna muzika. — Praga 18.45: Nušičeva humoreska »Analfabet«. — 20: Večer češke glasbe. — 21: Orkester. — Sofija 19.50: Lahka glasba. — 20: Petje. — 20.30: Operetni večer. — 21.55: Lahka godba in ples. — 19.15: Koncert orke"5tra in solisrtov. — 21.15: Leharjeva glasba. — 23.15: Pester glasbeni spored. — Rim 19.40: Beethovnova IX. simfonija. — 21: Lahka glasba. Ponedeljek, 27. januarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Kreutzerjeva sonata (Beethoven op. 47). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Vesel opoldanski koncert radijskeera orkestra. — 14: Poročila, objave. — 17.30: Pisana šara (plošče. — 18.10: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj. — 18.30: Plošče. — 18.40: Slavni potovplci in njihova odkritja (g- prof. Ciril šleMnger). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. urad. —■ 19.50: Plošče. — 1950: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah).— 20: Gerbičev 'večer, sode^je radiJsH-komoFnr-ZbOr in radijski orkester. — 21.30: Za tiste noge, ki se rade rrte (plošče). — 22: Napovedi, poročila. Beograd 19.40: Zborovsko petje. — 20: literarni spored. — 21: Orkestralni koncert — 22: Klavirske skladbe. — 22.50: Plesna muzika. — Zagreb 17.15: Narodne pesmi. — 20: Petje. — 20.30: S'mfonični koncert. — Praga 19: Vesela glasba. — 20 30: Zvočna igra. — 20.40: Pester glasbeni spored. — Sofija 19.50: Mali orkester. — 20: Simfonični koncert. — 21: Koncert solistov. — 22: Pesmi in plesi. — Berlin 19.15: Vesela muzika, — 21.15: Orkester in solistL — 23.15: Nočna oddaja. — Rim 19.30: Simfonični vokalni koncert. — 20.30: Zvočna igra. — 21.15: Violinske skladbe. »afOTROc ata, 13 mkJJn, JBL & UMIf i Kako naj se poveča proizvodnja poljskih pridelkov j kmetijskih zadrug bi kprporacij organizirala Skupna nabava. Žal pa je nastala v Pred dobrim tednom je bila pri kmetijskem oddelku banske uprave anketa o ■Vprašanju, kako naj se čim bolj dvigne proizvodnja žita in drugih pridelkov na polju in vrtu. zlasti ker se tudi v javnosti pcciovno čujejo slične zahteve. Proizvodnja na polju je pri nas sramotno nizka. O vzrokih, zakaj je tako. danes ne kaže razpravljati potrebno pa je pravočasno misliti na najnujnejše ukrepe, ki bi mogli to stanje poboljšati. Gre le za hitre in za nujne ukrepe, ki bi bili predvsem Izvedljivi in ki bd mogli še letos prinesti uspehe. Taka pomoč v kmetijski proizvodnji na hitro roko ie zelo težavna, zato ni na mestu prevelik optimizem. V kmetijstvu se mora misliti daleč naprej ter stalno in dosledno delati po določenem načrtu. S podporo. Id sta jo dala ministrstvo za kmetijstvo in direkcija za prehrano v skupnem znesku 900.000 din. je kmetijski oddelek pr^ikrbel vse one kraje, kjer je bil pridelek žit zaradi vremenskih nezgod posebno slab. z dobrim semenskim žit«m po znižani ceni. Kmetje, ki so se za to prijavili, so v zamenjavo za domače seme dobili prvovrstno zboljšano seme deloma domačega izvora, deloma pa iz Banata. Ban-dka. uprava ie dajala tudi podpore za skupno .razkuževanje semena proti snetem. Ozim^ne, M dajejo pri nas glavni pridelek krušne moke (jarih žit seiemo namreč komaj 7 odstotkov površine ozimnih žit), ao -posejane, čaka pa Še setev odnosno saditev koruze, fižola, krompirja, pro- fi. zelia in aide. dalie setev krmskih rastru ovsa. pese in detelje ki so za prehrano prav tako važne, tiorav le oesred-no. kajti gotovo je. da bo vprašanje mleka in mesa kmalu postalo prav tako aktualno kakor ie danes vorašanje krušnega "ita. Poskrbeti ie še treba za izmenjavo semenskega krompirja, posebno v kraiih. kje:- so lani pridelali tu seme orav slab krome je danes razmer jo med cenami umetnih gnojil in nri-deOcov obrnilo v korist rrridelkov. Kmet, k' claive^ kupi nmetna gnojila, bo v jeseni . akrat na bolišem. prvič, ker bo s tem m; *no zvifa1 pridelke, drugi? pa, ker bodo cene pridelkov v bodoče gotovo še narasle. Tako se bo s cenenimi gnojili zvišal pridelek, ki bo vrhu tega še dražji. Da bi kmetje laže nabavili gnojila, bi bilo potrebno. da bi se oo občinah ter s pomoč jo tem vprašanju druga težava. Primanjkuje namreč fosfatnih gnojil ker Thomasova moka iz Nemčije sploh ne prihaja in ker zaradi blokade naše tovarne ne dobe surovih fosfatov iz Afrike, tako da mora tovarna v Hrastniku izdelovati superfosfat samo iz kostnega zdroba. ki ga ii nudi tovarna kleja v Ljubljani. Zato Ste prizadevanje za tem da bi tovarna kleja spešila in razširila zbiranje kosti v Sle niji in v drugih delih države, da bi tako mogla dobavljati našim tovarnam umetnih gnojil večie množine kostnega zdroba. Pač pa je kalijevih in dušičnih gnojil dovolj na razpolago. Konferenca pri kmetijskem oddelku je o gornjih vprašanjih sprejela naslednjo resolucijo: 1) Izdajo nai se navodila občinam, da bo vsa njivska zemlja pravočasno obdelana in poseiana. Ako pri kaki hiši manjka delovnih moči — zaradi vpoklica k vojakom ali drugih nujnih razlogov — naj občine po svojih organih in članih občinskega odbora poskrbijo za potrebno pomoč od strani sosedov. 2) Kolikor kmetijski oddelek ne bo m$-gel obvladati vsega Dosla za preskrbo kmetov s semenskim blagom in kolikor se kmetje oz. občine niso za to pravočasno javili, nai občine tudi poskrbijo, da v njihovem območju ne bo manik-Jfo semen za pomladansko setev in nai pravočasno zberejo naročila, izvršijo nabavo ter poskrbijo vse potrebno za prevzem semenskega blaga. Občinam nai pri tem delu pomagajo v prvi vrsti blagovne zadruge pa tudi strojne In druge kmetijske zadruge. Ravno tako naj občine s oomočio zadrug skr-be tudi za skuipno nabavo umetnih gnojil po možnost' v vagonslnh količinah. 3) Pospeševati ie treba proizvodnjo in konzum dobre zelen jadi. Zlasti mali ljudje in revnejše družine si lahko pridelajo mnogo okusnih pridelkov. Zelo primanl-kuje zimske in zgodnje pomladanske vrtnine. Pravočasno je treba preskrbeti zanesljiva zelenjadna semena in pravilno vzgojene sadike. Vrtovi se morajo temeljiteje obdelati, povečati in izboljšati, pripravljati je treba več komoosta in vsak vrtni prostor intenzivneje izkoriščati. 4) Ponovno in z vsemi silami naj se zavzamejo n?še kmetijske organizacije za odpravo trošarine na cement, ki se rabi za gnojišča in gnojnične jame. Obenem naj se izda uredba o obvezni gradnji gnojišč in gnoj ničnih jam. vlomilska trojka za zapahi Dvema smsrsikoso&ošldLma trgoroeima fe odnesla za Mn feSaga I'lurxka Sobota, 25. januarja Veliko poz-ornest je vzbudila v tnursko-soboikem srezu vest, da se je orožnikom posrečilo priti na sled drznim vlomilcem, ki so kradli v dveh muTskosoboških trgovinah in dobavljali ukrademo blago dvema trgovcema na deželo. Pri razkrinkan ju vflo-milcev je pomagalo orožnikom prav nenavadno naključje. Prod nedavnim je b3I obsojen na pet me-sr n,- zapora 33-letni Štefan FHsar, ker je svojemu gospodarju hanaiknri iz garaže bencin in razno orod. e. Zapor bi mora'! nastopit' v ponedeljek v Mariboru. Kor pa &o orožniki dvomili, da bo sel sam v Maribor, ga je šla orožniška patrole pod vodstvom narednika g. Budje iskat na dom okrog 4 zjutraj, da ga potem spremi na jut ni ji vlak Flisarja pa ni biku doma. Po-siteija je bila prazna. Orožnika nista hotela oditi praznih rok in sta počakala v varnem zavetju. Kmalu je prijel Fiisar s težkim zabojem in ga odložil pred hišo. Ko sta ga orqjtniika pobarala, kaj je prinesel, , je rekel, da ima v zaboju drva. To drva pa so pri pretresu čudno zažvcnketala, in ko so zaboj odprli so se prikazali v njem fotografski aparati in razni sestavni deli za kolesa, šivalne stroje in gramofona. FHsar je prostodušno priznali, da je vlomili v Stivanovo trgovino. Medtem je prišel k Pljsaarjeremu stanova®j« še 18-letnl mizarski vajenec Ludvik šeruga, ki je tudi ko* zrelo jaboTco padel v roke orožnikom. Zdaj ni bilo težavno, najti še tretjega člana vlomi'ske dražbe, Štefana Lu-teršrnida. Vsi trije rlomnlR v Stivanovo trgovino v noči na prejšnjo nedelje in .sicer tako, da so Serugo, ki je drobne postave, slačili skozi majhno okno v skladišče. Ta. je potem skozi okno podajal plen o«taJ-rrta dvema. Iz vsakega predala in z vsake police ie vzel po dve ali tri primerke: bakterije za svetilke, pedale za kolesa, zračnice. fotografske aparate in plošče, kompletne pogone za kolesa, žarnice, gumijaste plašče za kolesa in drugo Trgovec in njegovi uslužbenci na te način niti niso opazili da so bili okradeni, zato so vlomilci v noči na ponedeljek spet vlomili. Tokrat so pa imeli smolo, da so s plenom vred padli v roke orožnikom. Trgovec g. Ernest Štivan je šele od orožnikov izvedel, da je bilo dvakrat zaporedno vlomljene1 v njegovo trgovino. Vlomilci so pač tako spretno izbirali blago, da od iste vrste niso vzeli preveč primerkov. Orožnikom je bilo tudi takoj jasno, da so morali Vlomilci z nakradenim blagom zalagati kakega mehanika «H pa trgovca. Res so aretiranci priznali, da so dobavljali blago trgovcema T. v Selu in 2. v Pro-sečka vasi. Orožniki so tlako j napravili preiskavo in prišli do presenetljivega odkrit- ja- V trgovini na Selu so namreč poleg predmetov iz Štivanove trgovine odkrili še kar celo zalogo železnine iz trgovine Arnolda Heimerja v Murski Soboti. Fiisar in Lu-teršmid sta bila vsak nekaj časa uslužbe-na pri Heimerju. Ker je trgovec ugotovil, tla mu nekdo krade železnino iz stkJla-dišča, je pričel sumiti v pošteno^ obeh osilužbencev in ju je odpustil. Pri Heirner-jevih so napravili celo skrit alarmni zvonec, ki je obvestil domače, kakor hitro j« jkdo prestopil vrata skladišča. Zvonec jih je večkrat prebudil med 2. in 4. uro rju-traj. Ko pa »o prihiteli na mtsto, za rlo-miiiccjm odnosno vtomiloi, navadno že nI bilo sledu, večkrat pa &o ga videli tudi na begu. Domači so bili prepričani, da je to eden izmed obeh bivših uslužbeaccv, ven- dar mu oblastva nikoH niso mogla dokazali vloma. Ukradeno blago so tatovi namreč še isto noč afli pa takoj naslednji dan odpravili k trgovcema na deželo. Varnostni organi so nekoč ves teden stražili pri skladišču, vendar pa takrat vlomilca ni bilo. Po površnih cenitvah je biS trgovec Štivan oškodovan za okrog 33.000 din. Večino blaga iz svoje trgovine je menda dobi nazaj. Ni pa izključeno, da so vlomilci tudi še kdaj prej obiskali njegovo dobro založeno trgovino. Koliko so odnesli iz Heimerjeve trgovine, pa še ni mogoče oceniti, ker so iz nje najbrže že dalje č*isa odnašali blago. Ko so izpraznili zailoge ukradenega blaga v podeželskih trgovinah m | jih naložili na tovorni avto. da jih odpe-j ljejo nazaj k pravemu Jastnilku, je bilo skupaj nad 3000 kg raznih železnih pred-njetov v vrednosti nad 20.000 din. Bila je cela zbirka motili, podkev, žebljev, pluž-nik plošč in pailic okroglega in ploščatega železa. Tako &o zdaj razen članov Bratkove družbe, ki so napadli grofico Baithyanyje-vo, v murskosoboakih zaporih tudi trije muTskosobošiki vlomilci in podjetni trgovec z dežele, ki je kupoval ukradeno blago in ga petem lahko ceneje prodajal odjemalcem. Pri vlomilcih so našli ključe vseh vrat v Heiimerjevi hiši. Preiskava proti članom Bratkove vlomilske družbe bo gotovo spravilla na dan mnogo zanimivih reči. Zaenkrat je gotovo, da je pri napadu sodeloval samo eden izmed bratov Dvoršakov in da bosta dva iapuščena iz zapora. Ostala dva napadalca sta še na svobodi in se bogve kje skrivata Še en Salajev pajdaš v Kleščah paragrafa Ljubljana. 25. januarja Vsa tovarišiia Sala i a. slavnega vlomilskega vodje, ki preseda zdai v mariborski kaznilnici ob spominih na svoje in svoje tovarišaje podvige, še vedno ni za zapahi. Tu pa tam se še pojavi kak njegov vsesa upoštevanja vreden pajdaš, ki tudi brez vodstva svojega vodje zna dobro opraviti svoj posel. Med temi je Ivan Ogrin iz Dola pri Ljubljani iz znanega revirja imovini nevarnih Anžurjev. Se ni dolgo tega. ko je Ogrin bil za varnimi zapahi kaznilnice in komaj je bil na svobodi se ie že »orientiral«. Kmalu si je bil na čistem s sol osnim položajem in stiska zadnjega leta. ko skrbni državljani sami poskrbe za svoio prehrano za vsak primer, mu je erišla prav. Ljudje so kopičili zaloge najpotrebnejših živil tako da je bila treba Stemo poseči zraven, oprtati na rame. pa hajdi! S takšnimi rekvizicijami, kakršne si je omislil Ogrin. seveda ljudje niso računali. Podstrešne shrambe in kleti so bile sicer dobro zaklenjene, toda ne dovolj varno, da bi se njih ključavnice ne udale vlomilskemu orodju. In Ogrin ni bil zastonj daljšo dobo za zapahi da ne bi bil primemo naobražen. Izvohal je podstrešno shrambo Franceta Cerneta, v kateri je bila spravljena prelem zaloga živil S prvo »partijo« je Ogrin odnesel že 55 kg sladkorja v kockah, 20 kg težko kanglo laškega in li litrov finega namiznega olja pa še precej rozin in riža. Svoj obisk v tel shrambi je Ogrin v kratko za prvim Se ponovil pripeljal n te i seboj le znanca specialista. v vlomilskem poslu precej aloviteoa tržaškega svedrovca Silva Skrbca. Odnesla sta Stirl vreče soli v skupni teži 200 k«. Poslej Ogrin še ni miroval. Že nekaj dni*| za temi vlomi ie že spet vdrl v neko ljubi Dansfcto hflo fa je Antonu ZorBfiu odpeljal kolo. na njem pa 500 kg masti v vrednosti 12.000 din. Zadnji dan v tem svolem podjetnem mescu oktobru se je spravil nad pisarno domače občine, kjer mu pa sreča nI bila naklonjena. Po skrbnem sti-kanju je iztaknil le ročno blagajno in ko jo je razbil se je iz nje vsul® le 35 din. Nakar so ga drugi dan na eni izmed ljubljanskih ulic še legitimirali in aretirali potem pa so mu dokazali še vse vlome, ki jih ie navajala obtožnica. Z njim sta morala na zatožno klop še Slabeč in neki Jaka. ki je bil osumljen, da le Ogrinu pomagal Ogrin ln Skrbeč nista delala sitnosti in sta vse priznala. Jaka pa se je izmazal z alibijem. Ivana Ogrina so sodniki za daljšo dobo razbremenili vseh posvetnih skrbi s tem, da so mu naložili za kazen nič mani k» 7 let robi je. Silvu Skrbcu pa za udeležbo pri enem vlomu tudi leto in pol rcbiie. Drzen vlom v shrambo živila Vransko, 25. januarja V noči na 22. t. m. so doslej Se neznani tatovi vlomili v hišo Katarine Rožančeve, po domače Apatove, v Pondorju, ki stoji tik ob državni cesti Vransko—Celje, ln lz jedilne shrambe odnesli tri posode, napolnjene s svinjsko mestjo, v skupni teži okrog 150 kg. Sinu Rožančeve pa so ukradli zimsko suknjo. Skupna Skoda znaša blizu 5000 din. Vlomilci so prišli v jedilno shrambo na ta način, da so s silo odprli najprej zunanja vrata kuhinje, na notranjih pa zdrobili stekla in tako zlezli v kuhinjo poleg katere je jedilna shramba. Naslednji dan so našli domači eno posodo z mastjo v obcestnem jarku ob državni cesti. Vlomilci so jo verjetno pustili tam zaradi tega, ker niso mogli nositi s seboj vsega plena. Viharno vreme v tej no« Je vlomilcem olajšalo njih delo, domačim pa, ki spe v gornjih prostorih, onemogočilo, da bi sll-šall kak ropot. SploSno se domneva, da so bili pri tem vlomu udeleženi ljudje, katerim so domače razmere pri Apatovih dobro znane. Orožnlštvo se Je takoj z vso vnemo lotilo posla ln je pričakovati, da bodo zlikovd v najkrajšem času izsledeni Iz živlfetija na deželi RADEČE. Sokolsko društo priredi danes ob 20. uri v svoji dvorani pester (šaljiv) večer pod naslovom »Vsakomur nekaj«, s sodelovanjem gg- J os. Povhe-ta, priznanega slov. komika ln režiserja, Angela Jarca, opernega tenorja, absolventa praške akademije, ter klavirista Ljubana Vodeba. Na sporedu so: šaljivi prizori s petjem, kupieti, lahke melodiozne operne arije, operetni spevi, slovenske narodne in umetne pesmi. Ves spored je skrbno izbran, pester In zelo zabaven. Obeta se nam jes lep večer, poln razvedrila, ki smo ga posebno v sedanjih časih vsi tako potrebni. Napolnimo drevi sokolsko dvorano do zadnjega kotička! Vstopnina 10, 8, 6 In S din. Zdravo! SLOVENSKA BISTRICA, Socialni od-, 5fk za zimsko pomoč v Slovenski Bistrici, * se je ustanovil novembra lani. dela s polno paro. da izvrši nalogo, ki si jo le zadal ob svoji ustanovitvi. Poročati moramo. da so se častno odzvali prošnjam socialnega odseka za prispevek zimski pomoči vsi, ki tmalo srce za trpečega brata. Imena plemenitih darovalcev bodo priobčena ob zaključku nabiralne akcije. Iz Kamnika Ka_ Reccerni oficirji in rezervni vo/B&ki uradniki fai območ ja kamniškega s reza bodo imeli v nedeljo 26. t. m sestanek ob 14. v ooslopju ljudske šole v Kamniku v svrho "ustanovitve poverjeništva ljubljanskega pododbora Združenja rezervnih oficirjev. Vabimo tovariše, da se tega sestanka udeleže. ka— Velikodušen dar meščanski šoli v Kamniku. G- inž. Jakob Mejač, rudarski ravnatelj v p., je podaril tukajšnji meščanski šob obilno zbirko raznih mineralov. V tej zbirki je mnogo silno redkih in dragocenih kosov. Tako so poecinl kosi iz Francije, Češke*, (n. pr. urandt iz Jachimova), Kalifornije (izvrtane kamenine iz globine 23OT), Nemčije, poleg tega seveda tudi mnogo lz naše države m lz najbližje kamniške okolice. Zbirka obsega čez 120 kosov. Poleg tega je podaril tudi veliko zbirko raznih načrtov, kart itd. Tako krasno zbtfrko lahko ustvari samo ljubitelj in strokovnjak, ki se je pečal s tem vse življenje. S tem darom si je postavil kot prvi dobrotnik lep spomin v zgodovini kamniške meščanske šole. S tem pa je tudi pokazal svojo ljubezen do kraja, v katerem toliko let biva. Iz Novega mesta Proračun oe»lnega oab«ra. Za proračunsko leto 1941-42. je sreski cestni odbor izdelal svoj letni proračun, ki znaša v celoti 1,326.888 din. Za vzdrževanje bano-vinskih cest gre 26.382 din. Osebni in upravni izdatki znašajo 842.206 din. Stvarnih Izdatkov Je 50.265 din. Potrebščine cestnega okraja so 203.245 din in izredni izdatki 207.790 din. Dohodki znašajo le 18 600 din, prispevki banovine pa 88-2.143 din in prispevek železniške uprave 1G.553 din. Izrednih dohodkov je 103.895 din. Primanjkljaj 308.695 din se bo kril z 20zidne novlne«, ker pač zaradi pomanjkanja sredstev niso v stanju, da bodo izdajale tiskane liste. Društva so si torej pomagala na tak način, da so Izbrala pripraven prostor na svojem domu ali kako prilično mesto sredi kraja m tam so lepo razobešene »zidne novlne«, ki Jih ureja kak spreten brat. Poleg društvenih vesti pišejo sposobni člani tudi svoje članke, pesmi razprave ln tudi nekatera Zbadljivka se najde med vsebino. Dosedaj ima zidne novlne že cela vrsta društev, med __M! rmm mim^ da H obstoje take novlne tudi r StoveodJL Kartovac pa jih trna! Zaotadr pojav, ftmno Je dejstvu, da Je moralo precej sokoteldh čet ln tudi nekoliko sokoLsklh društev na področju banovine Hrvatske začasno prenehati z delovanjem; ne toliko zaradi ohlasti aH mogoče svoje notranje nedelavnosti, temveč zaradi nasprotovanja maloštevilnih, a zato tem bolj agresivnih ozkosrčnlh lokalnih Onlteljev. Toda vendar Je aotoolstvo prebolelo vse nevšečnosti ln Je še danes v banovini Hrvatski najmočnejši organizirani telesnovzgojnl činitelj. Zanimivo je, da so danes na Hrvatskem vse sokolske prireditve, pa naj bodo telovadne ali prosvetne ali zabavne, tako dobro ohiakane, kakor niso bile še nikdar. K i n e m a t o g r a £ i Kranj. Kino Narodni dom predvaja danes ob 16., pol 19. in 21. uri zabavno češko opereto »Veseli Bohemi«. V glavni vlogi nastopa slavna operetna dlva Jarmila KS-rova. (—) Jesenice. Zvočni ktno Radio predvaja danes ob 15. velefilm »Renata v kvartetu«. V gl vlogah Gustav FroeJich ln Kaethe v. Nagy. Med dodatki domač kulturni film tn vojni tednik. Sledi velefilm »Pod pariškimi mostovi«. (—) Novo mesto. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 16., 18. in 20.15 zvočni film »Vest Dr. Kildare-a«. Drama o mladem zdravniku, ki žrtvuje ljubezen in srečo za svoj vzvišeni poklic. Edinstven film, ki nam odpira vpogled v težavno to odgovorno poklicno življenje zdravnikov. Predigra: Foxov najnovejši žurnal. Prihodnji film: »Tajna Amazonke«. Clark Gable to Myrna Ix>y. (—) Mifoimopem Umrla je naša dobra mama Marija stebih v 83. letu starosti previdena s sv. zakramenti. Pogreb drage nam pokojnice bo v nedeljo 26. januarja ob 14. na farno pokopališče. Sv. Tomaž, Jesenice, 25. L 1941. žalujoči sinovi Mirko, Jože, Stanko tn hčerka Alojzija ter ostalo sorodstvo. Posestniki! Pozor! Najnovejši tehnično izpopolnjeni mali kmečki JELTOM milni na kamene, ki meljejo vse vrste žita v poljubno fino moko, izdelujejo zdrob, čistijo žito ter imajo vključeno napravo za izdelovanje ješprenja to kaše. Kameni so vodoravni (ležeči), tako, da ne morejo žgati moke, kakor se to dogaja pri ponarejenih Irus mlinih. Lahek tek! — Prvovrstna izdelava I Cene zelo solidne. Te vrste mline Vam dobavi samo prva domača tvrdka Mmm Adolf & Tonaazin LJUBLJANA Celovška cesta 49. Mlin na ogled v trgovini. NAZNANILO Podpisana tvrdka obvešča vse svoje odjemalce, da vodi tudi po smrti gospoda Leopolda Gnsel-a svoj obrat v polnem dosedanjem obsegu. Potrudili se bomo, postreči svojim odjemalcem tudi v bodoče v njihovo popolno zadovoljstvo, tako da bomo ohranili stari sloves našega podjetja. Proti razširjevalcem neresničnih vesti, ki hočejo s tem le škodovati našemu podjetju, bomo sodno postopali. Poslovodji: PLECKO IVAN, KETIS AVGUST Leopold GUSEL naslftdiiiirf dr. io. i, MARIBOR — KOROŠKA CESTA št. Ifi. S-^g/V.^lliBIIIIM II mili gospodarskih opravkih. Vsi ti so ob prvi ukinitvi na merodajna n menice in ae x Pjih zavzeU za zopetno ZAHVALA Vsakemu to vsem, ki so nam ob bolezzil natega; ljubljenega soproga« očeta, tasta to starega očeta, gospoda Franca Pušnika posestnika stali ob strani ter vsem, ki so z darovanjem vencev, govori in udelefcbo poveličevali njegov pogreb in nam bodisi pismeno ali ustmeno izrazili sožalje, prisrčna hvala. Teharje, Maribor, Celje, Stlp, Vojnfk. 2oIojofl: soproga in rodbin« MBdtvOSm, PbSnfitova, Panteličeva, Gmajnerjeva in Lužovičeva S fcJUTRO« St 22. 14 SVetfc$a, 28. L I9£L „JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna Obveznost davkoplačevalca v februarju Opozarjamo ve interesente, da je 15. fe-tanar zadnji dan za plačilo prvega obroka dosoelih neposrednih davkov (pridobnine, družbenega davka, zgradartne, rentnine po razporedu itd.) izvzemši zemljarino in nslužbenskl davek. 14. februar je skrajni rok za plačilo rentnine no čl. 71. zak. o neposrednih davkih za Ll. polletje preteklega leta. 15. febmar je zacV'i dan. do katerega je treba plačati pri pristojni davčni upravi nslužbenski davek, ki so ga odtegnili delodajalci od svojih nameščencev za mesec januar. Istočasno je treba plačati tod! izredni prispevek k temu davku in posebni doprinos za narodno obrambni skJad. Do 20. februarja je treba plačati prometni davek na osnovi mesečne prijave za promet, ki je bil opravljen v mesecu januarju, kolikor so si obrati izbrali način plačevanja tega davka v gotovini ali z menicami 19. februar pa je zadnji dan za plačilo prometnega davka po mesečni prijavi za promet v mesecu decembru, kolikor so si izbrali obrati način plačevanja tega davka po prometu s fakturami. V času od 1. do 10. februarja je treba dalje poravnati tudi vozartnsko takso in tar. post. 101., do konca februarja parno-ra^o poravnati klubi, udruženja in ustanove takso iz tar. post. 99a. zak- o taksah od skupne vsote letne članarine, kolikor je v tej članarini upoštevana vstopnina za razne prireditve ln ako se članska karta uporablja hkrati tudi kot vstopnica. Ako ta taksa ni plačana do konca februarja, je treba poleg redne takse plačati še 50% kot kazen. < I. Š. — G. — Na Vaših sedmero vprašanj Vam glede uslužbenskega davka radi pomanjkanja prostora ne moremo tako obširno odgovoriti, kakor bi želeli. V čl. 95. zak. o neposr. davkih sta navedeni za ponavljajoče sie prejemke in ponavljajoče se kcristi dve lestvici, od katerih se nanaša ena na tedenski, druga pa na mesečni dohodek, zmanjšan za zakonski odbitek. Uredba z dne 22. decembra. 1939 spreminja lestvico uslužbenskega davka na mesečni dohodek samo v tofliko, da velja pri mesečnem dohodku od 12.000 do 13.000 din 12%-na davčna stopnja, nad 13.000 do 15.000 din 13®/o-na davčna stopnja itd., kar Vas pa v Vašem primeru ne bo zanimalo. Celotne lestvice tu ne moremo navajati Polprocentna taksa za. priznanico o službenem prejemku je plačati samo tedaj, ako uslužbenec formalno in pismeno potrdi, da je plačo prejel. Tudi pogodbeno takso je treba plačati od formalne pogodbe kot listine, ki ureja službene odnose med delojemalcem in delodajalcem. Samoupravne doklade na usflužbenski davek se plačujejo samo pri mesečnih prejemkih od 4.000 dm dalje, seveda po odbitku eksistenčnega minima, ld ga določa zakon. Odbitek eksistenčnega minima je različen in znaša na mesec: brez otrok do 18. leta 600 din, 7 enim obrokom do 18. leta brez samostojnega dohodka 750 din, z dvema otrokoma 900 din, s tremi otroki 1.050 din, s šti^mi otroki 1.200 dm, s petimi otroki 1.350 Cin. s šestimi otočki 1-500 din, s sedmimi otroki 1.650 dan in z osmimi otroki L800 din. »Gorenjska*. — VzemSte na m tan je, da si je treba za prodajo pisemskega papirja, pisalnih potrebščin, raznega pribora za kadil oo, nabaviti posebno dovolilo obrtne oblasti (sreskega načelstva) tudi v primeru, ako se tako blago žeM prodajat® v trafiki pofleg tobačnih proizvodov in postnih wednotnic. V>v. Vid«. — Vodite trgovino z manu-faktumim blagom. V to trgovino sta vložila Vaša sin in hčerka od poročne dote večji znesek kot obratni kapital Ta kapital jima morate obrestovati s 4*/o-nimi obrestmi. Ali smete te obresti odtegniti pri napovedi pridobnine ter smatrati izplačat-no vsoto kot odbitno postavko, — Na to vprašanje, ki se nam zdi sporno, Vam žail ne moremo točno odgovoriti. Po čl. 54. zak. o neposr. davkih se smejo od verodostojno dokazanega kosmatega dohodka odbiti obresti dolgov, ki obremen j s jo posel, kolikor so posamezno in poimenoma izkazane in dokazane, dcčrm po ČL 55. zak. niso odbitne obresti od celokupne lastne asK tuje vfložene glavnice v kakršnikoli obliki Po našem mnenju Vam davčna uprava teh obresti nt bo mogla priznati kot odbitno postavko. Nasprotno pa ste dolžni vdožšti pri davčni upravi se posebne prijavo za odmero rentnine, ki Vam bo odmerjena od plačevanja 4%-niih obresti. Pravna ». Raasodetna prisega Ce se opravlja izvršba zaradi izročitve ali dajatve kakšnih stvari in teh ni najti pri zavezancu, mora izjaviti zavezanec na predlog zahtevaj očega upnika pod prisego, kje so te stvari, ali da jih nima in da tudi ne ve, kje so. Ce je ostala izvršba zaradi plačila denarne terjatve brezuspešna, ker se pri zavezancu niso našle stvari, na katere bi bilo moči poseči z izvršbo, ali ker so se našle samo take stvari, ki očividno ne zadoščajo za plačilo glede na svojo neznatno vrednost ali zato, ker se jih že drže zastavne pravice drugih upnikov, ali če je ostala zgoraj omenjena izvršba brezuspešna zato, ker so se našle samo take stvari ki jih zahtevajo druge osebe zase, mora predložiti zavezanec sodišču na predlog zahtevajočega upnika seznam svoje imovine; v tem seznamku mora označiti, kje so poedine stvari njegove imovine, glede svojih terjatev pa označiti njih pod-stavo in dokazila Na ta seznamek mora zavezanec priseči, da so njegove navedbe resnične in popolne in da ni zatajil nič bistvenega svoje imovine. Izvršilno sodišče sme sprejeti v prisego tudi druge okolnosti, po katerih je moči v poedinem primeru najti stvari, ki jih je treba izročiti ali na katere bi bilo poseči z izvršba Preden se odredi oprava prisege, mora sodišče zaslišati zavezanca. Prisega se sme opraviti šele, ko postane sklep, s katerim se odreja oprava prisege, pravnomočen. Sodišče mora razglasiti na sodni deski narok, določen za opravo prisege. Prisega se opravlja javno. _ Ce zavezanec ne pride na določeni na-ali 4e noče predložiti seznamka imo- vine ali noče priseči odredi izvršilno sodišče, da ga prisili do teh dejanj, njega pripor, ako zahtevajoči upnik to predlaga. Pripor prestane, čim zavezanec napove imovino in opravi prisego. Pripor ne sme trajati vsega skupaj nad 6 mesecev. Priprti zavezanec sme izjaviti ob vsakem času sodišču, pri katerem je v priporu, da hoče napovedati svojo imovino in opraviti prisego. Tako izjavo je sprejeti brez nadaljnjega postopanja Kdor je opravil razodetno prisego ali kdor je že prebil šestmesečni pripor, se sme na čigarkoli predlog iznova prisiliti, da napove imovino in da opravi prisego, če se verjetno izkaže, da se je med tem stanje stvari tako izpremenilo, da sedaj ima dotične stvari ali da ve, kje so, ali da ima sedaj kaj imovine. Vendar pa ni verjetno izkazati take iz-premembe v stanju stvari, če je minulo več kot tri leta od dne, ko je kdo opravil razodetno prisego ali prebil šestmesečni pripor. ★ P. E. Šivilji ste oddali stanovanje. Ker zahaja k njej preveč strank, bi ji radi stanovanje odpovedali. Ali je možno. — Tudi vašo najemnico ščiti uredba, $ katero »e omejuje raboprodavčeva pravica odpovedati najem stanovanj in poslovnih prostorov od dne 19. X. 1940 Službeni list od 26. X. 1940. Samo iz navedenega razloga ji ne morete odpovedati, ker bi bila odpoved od sodišča razveljavljena, če bi prijavila svoje ugovore, če pa stranka dela ▼ stanovanju Škodo, ali izkorišča prostore zoper pogodbo, bi bili opravičeni k odpovedi. Uredba velja do 19. oktobra 1941, če ne bo podaljšana. K. M. Lj. Ali je najemnik odgovoren za Škodo, ki bi nastala v stanovanju, ki ga ima v najemo. — Vodovod mora biti vgrajen v hiši tako, da cevi radi mraza ne morejo popokati, četudi se ▼ stanovaniu ne kuri stalno po zimi. Za pokvaro, ld bi na ceveh nastal iz navedenega razloga, najemnik ne odgovarja. Če bi pa najemnik puščal okna v stanovanjskih prostorih odprta m tako povzročil dostop mraza na vodovodne cevi, bi zaradi te svoje krivde odgovarjal lastniku za odškodnino. K. J. Mojstrski izpit. — Vse podatke, ki jih potrebujete, vam bo izdalo obrtno oblastvo, pri katerem morate zaprositi za podelitev tozadevne obrti. I. G. R. Ali smete povišati najemnino stranki, Id je že več let v stanovanju. — Povišanje najemnine, nad znesek, ki ste ga prejemali na dan 1. septembra 1939 je kaznivo po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne Špekulacije, ki velja že od 25. septembra 19?9 z zaporom do 3 mesecev in v denarju do 20.000 din. Stalni čitatrfj 65: Vprašajte na nemško m rusko poslaništvo v Beogradu. Brez navedbe okraja pa odgovor ne bo mogoč. Kmetijska Olje R. H. Ski.: Olivno olje lahko shranite v steklene ali pločevinaste posode, ki pa morajo biti popolnoma suhe brez kapljice vode. Posode morate zrakotesno zapreti, dobro jih je zaparafinirati in shraniti na hladnem. temnem mestu. Svetloba in zrak sta namreč glavna povzročitelja kvarjenja olja, ker povzročata oziroma pospešujeta škodljive kemijske procese, predvsem oksidadjo. Dobro shranjeno olje se lahko drži leta, ko je pa enkrat pokvarjeno, ga pa z« domačo uporabo ne morete več popraviti. Kan B. Celje: Sodeč po vseh znakih, ki jih navajate, gre tukaj za kužno obolenje, ki »e da odpraviti edino * cepljenjem. Bolezen je seveda nalezljiva, zato morate ostale kure odstraniti h kurnika. ki ga je treba dezinfidrati. Kot se da po opisu soditi, je imela kura neko kolerično obolenje. Svetujemo vam, da »topite k sreskem« veterinarju. 2e!od hrana goveda L L. Z.: Vprašate, koliko je vreden želod za krmljenje goveda in svinj ter v kakšni meri ga je treba pokladati? — Želod je izvrstno krmilo, ki vsebuje do 38 odstotkov škroba, 3 do 4 odst., beljakovin in celo do 2 in pol odstotka masti. V olupljenem stanju je želod mnogo boljši, kakor ▼ luskah in je tudi hranilno več vreden. Za govejo živino se želod ne more priporočati, pač pa je za krmljenje prašičev zelo izdatna hrana. Jabolka M. P. Lj.: Vzrok, da vam Jabolka tako hitro vene jo, bo zelo verjetno prenizka vlaga v kleti. Priporočamo vaon, da jabolka prenesete v shrambo, ki bo dovolj vlažna, vendar pa se morate izogibati shrambe, ki bi bila radi vlage plesniva. Verjetno •pa je tudi, da je trajanje svežosti jabolk te vrste že pri kraju in boste mogli svežino le še za kratek čas podaljšati Trsne sorte L C. S.: Za vaše kraje priporoča za sedaj veljavni trsni izbor sledeče trsne sorte: rdečo kraljevino, laški rizling in žlahtnino, poleg teh pa še: zeleni silvanec, rdeči tra-minec, žametasto črnino, modro frankinjo in modro portugalko. Za sorte se odločite sami katero od teh boste izbrali. Svetujemo vam, da se še pravočasno obrnete na kal^o znano trsnico, da vam rezervira cepljenke, zakaj ob času sadnje je za to navadno prepozno. Travnik F. C. K.: AH naj obnovite travnik, ki je že deloma zarasel s plevelom, vendar pa je na njem še precej dobrih trav? Ce je na travniku še kaj prida dobrih trav in še ni začel prevladovati trajen plevel, bo bolje, da travnika Se ne obnovite, pač pa le poživite in zboljšajte sedanjo rušo dobrih trav z gnojenjem. S primernim gnojenjem se bo plevel zamoril in bo dana možnost da se ruša obraste in da seme dobrih trav, koliko ga ostane na travniku, vzkali- Najprej travnik dobro oskrbujte in šele potem, ko se je že izčrpal, ga obnovite. Zdravniška Draga Z.: Vaš položaj res ni posebno prijeten. Vendar ne sinete obupati. Zanosite kljub temu lahka Največja verjetnost oploditve le nekako med 12. in 20. dnevom po perilu. V pismu niste sicer dovolj jasni toda zdi se mi da ste v razvoju malo zaostali Zato bi bilo dobro, da ob priliki vprašate kakega soecialista za ženske bolezni za nasvet. Obenem vam bo pojasnil še druge stvari ki iih jaz na tem mestu ne morem. Leopoldina B.: V vašem primeru gre verjetno za obolenje ostenja žil. odnosno za neko bolezen krvi. V svrho točne diagnoze in uspešnega zdravljenja bi bilo potrebno napraviti razne preiskave, ki so mogoče edino v bolnici Svetujem torej, da greste na očesni oddelek, odnosno na oddelek za notranje bolezni Potrebno vam je namreč pregledati krvni pritisk in ledvice, posebno ker vas je v primerom? zelo mladih letih sadcia kajx »Jutrov« naročnik: Čudim se, da nista Sli k zdravniku, ker Imate že 4 leta za-mašen nos ia da prenašate te težave toliko časa. Verjetno imate polipe, ki so posledica gnojnih vnetij obnosnih votlin. Pa tudi druge stvari so mogoče. Obrnite se čim prej na specialista za nosne bolezni da odpomore vaši nadlogi Šenčur: Ker ie poteklo že toliko časa, morem izključiti možnost, da bi se okužili s kapavico. odnosno mehkim Cankarjem. Pač Da ie možno, da bi se pojavil trdi čankar. ki ga opažamo 3 do 4 tedne po občevanju. Pojavi se v obliki izjede, trdih robov. Istočasno, odnosno kmalu potem se povečajo in otečeto žleze v dim-ljah. ki pa ne bole. Vaše dosedanje ravnanje ie bilo popolnoma pravilno. V primeru pa. da bi se pojavil trdi čankar. morate nemudoma k zdravniku! Zdravljenje ie namreč uspešnejše, čim prej se začne. Vsako odlašanje ima lahko težke posledice za vos in za druge, ki bi jih eventuelno okužili. A P. P. Ljubljana: Očrvidno imate vnetje maternice in jajčnikov Vsa stvar je precej zastarela in bo potrebno korenito zdravljenje. Doma je to nemogoče. Za nekai tednov morate v bolnico! Sele kasneje se boste lahko zdravili doma oo navodilih. ki iih prejmete v bolnici. H. Jože. Hrastnik: Opisano obolenje je precej trdovratno. Dvomim da bi se dalo na kak drug način pomagati kot s posebnimi injekcijami Tozadevno se obrnite na vašega zdravnika. Kar se ostalega tiče. vam svetujem, da pričnete gojiti kak šport ali pa telovadbo Povsem napačno le namreč naziranje. da se pri telesnih vajah krepi samo telo Pri vseh teh vajah se krepi tudi volja, pogum odločnost, kar vse človek ootrebuie v vsakdanjem življenju ako hoče uspeti Na ta način posto-paite tudi vi Kmalu se vam povrne zaupanje v samega sebe. v svoio zmogljivost kar vam bo bistveno pripomoglo do uspeha. M. P. P.: Opisane motnje pri srcu nastopajo večkrat vendar niso nevarne. Svetujem vam. da večerjate zgodal in skromno. Zlati vas ooozariam. da ne ieste stvari. ki napeniaio (fižol, svež kruh itd.) Glede zdravil pa se obrnite na vašega zdravnika! Športnik; Vaša domneva ima prav gotovo nekai resničnega na sebi Vendar ostane konec koncev le domneva Krvavitev ie le v toliko alarmanten znak. da zahteva podrobnejše preiskave. Pojdite k zdravniku! Zerb. A B.: Verjetno imate ekcem okoli danke ali pa neko kožno bolezen, ki jo povzročajo glivice. Vaš način zdravljenja ni dob«-, odnosno sploh ni na mestu. Zdravnik vam bo odredil pravilno zdravljenje. S A ŠPORT Prazna je ta nedelja • * • Na snegu nič... na ledu nič... na drugih terenih nič... za zeleno mizo nič ... To je najkrajši pogled v spored te prazne nedelje — pri nas doma! Tudi drugod okrog nas ne bo mnogo bolje! Omembe vrednih je prav za prav samo pet nogometnih tekem, s katerimi bodo danes v hrvatski ligi začeli poletni del tekmovanja. Pari so razdeljeni tako, da bodo v Zagrebu Igrali Concordla ln SaSK ter železničar in Slavija Iz Varaždl-na v Splitu, Gradjanski ln Split v Osijekn, Slavija in Hajduk ter v Subotici Račka in Hašk. Ce opozorimo še na nekaj nogometnih prijateljskih tekem med srbskimi klubi smo prav za prav navedli vse, kar se bo v športu godilo to nedeljo — sredi zime bre» zime... O moderni smuški tehniki Nekaj potrebnih pojasnil k nedavnemu predavanju g. Roberta Kumpa Dr. Euwe je igral v decembru mateh z mladim holandskim mojstrom H. Kremer-jem. Bivši svetovni prvak je imel nekaj težav, da je borbo odločil v svojo korist Kramer je eno partijo dobil, v več drugih pa je prav tako imefl izglede za zmago. Končni rezultat mate ha je bil 5:3 v Euwe-jevo korist (-f-3, —1, ""4). Naslednja partija iz ma/teha je zanimiva Sicjlijanska obramba v teoretičnem ozira. Beli: Kramer črni: dr. Ewve 1. e2—e4, c7—c5, 2. Sgl—f3, d7—d6, 3. d2—d4, Sg8—f6, (Dr. Euwe hoče igrati »zmajevo varianto« sricilianke, pa zato provocira takoj potezo Sc3. Preden je bela vlekel Sc3, je namreč nevarno Igrati g6 m Lg7, ker potem beli s c4 doseže preveliko premoč v središču). 4. Sbl—c3, c5:d4, 5. Sf3:d4, g7—g6, 6. Lfl—e2, Lf8—g7, 7. 0-0, 0—0, 8. Lcl—e3, Sb8—c6, (Doslej je šilo vse strogo po določilih teorije). 9. f2—f41? (Namesto te poteze pa je bilo doslej običajno v mojstrski praksi igrano 9. Sb3 ali 9 h3. Teorija je vedela povedati, da je poteza v partiji celo več ali manj napačna). 9. ...Dd8—b6, (Prav to je vdljalo doslej kot »ovrženje« poteze 9. f4. Dama namreč istočasno ogroža točki b2 in d4. Ce ju beli z 10. Dd3 brani, sledi zelo lepo Sg4!, 11. Sd5, Ld4:l, 12. Sb6:. Le3:+, 13. Khl, Lb6: in črni hna tri lahke figure za damo ter v srednji igri pač znatno boljše izglede. Izkušnja v partiji pa kaže, da je morda Db6 (le slaba poteza). 10. e4—e5! (Sicer že znana žrtev kmeta, ki pa ji menda le še niso posvečali dovolj pozornosti. Izgleda, da je neupravičene- prevladovalo prepričanje, da se črni belega napada z lahkoto igrani). 10. ...d6:e5, 11. f4:e5. Sc6:e5, 12. Sd4— f5, Db6—e6, (Edini način, kako črni lahko brani kmeta. Na Dd8 lahko seveda beli menja dame ter nato vzame kmeta na e7, na Dc7 pa pride 13. Sb5! 12. .. Db2: je sevedav vsakem primeru preriskantno za črnega, ker dopušča 13. Se7:4-, Kh8, 14 Ld4, Sg8, 15. Sod5 in črna dama je v nevarnosti). 13. Sf5:g7, Kg8:g7, 14 Ddl—d2, Sf£-g8?, (Črni nekoliko nerodno brani točko h6. Odslej ima skaka č na g6 samo podrejeno vkgo. Mnogo umestnejši je bij zato enostavni umik s kraljem: Kg8). 15. Sc3—b5! De6—d7? (Po tej napaki izgubi črni kvafliteto, s čimer je odločena tudi partija. Namesto tega bi bil moral črni vleči Dc6, nakar pa bi seveda beli takoj 9 16 Sa7: dobil nazaj kmeta ali pa bi s 16. Ld4, f6. 17 Le5:. fe5:, 18. Tf8:. Kf8:, 19. Dd8+. Kg7, 20. Sc7 zaigral! na napad. Vsekakor pa bi bilo v tem primeru imel črni vsaj še izglede na obrambo). 16 Dd2—c3, f7—f6 17. Sb5-c7. Ta8—b8, 18. Le3:a7, Se5:c6, 19 La7:b8, Sc6:b8, (S kvaliteto manj seveda ves odpor črnemu ne pomaga več). 20 Tal—dl, Dd7—a4. Dc3—c4. Da4—a5, 22. Le2—f3, Kg7—h8, 23. Kgl—hI, Da5—b6, 24. Sc7—b5, Sb8—d7. 25. a2—a4, Sd7—e5, 26. Dc4—c7, Db6:c7, 27. Sb5:c7, Se5:f3, 28. g2:f3. Lc8—f5, 29. c2—c3, e7—e5, 30 Tdl— d6, c5—e>4, 31. f3:e4 Lf5:©4+. 32 Khl—gl, f6—f5, 33. Sc7—e6 Tf8—c8, 34. Tfl—dl, Le4—c2, 35. Tdl—d4. Lc2—b3, 36. Td6—b6, Lb3—c4, 37. Sc6—d8, Lc4—©2, 38 Td4—d7, •0 vdA. Vwja Pire | Sredi preteklega tedna je imel znani smučarski učitelj ln pisatelj g. Robert Kump predavanje o moderni smuški tehniki in opremi ki je privabilo precej poslušalcev, dokaz, da naši smučarji ne zamudijo nobene priložnosti tudi za svojo teoretično izpopolnitev. Predavanje, ki mu je kot prireditelj kumeval Smučarski klub Ljubljana—ta zmerom podpre vsako prizadevanje za pravo propagando belega športa — ni doseglo namena v zamišljeni obliki, in sioer iz več razlogov. Glavno krivdo mora seveda prevzeti predavatelj sam, ki je svoje predavanje pripravil v manj primerni obliki za širši krog poslušalcev, pa tudi sicer med predavanjem ni bilo pravega stika med njim in publiko. Slike so se menjale preoej hitro, govornik je hitel še bolj, predmet je bil obravnan čisto svojevrstno, skratka, publika njegovim izvajanjem ni mogla slediti in splošen vtis je bil, da so poslušalci odšli z dvorane, ne da bi bili na jasnem, kaj je predavatelj želel prikazati kot bistvo moderne smuške tehnike. Te dni smo tudi mi govorili z g. Kum-pom, Id je izrekel željo, da bi s kratkim Izvlečkom lz njegovega javnega predavanja poskusili nekoliko razčistiti glavno vprašanje, okrog katerega so se sukala vsa njegova izvajanja o moderni smuški tehniki G. Kump nam je pripovedoval med drugim: • ★ • Zadnja leta se je pojavila pri nas iz tujine prinešena tempo kristianija, ki je napravila med našimi smučarji veliko zmedo in sicer zato, ker so se pojavili pristaši moderne smuške tehnike, tempo kristlani-je, ld so popolnoma zavrgli plug, češ da je starokopiten, danes lahko smučamo brez njega. Da je do naziranja popolnoma zmotno, je skušal pokazati na omenjenem predavanju, ki je Izzvenelo v zaključek, da je podlaga vsega smučanja plug in nagib telesa z močno naprej nagnjenimi koleni in trupom. Te trditve je oprl na tri vrtilne točke, ki so glede na lego telesa najbolj značilne. Vrtilna točka na smučeh se nahaja vedno tam, kjer je pritisk največji okoli nje pa vrtimo tisti del smuči kjer je pritisk najmanjši Zato je vrtilna točka čisto odvisna od lege telesa. Pri močnem predklonu je največji pritisk pri prstih, kjer je potem tudi vrtilna točka, okoli katere vrtimo zadnje konce, kjer je pritisk najmanjši in so tako najmanj obremenjeni. Obratno je pri zaklonu telesa; tedaj je pritisk največji pri petah, kjer se nahaja tngii vrtilna točka, okoli katere vrtimo konice, kjer je pritisk najmanjši tn ao tako najmanj obremenjene. Lahno torej trdimo, da z nagibom telesa obremenimo konice, okoli katerih vrtimo razbremenjene zadnje konce, z zaklonom telesa po obremenimo zadnje konce smučI, okoli katerih vrtimo razbremenjene konice. Med vrtilnima točkama, ld ustrezata tem skrajnim legam telesa (nagibu in zaklonu) imamo še niz vrtilnih točk, kadar se telo iz nagiba pomika v zaklon. O teh je najizrazitejša ona na sredi stopala, ld ustreza normalni legi telesa. Ker sta pri tej točki konice in zadnja konca enako obremenjena, moramo smuči pred vrtenjem predhodno razbremeniti z vzgonom telesa, s čemer pa porušimo ravnotežje. Pristaši moderne smuške tehnike propagirajo kristianijo s tesno sklenjenimi smučmi, vzporedne kristianije. To Je pa mogoče samo v navpičnem smuku, oziroma smuku, kl se navpični smeri najbolj približa. Ker samo tedaj, če se s telesom nagnemo močno naprej, vrtimo razbremenjene zadnje konce »navzdol« v Isti smeri z brzino ln težnostjo; vrtilno točko imamo spodaj pri prstih, razbremenjene zadnje konce pa zgoraj; pri zaklonu bi bil položaj obraten in bi morali vrteti razbremenjene konice navzgor, kar Je za vzporedno vrtenj® nemogoče. Da bi se lahko spustili napično navzdol, je mogoče samo v lepo odprtem gladkem smučarskem svetu. Tako v alpskem smučarskem svetu, kakor tudi v slalomu pa moramo neštetokrat spremeniti smer iz prečnega smuka. Ce vzamemo v prečnem smuku vrtilno točko pri prstih ali na sredi stopala, bi morali vrteti zadnji konec navzgor, kar pa pri vzporednem vrtenju ne bi šlo brez skoka ln dviganja smuči, kar pa ne bi bilo več smučanje, temveč telovadba. Samo, če vzamemo vrtilno točko pri petah, vrtimo razbremenjene konice navzdol, zato imamo pa zaklon telesa; ker se pri vrtenju iz prečnega smuka strmina redno bolj veča, bi Izgubili ravnotežje ln padli vznak. Tako nam odpovejo torej vse tri vrtilne točke za vrtenje smučI lz prečnega smuka, kar nas sili do zaključka, da moramo všteti vsako smučko posebej, če ne moremo obeh naenkrat. Ce vzamemo zaklon in zadnjo vrtilno točko, zavrtim najprej spodnjo smučko s konico navzdol ln dobimo škarje; ker se pa strmina povečava, sledi iz zaklona padec nazaj. Ce se pomaknemo naprej v normalno držo z vrtilno točko na sredi stopala, bi pri zaporednem vrtenju smučI prekrižali Ostane nam edino še poskus okoli prednje vrtilne točke ln z nagibom telesa. Ker v tem primeru vrtimo razbremenjene zadnje konce okoli konic, pridemo nehote do Uka, kl se Imenuje plug, ld je Se toliko idealnej-šl, ker z zapluženjem dobimo zaradi vztrajnosti še večji nagib, kl pride ravno prav pri zvečani strmini Pri pravem smučanju težimo za tem, da poteka smučanje lepo enakomerno brez vsakih sunkov ln spremembe višine težišča. Zato se Izogibamo, da bi z vzgonom razbremenili smučI (srednja vrtilna točka) ln jih potem vrteli ker s tem rušimo ravnotežje. Temu enakomernemu smučanji pa se najidealnejše približamo z uporabo pluga« čigar količina pojeam § Boročavanjem strmine ali brzine. Tako smučamo v manjših brzinah in prečnih smukih, v obratih z zapluženjem zunanje in pritegnitvijo notranje smučke. Kot zapluženja je največji pri majhni brzini in prečnem smuku, potem pa se manjša čimbolj prehajamo lz prečnega smuka v navpični smuk odn. iz majhne brzine v večjo, tako da v navpičnem smuku in največji brzini zapluženja ni več in z nagibom razbremenjene zadnjo konce obračamo samo še z zamahom, ramen — ki prehaja polagoma na smuči in jih obrača v novo smer. Ta zadnji lik pa je že i 1933 krasno to-vajal naš bivši državni prvak Tone Deč-man in je bila skica o tem liku tudi takrat objavljena, šele nekaj let kasneje pa se je ta kristianija pojavila tudi v tuji literaturi, odkoder je našla pot k nam z imenom »tempo kristianija«, napravila pravo zmešnjavo. Pristaši nove »tempo« tehnike so čisto zavrgli plug, čeprav mu gre v smuški tehniki še zmerom pomembna vloga. Laskavo priznanje Slovenski nogometni sodniki so dobili najboljšo strokovno oceno za svoja »Pravila nogometne igre« »Pravila nogometne igre«, ki jih je izdal Zbor nogometnih sodnikov v Ljubljani so prejela od priznanega mednarodnega sodnika ln nogometnega strokovnjaka dr. P. J. Bauwensa iz Kolna, ki je član FIFE (mednarodne nogometne federacije) v daljšem pismu naslednjo laskavo oceno: »Ker nisem vešč slovenskega jezika, ne morem presoditi, ali je prevod veren oficielnemu angleškemu besedilu, pač pa sem takoj ugotovil, kar me je tudi izredno veselilo, da so vsi črt oži ter tolmačenja pravil o dovoljeni ln nedovoljeni igri izdelani naravnost mojstrsko ln tako vzorno, da lahko tudi oni, kl Jezika ne pozna, že po risbah sprevidi, kaj ste hoteli povedati... Čestitam vam k tej odlični izdaji kl bo brez dvoma mnogo pripomogla, da bo boljše poznavanje pravil prodrlo ne samo do Igralcev, temveč tudi, kar je prav tako važno, tudi do širših množic občinstva. Tako bo postal nogometni šport pravi narodni šport, kar posebno želim slovenski nogometni zvezi...« S to kritiko so dobili sestavljalci nedavno izdane knjige »Pravila nogometne igre« najlepše spričevalo in pismeno nagrado za ves trud, ki so ga imeli z izdajo tega pre-potrebnega pripomočka za naše nogometne igralce ln vse, ki se za nogomet zanimajo. V ostalem pa so te laskave izjave dr. Bauwensa samo zadnji člen v vrsti številnih priznanj, kl so jih bili naši nogometni sodniki za to svoje delo brez Izjeme se sprejme stremijiv mizarski delovodja s strokovno šolo. 1358-1 Drogista veščega poslovanja vele-dro^erije, poštenega in restnega, Iš.^e tovrstno podjetje. Pcnudbe na ogi. odd. Jutra ped »Vojaščine prost*. 1336-1 Gospodična stara 20 let. ki bi se rada naučila nemško, bi šla v pomoč gospodinjstvu ln podobna. CenJ. ponudbe aa ogi. odd. Jutra pod »Nenška konverzacija«. 1502-1 Strokovnjaka za gozdno produkcijo ln vodstvo lesne industrije, išče.T.o za takoj. Ponudbe na iSlovles«. Ljubljana, Tyrševa 15. 1491-1 Dobra kuharica vajena boljše meščanske kuhe se sprejme takoj ali pozneje. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na ogl. odd. Jutra pod: »Dobra pači«. 1606-1 Brivskega pomočnika zmožnega vseh del sprejmem, hrana in stanovanje v hiši, plača in nastop po dogovoru. Dragan Lis,ic, Hrastnik. 1445-1 Gospodinjsko pomočnico pridno, pošteno, išče tričlanska družina v Kamniku Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažna«. 1441-1 Milarskega mojstra z večletno prakso za vse vrste pralnih, tekstilnih, industrijskih in toaletnih mil in kosrr.etičnih predmetov, z znanjem izvršitve kemič. analize ter po možnosti izvežbanega v cepljenju masti in pridobivaniu glicerina po Twitchell-siste-mu — iščemo. Prednost imajo kemičarji in inže-njerji kemije, z večletno prakso v tujini ali v tu-zemstvu. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Kemičar«. 1466-1 Trgovsko pomočnico ki samostojno kuha in opravlja vsa hišna dela, sa takoj sprejme Pred staviti se pri Skerbinek. Maribor, Kralja Petra trg. 1462-1 Trgovski pomočnik za trgovino kolesarske stroke, mlad, vojaščine pro6t, pošten, priden in zanesljiv, se sprejme. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Pošten tn agilen« 1643-1 Mlado dekle 15 do 18 letno, pošteno in pridno, za pomožna dela v trgovini se sprejme. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra ped »Pridna in urna«. 1642-1 Kuharico perfektno, sprejme takoj gostilna Lovšin, Gradišč« 13. Plača dobra. 1541-1 Prvo hotelsko sobarico plačilno natakarico in va-jenko za restavracijo, zanesljive in prvovrstne moči, sprejmem. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 1560-1 Perfektno sobarico k dvern osebam za takoj iščem. Daljše spričevalo in priporočilo predpogoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna 288«. 1583-1 Jakec Skek In Skakec Poskoki dveh navihancev v treh do sla v jih. TRETJE POGLAVJE 53. Iz vsega naj sledi pouk prijazen: za prestopek, bratec, prejmeš kazen! Nakremžena zdaj vlečeta za zastor naš Jakec (Poliks) in Skakec (Kastor). 54. O, vemo, da pri nas je mnogo Jakcev in ranogo zvestih jim pajdašev Skakcev. Saj jih imamo radi. Le Pravica naj včasi jim pogleda v mlada lica. Zdaj pozabimo n june hudobije, naj pričujoči zastor jih zakrije. Plačilo fanta sta dobila svoje (nekoč naj šiba novo mašo poje!) Fantina, zdaj se ločimo od vaju — in s tem vsa naša zgodba je pr! kraju. (K O K E O) K trem otrokom od 2 do 5 let iščem zanesljivo osebo, ki bi deloma pomagala tudi v gospodinjstvu. Ponudbe z navedbo plače in sliko na ogl. odd. Jutri pod »9153«. 1549 1 Izprašanega strojnika išče za takojšen nastop tekstilno podjetje na deželi. Prednost imajo oni s prakso v tekstilnih tovarnah. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve te poslati na ogl. odd. lutra pod »Tre-;ifen«. zen in agi) 1582-1 Iščemo šolanega, treznega, samostojnega rudarskega oberštajgerja in štajgerja r dobro prakso za Lignit rudnik. Lastnoročne ponudbe : Podravska družba Maribor, Spodnja Radvaniska 38/a. 1557-1 Natakarica ki zna nekai kuhati, dobi tako) službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1-577-1 Služkinja za vsa hišna dela se sprejme v stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra služba«. H87-1 Zdravega, močnega fanta, 15—16 letnega, poštenega, lepega obnašanja sprejmem s 1. februarjem za postavljanje kegljev in razna lahka hišna dela. Zadostna obleka, obuvalo in perilo potrebno. Pismene ali osebne ponudbe v restavraciji »Narodni dom, Kranj«. 1516-1 Postrežnico za popoldne iščem. — Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Postrežnlca« 1615-1 Kovinskega strugarja in strojnega ključavničarja sprejmem takoj v stalno zaposlitev. Prane Smole, livarna. Trata, St. Wd nad Ljubljano. 1610-1 Natakarico mlado, staro od 17 do ?3 leod »Odmah«. 1645-1 Pošteno dekle z znanjem meščanske kuh« ter za hišna dela sprejmem. Ponudbe z navedbo starosti na ogl. odd. Jutra pod šifro »Snažna 30«. 1698-1 Pisarniško moč starejšo, za korespondenco in knjigovodstvo, sprejmem, ki je zmožna nemškega, slovenskega in srbohrvat-skega jezika. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra korespon-dentka«. 1732-1 Pletilje za rokavice, dobijo takoj stalno službo. Dobra plača. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1723-1 Natakarica zmožna samostojno voditi vinotoč - buffet, z vloge din 10.000, dobi mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj 1941«. 1721-1 Finega mehanika veščega pisalnih in računskih strojev, sprejme Baraga, Nebotičnik. 1707-1 Gospodinja starejša, dobi mesto pri tričlanski družini. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna in poštena«. 1739-1 Frizerka samostojna moč, išče mesto takoj ali 15. februarja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gorenjska«. 1665-1 Šoferj _a za tovorni avto, mlajšega, treznega, ki bi pomaga! tudi v skladišču, sprejmem takoj. Naslov v vjeh poslovalnicah Jutra. 1666-1 Več lesostrugarjev in enega lesorezbarja — »prejme tako) v stalno službo Drago Vižnar, Jesenice, Gorenjsko. 1750-1 Mizarja sprejmem za izdelavo finega pohištva. Mizarstvo »Sava«, Miklošičeva cesta. 1757-1 Natakarico zmožno, z dobrimi spričevali, z znanjem nemščine »prejme hotel Strukel. 1745-1 Pekovski pomočnik dober delavec pri peči — dobi takoj mesto. Tuiar, Medvedova e. 30, Ljubljana VII. 1788-1 Modistko spretno, samostojno, sprejmem takoi ali pozneje. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »1200 din«. 1777-1 Postrežnico snažno ln pošteno, za nekaj ur dopoldne sprej men v Šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »šlška«. 18231 B rivsko-frizerski pomočnik dobra moč, dobi takoj stalno mesto, Ivan vd. Zeleznlk, Celje. Kralja Petra cesta St. 14. 1818-1 Izurjenega kovača orodjarja, brusača in ava vajenca sprejme »Pohor ska železarna«. Zg. Pol skava. 18151 Mesarski pomočnik se takoj sprejme. Prane Ocvlrk, Povšetova 38, LJubljana. 1831-1 Inteligentna vzgojiteljica s perfektnim znanjem nemščine se sprejme k 2 dečkjma Muzlkalnost predpogoj. Ponudbe pod »Vestna 222« na ogl. odd Jutra. 1832-1 Pisarniško moč za takojšen nastop iičem Prednost imajo upokojenci a!i upokojenke z znanjem nemške in slovenske korespondence z nekaj gotovine, event. sodelovanjem. Honorar po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rentabel 858«. 1806-1 Službe išče oeseda aO par aa vek 3 din za šifro in dajanje naslova 5 din najmanjši anesek 17 din Gospodična stara 19 let, ? malo maturo in trgovsko šolo. z znanjem stenografije ln strojepisca, zmožna vseh pisarnlšlnh del, Išče službo v pisarni ali kot blagajničarka. Gre tudi na deželo. Nastop takoj a-li po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomoč« 1410-2 Dekle zdravo, močno pridno ln pošteno, dobrih staršev, s popolno ljuasko-šolsko Izobrazbo, staro 15 let, se želi izučiti v mešani, -nanufakturni aH špecerijski trgovini v mestu ali na deželi Naslov v vseh posl. Jutra. 1007-2 Ključavničar avtogeni varilec, »amostojen za železno pohištvo, želi spremeniti službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1563-2 Šteparica išče mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 1570-2 Šivilja — vdova išče mesta hišnice za prvi marec ali april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Poštena«. 1592-2 Natakarica mlada in poštena, išče službe kjerkoli. Ponudbe na: Ivanka Pirtošek, Velenje— Pesje. 1479-2 Trgovski pomočnik verziran v vseh strokah želi premeniti službo. Nastop takoj. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dober«. 1483-2 Služkinjo za pomoč v gospodinjstvu mlajšo, pošteno, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1667-1 Mlajše dekle s perfektnim znanjem kuhanja in vsega ostalega domačega dela, išče družina 4 odraslih članov. Plača 400—500 din mesečno pc sposobnosti. Potne stroške povrnem. Ponudbe s fo-tografiio poslati na: Rod-, bina Djordjevič, Beograd, Južni Bulevar br 33. 1549-1 Brivski pomočnik s petletno prakso, hiter, dober delavec, bubištucer, išče službo z oskrbo in 200 din mesečno. Nastopi takoj. Domuzič, pri Petriču, Tržič. 1487-2 1000 din dobi. kateri mi preskrbi stalno službo trg. pomočnika, skladiščnika, lesnega mani-pulanta ali kaj sličnega. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1481-2 Gospodična trgovsko izobražena, želi mesto v trgovini ali gostilni, nastopim lahko takoj. Prvovrstna moč simpatična in podjetna. F. L. Srednja vas, Bohinj. 1477-2 Gradbeni tehnik Z Obširno prakso v pisarni in na terenu, išče zaposlitve, tudi začasno. — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Prvovrstna moč«. 1498-2 Trgovska pomočnica dobra moč, želi praneniti mesto takoj ali s 15. febr. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1598-2 Tkalski mojster J ugosl ovenski državi J an, z večletno prakso, sposoben tudi za samostoj no vodstvo celokupne priprave za tkanje. Išče primernega nameščen J a. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Tkalski moj s ter« na ogl. odd. Jutra T UublJ&m. 14S9-2 Dekle vajeno meščanske kuhe in vseh gospodinjskih del, Slednjih let, išče službo. Gre tudi za postrežnico za ves dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdrava 35« 1595-2 Trgovska pomočnica pridna in poštena, stara 18 let želi službe kierkoti. Izučena je v trgovini z mešanim blagom. Pomagala bi tudi pri gospodinistvu. Ponudbe ng ogi. odd. Jutra pod »Za vsak denar«. 1400-2 Upravnik ekonom ^eli nameščenja na graščini ali velepose-stvu Ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Zmožen«. 1429-2 Perfektna gouvernanta z znanjem trancosčlne ln slovenščine, z večletno prakso išče službe. — Ponudbe pod šifro »LJu blm deco« na ogl odd. Jutra. 1407-2 Slaščičar vešč samostojnega dela, tudi v izdelovanju bonbonov in kanditov želi premeniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv slaščičar«. 1543-2 19 letna s trg izobrazbo, išče zaposlitve v pisarni, gre tudi za prodajalko $ prakso T trafiki, gre tudi izven Ljublja-ne. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Vestnost«. 1538-2 Prodajalka izučena cvetličaika, stara 1$ let .išče stalne zaposlitve izven Ljubljane. Nastop s 1. ali 15. febr. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Cvetlice«. 1537-2 Natakarica želi premeniti službo, najraje v Maribor, Celje ali Ptuj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1552-2 Šofer dober vozač, trezen, nekadilec, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samec«. 1729-2 Službo gospodinje ali kaj sličnega, iSčem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna gospodinja«. 1731-2 Starejša gospa dobra kuharica, zdrava in »nažna, išče mesta pri manjši družini ali k eni gospe). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in delazmožna«. 1692-2 Mesto hišnice iščem v večji stanovanjski hiši v mestu. Nastop po dogovoru. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifre »Hišnica 14«. 1694-2 Šivilja izurjena v vseh delih, gre šivat na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifre »Šivilja«. 1670-2 Prodajalka zmožna samostojnega vodstva trgovine, vajena tudi pisarniških del. Išče nameščenja. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Takoj aH pozneje«. 1708-2 Postrežnica Išče zaposlitve petkrat tedensko dopoldne. — Sprejmem tudi krptnje nogavic Naslov v vseb dosI. Jutra. 1718-2 Mesto hišnika iščt pomoč gospodinji. Ponudbe na podružnico .Vitra Jesenice pod »P..dr_a ln snažna« 1765-2 Knjigovodja bllauclst, veSČ več Jezi- j kov. Išče zaposlitev za {^opoldanske ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra rod šifro »Starejša moč« 1830 2 Vajenca t predpisano šoliko prediz-obrazbo, poltenih »taršev, se sprejmeta eden za trgovino in eden za mesarijo. Robert Grasselli, Slivnica pri Celju. 1553-44 Fotografski vajenec z enim letom učenia, lepim spričevalom, išče mesta. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajenec«. 1507-44 čevljarskega vajenca sprejmem po dogovoru Drčar Prane, Društvena 34, Moste prt Ljubljani 1614 44 16 letna deklica ee želi izučiti za fiviijo, po motnosti hrana ln stanovanje v hisi. — Lojzka Dovč. Mala 55. Ježi ca. 1641-44 Mizarskega vajenca spreime Frane Ivanšek, mizarstvo, Cesta 29. oktobra štev. 19. 1678-44 Absolventka 4 razr. meščanske šole se želi lsučlt: trgovine z mešanim blagom, aa 'raje na Gorenjskem Frvoc Sest. Srednja vas ?9, Bohinj. 1"03 44 Krepkega vajenca iz Liubliane ali bližnie okolice, sprejmem proti plačilu takoj. Babnik, vo dovodni inštalater, Fiigner jeva 15. 1807-44 Vajenec (-ka> za foto-trgovlno, — se sprejme. Ponudbe pod &Foto« na ogl. oad. Ju tra. 1826 44 Dekle z dežele, pridna in zanesljiva, išče službo v pomoč gospodinji. Vešča tudi pospravljanja sob, vrtnih in poljskih del. Nastopi 1. februarja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1579-2 Predzidar z večletno prakso, vajen vseh del, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten in trezen«. 1496-2 Šofer dober vozač s večletno prakso išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Trezen in zanesljiv«. 1497-2 Šofer trezen in zanesljiv, z dobre prakso, zmožen tudi nekaj kavcije, želi primerne namestitve k osebnemu ali tovornemu avtomobilu — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1554-2 Zmošen in pošten iščem namestitve v pisarni, vodi« kartoteke, blagajnik, pcslovodia. skladiščnik ali slično. Ponudbe r..i podružnico Jutra v Celju pod: »27 leten«. 1556-2 Krojaški pomočnik začetnik, išče stalno službo za male komade. Gre evrnt. tudi v prakso za velike komade. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1555-2 Gospodinja perfektna ki'ha»ca. išče nameščenja. Prvovrstne reference. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 1941«. 1546-2 Mlafe. blagajničarka išče kakršnekoli službe. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno 250«. _996-2 Dekle čedno, mlado, želi službo kot natakarica — začetnica Ivanka Juha rt. Loka pri Zid. mostu. Razbor. 1609-2 Služkinja zelo snažna, dobra kuharica, Išče službe. Go vorl nemško. Ponudbe na oglasni odid. Jutra pod »Vestna ln skrbna« 1661-2 Kuharica ki dela vsa ostala hišnfi dela, išče služb* za taRki ali 1. februarja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna io dobra«. 17 $4-2 i Fotografka samostojna moč, — želi premeniti mesto, najraje v Ljubljano. Cenjene dopise podružnici Jutra — Maribor pod »April-maj« 1810-2 Prodajalka z večletno prakso, ver-zirana v vseh strokah, prvovrstna, agllna moč, voljna pomagati v gospodinjstvu želi primerne zaposlitve. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Poštena ln delavna«. 1320-2 Mesarski pomočnik mesar ln prekajevaleč z mojstrskim Izpitom, želi namestitve kot pošlo-vcaja ali kaj sličnega. Naslov se Izve v vseh poslov. Jutra. 1819-2 Trgovski pomočnik popolnoma verziran v manufakturl, konfekciji in galanteriji, dobra moč, išče nameščenja. Prevzame tudi mesto potnika. Nastop takoj. Ponudbe pod »Fočten 21« podružnice Jutra. Maribor. 1813-2 Brivski pomočnik hiter in dober delavec, vešč vseh ženskih del, z znanlem ne.TŽčlne. Išče službe. Ponudbe pod »Dober delavec« podružnici Jutra Maribor. 1812-2 Beseda i din davek J din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Naj man Jš' znesek 20 din Pozor! Pri gradnii zaklonišč lahko prihranite 50 odst. izdatkov, če se obrnete na zato poklicanega strokovnjaka, ki gradi po naibolj dovršenem sistemu, popolnoma varna podiemeljska zaklonišča, brez ozira na teren. Površina terena ostane nedotaknjena. Cenjen ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaklonišče«. 1473-3 Kdor želi priti do lepega zaslužka s fabrikacijo raznih stalno potrebnih predmetov, nai naroči naša navodila s 155 najnovejšimi kemičnimi recepti in napodili za pridobitev ob rt're dovolilnice. Cena dio 95 po povzetja, Hemiski zavod, Pašičevo. 1384-3 Absolventa meščanske šole n trgovske hiše se želi izučiti v večji trgovini mešanega blaga. Ponjdbe poslati na ogl. odd Jutra 'pod »Učenk «, 1480-44 Fotografskega vajenca-ko prednost železmč.-.ri po možnosti že z malo znanjem v stroki ali vestl em do nie. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1484-44 Pekovskega vajcnca sprejmem, prednost s nekaj učne dobe. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod šifro: »Ul """ Jbogljiv«. 1489-44 Učenec se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Hrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Pošten učenec«. 1401-44 4 stenske izložbe velikost 190—165—25 s SI pami, v dobrem stanju, ugodno prodam. Punger-geršek. Straž išče. 1402-44 Dekle e malo maturo ln 15-meaečno učna dobo ae i učiti naprej v večji vini. Cenjene ponud be na podružnico Jutra v Celju pod značko »Po-Itenost«. 139144 Beseda i din davek i din. za šifro ali dajanje naslov 5 din NajmanlS! znasek 20 din Nemško konverzacijo in pouk nudi izobražena gospa. Konverzacita v skupinah 3—6 oseb, zelo majhen honorar. Pouk glaso-virja, prvovrstna metoda, poceni. Kongresni trg štev. 13/n. 1098 4 Instrukciie za »se tolslce piedmet' nu dno brezposelni protesoMkl kandidare »trokovnulri — Novinarski Jom Cmsposvet ske 12. uradne ure od 10 do 12. 219 4 Klavir in nemščino pouču'e rr"'esori£a. Gre tudi n.-. dom Pri: a ve prosi na ogl odd. Jutra pod oPraksa«. 1447-4 Nemščino »nglelč nr>. f-anrr*čino italijanščino. noučnie dipl. učitehics K^.io'lvor«ka ul. 11. pritličje. Informaciic dopoldne. 14RS-1 Profesor diplomir?n v Parizu, po-učuie francoščino in it"li-!?nščin'>. PonvHbe na ogl. odd. J'.'tra pod šifro »Kon-verzaciu«. 1688-4 Študent mr.tcmatikc iristmirs mat-sratiko in fiziko, pa tudi vse dru ge srednje~'->l-ke r-redm« te po irmern! renl Po nudbe na o?I cddel. Ju tra pod »Uspeh« 182S " parama saks Mrseda i Mn. rta /ek 3 din. za dajanje laslova 5 din: naj mani rviianie, povečavanie itd. Vsr kakor novo, radi smrti nzodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Cifro »Kakor novo«. 1687-6 Prodam 'ikalnike, lestenec, mladin ske knjige razne doze in steklene muholovke Gledališka 12, levo, pritličje. 1702-6 Krušne karte — Kovačič Vse cer.j. odjemalce, ki -o se že prijavili ln ki «e Se žele, prosim, naj nrirlolo po prijave. Se 'e čas. da so odločite za nas. Postregli Vam bomo z največjim razumevanjem. Tudi polenor-ka, sardine, slanlkl (ar nikl). kislo zelje ln vsa aruga epecerlja najboljše kakovosti, na zalogi. Cene solidne. Bstotako priporočamo Jestvine. pijače ln vsa druga okrepf 1 Hi ipn Beseda 1 din, davek J din, za šifro ali dajanjf naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Pisarniške prostore dveh sob v pritličju ali v I. nadstropju Iščem. Ponudbe pod »Center« na ogl. ockl. Jutra. 1450-19 Prazen prostor 25 kv. m, z industrijskim tokom, primeren za delavnico, se odda. — Smartinska c. 10. 1443-19 Bonboni j ero v Zagrebu dovršeno elegantno urejeno, dobro Idočo, v središču najpametnejše pasaže, z odličnimi odjemalci, prodamo z vsem Inventarjem ln zalogo za 135.000 din. Poslovni ca Pavlekovič, Zagreb. Dloa 144. 1630 19 Trgovski lokal na vogalu Mestnega trga in Pod Trančo 2. oddam s 1. marcem. Pojasnila daje hišnik. 1596-19 Frizerski salon dobro vpeljan, takoj na->rodaj radi selitve. Ponud->e na ogl. odd. Jutra pod »Resen kupec«. 602-19 Buffet-gostilno na najprometnejšem vogalu v Zagrebu, med tramvajskimi postajališči, dobro ldoča, z dvosobnim lokalom, prodamo s kompletnim inventarjem za 27.000 din. — Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Blca 144. 1629-19 Gostilna zelo dobro ldoča, se odda na račun, — ali se sprejme družabnico-(ka) — Ponudbe pod »Velik promet« na ogl. oddel. Jutra. 1660-19 Pralnico v centru Ljubljane, staro, dobro vpeljano, — takoj ugodno prodam radi selitve. Posredovalec izključen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Predznanje nepotrebno«. 1669-19 Damska konfekcija s krojaškim salonom za dame in gospode, v Zagrebu. na najprometnejši točki, dobro uvedena, z modernim inventarjem in zalogo blaga ter izdelanih oblek, se radi premajhnega kapitala proda zelo poceni, vse skupaj za 160000 din. ali posamezno po pogodbi. Informacije: Bulat, Zagreb, Zrinjski trg 2 1646-19 Mlekarna na prometni točki, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1801-19 Prometno gostilno tik večje postaje aam na račun ali v najem, radi bolezni gospodarja zmožnemu gostilničarju, ev. Dalmatincu. Informacije Gostilna Svetič, Gerblče va 7. Ljubljana. 1465-19 Buffet s trafiko brez konkurence, v bli-žini kolodvora, izvrstno iaoč, v bližini kolodvora, z garar.tiranim mesečnim prometom din 50 000, prodamo z uporabo dovoljenja za din 29.000. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 1628-19 Posestvo se poceni proda takoj, radi preselitve. Vpraiati: Virlog 16 Skofja Loka. 1478-20 Hišo v okolici Celja na lončni legi kupim do 200.000 din Gabrenja, hotel »Beli vol« Celje. 1565-2C Hišo s trgovskim lokalom in stanovanjem, oddam v najem v St. Vidu nad Ljubliano. Vprašati: Cirman, Medno. 1442-20 Mlin z žago v Metliki na vodni pogon s turbino, štirimi kamni, hollaender-jem, žago, cirkularko, vagonom na tračnice, enonad-stropen s stanovanjem, hlevom. svinjaki in zemljiščem obstoječim iz travnika, njive m obsežnega brega z akacijo, ugodno naprodai. Vse v skupni parceli! Cena 300.000 din. Meščanska skupnost, Metlika. 1075-20 Prodam lepo posestvo v okolici Slovenske Bistrice, oddaljeno 4 kilometre od železniške mestne postaje blizu banovinske ceste, združeno z dvema zidanima poslopiema, vinogradom, njivami in travniki ter se lahko priključi električni tok, vse v dobrem stanju ter obsega posestvo 11 oralov. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stev. 200.000«. 1431-20 Stavbena parcela 661 kv. m se proda v Slov. Konjicah pri kolo dvoru, za drž cesto Ma ribor. Kv. m 25 din. — Poizve se pri Rezi Žagar, Primskovo 111, pri Kranju. 1383 20 Hiša avostanovanjska, novo zgrajena, z gospodarskim ter drugimi poslopji, ve lik vrt, sadonosnik. njiva. 10 minut od postaje, v okolici Maribora za din 95.000 naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 1471-20 Trostanovanjska vila ob glavni cesti. Notranjsko, 1400 kv. m vrta, naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 1456-20 Dvostanovanjska hiša nova, s t leve-n, vitom in 7 kv. metnv poset-ve na jOi-eniFf.-m zaradi selitve ugodne t.apro daj. Naslov v vs*h poslov. Jutra. 1<555- 20 V Kranju prodam novo enonadstropno hišo z dvemi komfortnimi stanovanji treh sob in pri-tikline, podkleteno z vrtom Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »380.000«. 1499-2C Dve lepi parceli ▼ Celja takoj naprodaj. Cesta n* Dobravo 65.000 za eno ali dvonadstropno hišo. Ena Polule 30.000. — Vprašati Vozlič, brivec Vodnikova, ali Frajle, Kralja Petra cesta 24, Celje. 1424-2C Hranilnica proda v LJubljani hišo za 750.000 din, parcelo 5000 kv. m za strnjen 6istem, hišo s trgovino ln gcetllno za 450 000. hišo z vpeljano pekarno na prometni točki za 320.000 in novejšo dvo-stanovanjsko hišo v Šiški za 185.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodni plačilni po goji« 1719-20 Vilo tristanovanjsko, b vrtom, Bežigrad', prodam za 320.000 din. Realitet na pisarna, P. Frlstavec. Ljubljana. Gosposvetska cesta 3. Telefon 23-81. 1703 20 Vilo z velikim sadnim vrtom, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1679 2C Dvosob. stanovanje a pri tikli nami, oddam v novi zgradbi. Kobaridska ulica 41, Bežigrad. 1712-21 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam mirni, maloštevilni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1681-21 Komfortno stanovanje s kabinetom oddam. Tržaška cesta 1411., levo. 1802-21 4 sobno stanovanje s kopalnico se odda za 1. februar. Vprašati pri L. Kvecier, krojač. Tyr-ševa c. 37-6, Poštni dom 1827-21 Stanovanja Beseda 1 din. daveK i din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlš-znesek 20 din Hišo popolnoma novo z dobro rentabillteto v LJubljani prodam. V poštev prihajajo samo resni re-flektantl. Ponudbe pod »Iz prve roke« na oglas, odd. Jutra. 1704-20 Stavbeno parcelo sončno, 3 min. od elek trlčne. 750 kv. m, pro dam po 125 din. — Par celo 1600 kv. m, pešče no, 4 min. od električ ne prodam po 70 din Ponudbe pod' »Takoj gotovina« na ogl.. oddel. Jutra. 1761-20 Hišico zidano kupim. Nekoliko zemlje takoj za ceno din 20.000. Nemec, Senovo 54 Rajhenburg. 1774-2C Hišo v Ljubljani kupim za 400.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo ugodno«. 1799-2C Posestvo 12 km od Ljubljane, skupno 7 oralov, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ravnina«. 1782-2C Majhno posestvo blizu Laškega, primerno za železničarja ali penzionista se proda za din 80.000.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posestvo«. 1578-20 Hišo z gostilno 4 lokali, poleg lokal za trgovino ali drugo obrt, 3 naiemna stanovanja, vrt, pašniška parcela, hlev zidan. Poslopje v izvrstnem stanju ob banovinski cesti na prometnem kraju pri Mariboru se pod ugodnimi pogoji proda. Naslov v podružnici Jutra v Mariboru. 1511-20 Majhen vinograd tričetrt orala s čedno zidano hišico, klet, preša v bližini postaje Moškanjci pri Ptuju se proda za 24 tisoč din. Ponudbe pod »Ugodnost« Agentura Pich-ler, Ptuj. 1515-2C Parcelo kupim v Ljubljani. — Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Brez posredovalca 170«. 1617 20 Seseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlši znesek 20 din Proda se radi bslezni lepa hiša s posestvom, primerna za trgovino, ob banovinski cesti, v bližini št. Jerneja na Dol. Naslov v vseh posl. Jutra. 1366-20 Dve hiši ena pritlična, druga eno-nadstropna v dobrem c-tanju. v trgu tik ob železnici, ugodno naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 1010-20 »Posest« realitetna pisarna Ljubljana, Miklošičeva ce.-.ta 4-II izdaja lastno glasilo »Posest«, ki izhaja vsakega prvega v mesecu. V njem je na ponudbo veliko število hiš, vil in parcel v mestu in na deželi, kmet-skih in veleposestev s točnimi opisi in cenami. Kdor kupuje ali prodaja nepremičnine, naj list naroči na gornji naslov. Zadostuje dopisnica. 74-20 Hišico kupim do 20.000 din do 10 km iz Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zidana«. 1589-20 Dve hiši, ena kmetija, druga pripravna za trgovino (električna razsvetljava), blizu St. Jer-neja, ob banovinski cesti, se prodasta. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Hiša«. 1568-2Q Nova hiša z gostilno ln vsem In-vendaj-jem ugodno naprodaj na zelo promet nem kraju. Naslov v vseh poslov. Jutra. 1613-20 Vilo na Mirju dve minuti do tramvaja, prodam. Resni kupci naj pošljejo ponudbe ra ogl. odd. Jutra pod »Mir je« 1616 30 Prodam hišo z gospodarskim poslopjem in velikim sadnim vrtom, 2 minuti od avtobusne postaje Tržič —Kranj. Naslov v vseh posl. Jutra. 1634-20 Parcela v izmeri 4.850 kv. m — 10 minut od cestne železnice, ugodno naprodaj. — Poizve se: Tržaška 105. 1686-2C Tristanovanjsko hišo enonadstropno, podkleteno, še ne popolnoma dograjeno, poleg ceste in železnice v letoviškem kraju, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »160.000«. 1724-2C Lepo hišo novo, dvostanovanjska, i 1.100 kv. m vrta, prodam. Rakovec, Stražišče 181 pri Kranju. 1705-2C »Realiteta« zavod za nakup in prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani. Prešernova nli-ca 54, I. nadstropje. Telefon 44-22. 1751-20 Veliko hišo s trgovskimi lokali prodam na važnem križišču Celovške ceste za din 1,050.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna naložba«. 1672-20 Parcela ca 500 kv. m, nedaleč od tramvaja in šole v Mostah naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »60.000«. 1783-2C Prodamo KISO. novo, enonadstropno z gostilno. Cena 450.000 din. Južni del Ljubljane. PARCELE ter druge nepremičnine ugodno kupite v realltetnl pisarni — Albin ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska c. 7, vis-a-vls »Slarrlča« 1821-20 Dvostanovanjsko hišo ali vl!o z vrtom, solidno grajeno, nedaleč oa centra mesta Ljubljane, kupim takoj proti gotovini. Ponudbe pod šifro »Miren dom« na oglas, odd. Jutra. 1825-20 Parcelo v Celju na lepem kraju prodam. Naslov se izve v vseh posl. Jutra. 1817-20 Realitetna pisarna Jager - Celje ima naprodaj: vile. hiše, kmetijska ln vino-gradska posestva, stavbl-šča v Celju ln okolici. Cene od 40.000 naprej. 1816 20 Krasna hiša na Gorenjskem ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Izredno ugodna prilika« podružnici Jutra Maribor. 1814-20 Komfortno stanovanje štirisobno, išče za 1. ma) tričlanska rodbina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno in sončno«. 1486-21 a Eno- ali dvosob. stanovanje s kopalnico, išče mirna stranka za takoj. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod: »Soliden 122«. 1604-21a Trisob. stanovanje komfortno, iščem s I. marcem. Ponudbe na ogl. oddel. lutra pod šifro: »Cen trum«. 1500-21a Stanovanje dvosobno ev. kopalnica, če mogoče v smeri proti Št. Vidu. iščeta dve osebi. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Dvosobno«. 1534-21? 2sobno stanovanje blizu centra iščeta za konca brez otrok za 1. maj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Nad stropje« loX-21a Stanovanje tri- ali dvosobno iščem za 1. marc. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. marc«. 1689-21 a Enosob. stanovanje sončno in suho iščem v bližini sodišča. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sodišče«. l664-21a Vila tristanovanjska, blizu tramvaja, s hipoteko 50.000, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Denar 300.000«. 1784-2C Hiša z lokalom, skladiščem in dvema stanovanjema naprodaj za din 250.000. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Prometna točka«. 1783-2C Velika hiša z gozdno parcelo v Zasavju, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zasavje«. 1786-2C Vogalna parcela ob zelo prometnem križišču za štirinadstropno hišo naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Središče mesta«. 1800-20 Dvostanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in 5000 m2 sadnega vrta ob glavni cesti na Brezovico prodam. Poizve se: telefon št. 48-30. 1804-2C Hišo 5-stanovanjsko, novo, 2C let davka prosto, za Bežigradom, prodam za 400.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra do 28. t. m. pod šifro »Donosno«. 1770-2C Stanovanje Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 9 din. Najmanjši znesek 20 din Dvosobno stanovanje s prltlkllnfLmi tn cen tralno kurjavo odaam takoj. Ponudbe pod »Cen ter stanovanj«« na ogl. od t»r pramo kuhinjo ali souporabo kuhinje 15če za konski par za takoj. — Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Točna piač-nika« 1623 21 a Dvosobno stanovanje za dve osebi v centru ali neposredni bližini mesta, iščem za maj. — Ponudbe na ogL oddelek Jutra pod »Rroen plač nik«. 1700-21a Enosob. stanovanje iščem s 1. februarjem ali marcem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifre »Suho v centru«. 1798-21a Stanovanje dveh sob s pritiklinami, sončno, v mirni, toda ne v novi hiši, ne aaleč od centra, išče za 1. maj stranka dveh oseb. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik« 1824 21a Sobo dam dijaku viijeiolcn, proti instrukcijam četrtošolca, posebno za slovenščino in francoščino. Naslov: Vodnikova cesta 165. 1533-23 Sostanovalca enega gospoda, ki je v službi spreimem v velike zračno sobo s 1. februarjem. Fiignerjeva 12/11. levo. 1 ^09-23 Oddam sobo solidnemu gospodu za februar. Grassellijeva ul. št. 1 ob Linhartovi ulici. 1547-23 Dve prazni sobi, kopalnice, souporabe kuhinje se odda v Celiu v novi vili 15. minut od mesta. Vprašati četrtek in petek, Celje, Spodnia Hudinja G. Belak. 1594-23 I Slikarski atelje iKnpim harmoniko ' ali prazno svetlo sobo. ii- tridelno ali klavirsko. Po- Opremljeno sobico oddam Rospodični, katera j« čez dan v službi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1585-23 Sobo oddam v centru mesta. Naslov v vseh poslov. Jutra. 1663 23 Opremljeno sobo v pritličju, oddai takoj ali pozneje. Gerbičeva ulica 9. Kolezlja, Trno vo. 1635-23 Gospodični oddam sobo. Karlovška c. 20, desno. 1682-23 Soba lepa, parketlrana, s posebnim vhodom, z razgledom na ulico, se odda. Florjanska 10-11. 1717-23 Opremljeno sobo oddam boljši dami. Židovska ulica 3/III. 1674-23 Osamljena vdova dobro situirana, poroči značainega stareišega višjega upokoienca, drž. uradnika brez otrok. Dopise in sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tiha sreča«. 1675-25 Opremljeno sobo oddam 1. februarja boljši osebi v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1758-23 Opremljeno sobico s posebnim vhodom oddam boljši osebi v novi hiši. — Tvrševa cesta 69 a, III. n. desno. 1760-23 Elegantno sobo s souporabo kopalnice in dvigalom v hiši v centru oddam boljši osebi s 15. februarjem. Ogledi od 15. ure naprej. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1740-23 čem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Atelje«. 1564-23a Prazno sobo svetlo, prostorno, iščem za takoj aii februarja v centru. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Čisto«. 1728-23a Lepo sobo opremljeno, s posebnim vhodom, iščem v centru. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Državna uradnica«. l684-23a Mirno, svetlo sobo (sobico) z domačo hrano aH brez nje. ršče miren, soliden ga=pod srednjih let. pogrešajoč dom — Ponudbe na ogl. ood. •lutra pod »Domač«. 1625 23a Solidna gospodična išče solnčno snažno sobico po možnosti v novejši hiši, lahko tudi na periferiji. — Pismene ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Snažnost 15«. 1797-23a Dijaške m obe Besecia . din aaves j din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlši znesek 20 din Dijakinjo sprejmem na stan ■ vanje Naslov v ~eh poslovalnicah Jutr« lf.«7 22 Sostanovalko k osmošolki, iščem s 1. febr. Lepa sončna soba v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1545-23 nudbe s ceno na ogl- odd. Jutra pod iifro »V dobrem stanju«. 1701-2« Beseda 1 din. davek S din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Lepo sobo v centru oddam 1. februarja le stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1744-23 Sostanovalko S hrano ali brez vzame boljša družina blizu Tabora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1743-23 Parcela za tri nadstropno hišo v sredini mesta, prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »170 tisoč«. 1747-2C Sostanovalca sprejme Zupančič. Vrhov-čeva 12. 1779-23 HiiUrnim Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Opremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam takoj. Dermotova ul. 29. 1485-23 Sprejmem dve gospodični ali dijakinji v skupno lepo opremljeno sobo. Ev. s hrano. Pismene poaudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«. 1608-23 Velika sončna soba z pisalno mizo in knjižnico se odda takoj solidnemu gospodu. Večna pot 37. pod Rožnikom. 1603-23 Sobo prazno, poceni oddamo go-spej ali gospodični takoj. Andreaževa 12/1. 1599-23 Sostanovalko v lepo sončno sobo. spreimem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1567-23 Soba s dvema posteljama s posebnim vhodom se odda za prvi februar. Poljanska cesta 20. 1584-23 Moderno opremljeno sobo s souporabo kopalnice, oddam s 1. februarjem. Vprašati Tyrševa cesta 43/1 levo. 1506-23 Sobo ali sobico s separiranim vhodom, iščem opremljeno ali prazno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena«. 1493-23 Sobico sončno, novo opremljeno, poseben vhod, kopalnica. oddam solidni, re doljubnl 06ebl (Bežigrad) Vodovodna c. 1-3. 1457-23 Sobico z vso oskrbo oddam enemu ali dvema gospodoma. — Strogi center. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1778-23 Sobo s souporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu. — Poljanska cesta 53. 1771-23 Sostanovalca sprejmem k dijaku peto-šolcu v vso oskrbo. Stari trg 28/111., Sturm. 1781-23 Kabinet t vso oskrbo f plinska kopalnica) oddam l/II. solidni gospodični. Jamšek, Vrtača 5, banovin, palača. 1773-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Bergant, Janševa 10. 1796-23 Sobo oddam 1. februarja 1—2 osebam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 1803-23 Sobo oddam v centru enemu ali dvem« starejšima gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1772-23 Opremljeno sobo za eno osebo oddam za 1. februar. Ogled od 11. do 15. ure. Bezrukov Pavel, Mestni trg 17/111., levo. 1780-23 m Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlš* znesek 20 din Komfortno garsoniero iščem v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garsonjera«. 1535-23a Opremljeno sobo (vsaj s pohištvom) ter prazno kuhinjo ali a souporabo kuhinje išče zakonski par sa takoj. — Ponoudbe na ogl. oddei. Jutra pod »Novi dom« 1624 23a Informacije Beseda 1 din davek i din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Nalmanlš? znesek 20 din Nasveti, pomoč in usluge v najrazličnejših vprašanjih. — Prepisujemo, prevajamo, razmnožujemo ln sestavljamo vloge ln prošnje v raznih Jezikih. Poslujemo solidno in diskretno. »Servis blro», LJubljana. Sv. Petra cesta 27-1. Telefon 21-09. 1566 31 Izjava! Razširjevalcem lažiijivih in neresničnih vesti o meni ln pokojnem raožu Jožetu Cuznarju. Javljam, da bom proti vsakomur sodno "jostopala. Cuznar Kati, Tnanstrij-ska ul. 14, Jesenice. 1762 31 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanie naslov 5 din Na1man1ši znesek 20 din Dražba bukovih drv Šumska uprava razlašče nih gozdov v Kočevju bo prodajali na javni pi-c-meni držabi dne 1. februarja 1941: 700 prm izdelanih bukovih drv lz revirja Travnih, zloženih ob banovinski cesti cca 12 km od želez niške postaje Semič. Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri šumskl upravi razlaščenih gozdov v Kočevju, pri Revirnem vodstvu v Travniku ln pri Začasni državni upravi v Ljubljani. 947-32 Dražba lesa in drv Sumska uprava razlaščenih gozdov Kočevje bo prodajala na javni ustmeni dražbi dne 30. januarja 1941: 500 plm bukove hlodovine na panju lz revirja Travnik ln 1800 prm bukovih drv na panju (odpadki hlodovine) iz revirjev Podstenlce, Trav nik in Ravne. Pojasnila, pogoji ln tiskovine so na razpolago pri šumskl upravi razlaščenih gozaov v Kočevju, pri Začasni državni upravi v Ljubljani in pri revlmih vodstvih Podsenice, Travnik in Ravne. 948-32 Filatelija Beseda l din, davek i din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Krasno zbirko znamk v Borekovem albumu, prodam. Zbirka obsega kompletno nerabljeno Jugoslavijo. Kvaliteta znamk in oprema je odlična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra naložba 130«. 1544-39 Stružnico 200X1250 mm, z Norton-prestavaml ln vdelanim elektromotorjem. novo, lz tukajšnjega skladišča, prodam. Luavik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37 54. 1514-29 Gospodinje pozor šivalni stroj dobite v posojilo proti majhni mesečni najemnini pri »Promet«, (Nasproti Križarske cerkve) 1476-29. Prodam stružnico transmlsljskl pogon, stružna dolžina 60 cm Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Prizma« 1459 29 Dva kompresorja dojiro ohranjena, za amo-niak, eden cca 7000 kal, drugi cca 14.000 kal, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hladilnica«. 1494-29 Stroj za rezanje mesa (Wolf), stroj za mešanje mesa io različne druge mesarske stroje in oroa,a, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Salama«. 1495-29 Ugodno naprodaj! partija prvovrstnih šivalnih strojev (konkurznega nakupa) pri Prometu, nasproti križanske cerkve. 1695-25 Pisalni in računski stroj Tipe Portable, dobro ohranjene kupimo. Ponudbe s točnim opisom na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen stroj«. 1680-29 Šivalni stroj z ravnim čolničkom, zelo dobro ohranjen, ceno prodam. Vprašati Kolodvorska 35/1., desno. 1742 29 Pisalni stroj velik, Standart, znamke Remington, zelo dobro ohranjen, prodam za 2.80C din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1792-29 Izredna prilika! Pisalni stroj Portable, v kovčku, popolnoma nov, najnovejši model, zelo ugodno prodam. Kovačič, Cigaletova 11. 1793-29 Reskalni stroj rabljen, z vdelanim motorjem, takoj prodam po nizki ceni. Nadalje križni aparat Kreutzsuport za vrtalni stroj. »Elhoma«, J. SLEJKO, Sv. Petra c. 3. 1805-29 Transformatorje za električno varesaje z oblečenimi elektrodami in navadno žico kakor tudi vse ostale aparate za elekt. varenje dobite pri Furlanu ČRNUČE pri Ljubljani EMNJ22 Kdo je najboljši gratolog? Glasbila Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro aH dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Mignon — glasovir skoraj nov, krasen glas, ueodno na prodaj. Dobrajc, Maribor, Aškerčeva 16. 1572-26 Kromatično harmoniko z registrom, prodam aH zamenjam za motor, — Pajk Alojz, Stična 33. 1430 26 Saksofon Tenor kuo! n. Poučt^em harmonik?. Pavlič rjjil. Rožna rtollra, c. X> II št. 10. Pišite 6'opisnico. l':3 26 Klavir znamke Czapka prodam zs ceno 17.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1733-26 Klavir zelo dobro ohranjen, ceno naprodaj. Vprašati v »Gostilni pri Lovcu«, Rimska cesta 24. 1722-26 Uganili ste že, da Je najboljši grafolog P. T. Karmah, priznan po celem svetu ln nepremagljiv v tej znanosti. Po Vaši pisavi lahko spozna vse, kar se tiče Vaše osebe — karakter, sposobnosti, služba, loterija, poslovni uspehi, ljubezen, zakonsko življenje, prijatelji, sovražniki, potovanja, bolezni, nevarnosti, ki Vam pretijo, in katerih se morate ogniti, prilike, ki Jih morate izkoristiti, kakor tudi vse vrste razlag ln nasvetov, ki Vam bod® koristili vse Vaše življenje. Vse to dobite popolnoma — BREZ-pLAČNO, ako kupite najnovejšo knjigo »Naš život 1 okultne tajne«. Knjiga je zelo lnteresantna m velikega pomena za Vaše življenje. PoSIJlte še danes rojstne podatka in vsa važnejša vprašanja, katera Vas zanimajo za Vaše bodoče življenj« ter din 30 za knjigo na nv>J natančen naslov: F. T. KARMAH, Žalec. Denar se pošlje v naprej na čekovni račun i£45& >JUTRO«ft. m Vi- dno sporočam, da sem po smrti svojega tasta g. Franca Batjela prevzel so cenjeni odjemalci izkazovali dosedanjemu podjetju. — Istočasno njegovo podjetje v Mariboru. — Priporočam se za enako naklonjenost tudi i sporočam, da sem prevzel generalno zastopstvo poznanih dvofcoles znamke „VICTORIAu Rasen tega bom imel vedno na zalogi najnovejše modele raznih dvokolea — šivalnih strojev — motorjev — otroških vozičkov ZA PRODAJO NA DROBNO UN DEBELO triefldov in delov f »asi. STANE BERGANT Maribor, Aleksandrova 26 telefon 26-14 Beseda i din, da ve* i din, za Sllro al: dajanje naslov >sa nemško d Ki iti ur i't V=afca o^seda 2 ciln; da-Tek 3 din; za dajanje nasiora 5 d'n; nalmanj si zresefc 20 din Gorenjec p.-.nes ob štirih kavarna Nebotičnik, desno, kraj godbe. Srečolov rdeča sreč-1597-24 Trgovsko naobražen išče sebi primemo deklico. DisVr-ciia zajamčena fotografija "t vrne. Anonimno brezpredmetno! Dopise na osi. odd. Jutra pod šifro: »Spomiada. > 1474-24 Z boljšo delavko ali kuharico » nekaj gotovine, ne želi s- o^nati miren, simpatičen 36 letni fant radi ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnja ženitev«. 1460-24 Samostojna simpatična gospa žrfi sporaati gospoda, ki bi ji mogel čimprej nuditi pomoč do 5000 din. Dopise at. p-odniž. Jetra r Maribor po«i »Hvaležna«. 1562-24 Vsaia oesecia t. aiu, att-vek 3 din: za dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 20 din Ženitve in možitve boljšiii krogov, posredujem — odlično, vestno, usoešno in strogo diskretno. — Velika izbira odličnih partij obojega spola. Prvorazredne rod binske zveze v najb->ij-ših krojih, inforra^os pošljemo diskretno proti n&kiizilu lu v ZLamtoii. i>Sezar«, Zagreb — Pošta . 1633-23 Vdova popolnoma sama, 36 le! stara, z imovino v gotovini in nepremičninah 500.00C din, išče zakonskega tovariša. — Informacije daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za vprašanja pošljite 10 din. 1522-25 Vdova srednje starosti z lastno obrtjo in lokalom se želi poročiti po možnosti X gospodom ▼ stalni službi ali upokojencem. Cenj. ao-pise r.a ogl. odd. Jutra pod »Vdova«. 1444-25 Gospodična izobražena, plemenitega srca, poštena, želi spoznati žel. uradnika, učitelja ali podobnega inteligenta od 35 let naprej. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vzorna, žena in gospodinja«. 1365-23 Ločenka 56 tet stara, dota ▼ goto- vj,pi 260.000 din, — išče mola. ki bi hotel biti *a-ino njen. Informacije daj« »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za vprašanja pošljite 10 din. Vlakovodja 33 let itir, plača mesečne 2.000 din, išče zakonske družico. Informacije daj« »Nada«. Zagreb, jelačičev trg 10. Za vprašanji pošljite 10 din. 1521-25 Trgov, sotrudnik 35 leten. simpatičen, dobrosrčen, želi znanja z gospodično ali vdovo, katera bi mu pripomogla do osamosvojitve. Poklic neobvezen, zasigurana sreča. Isto poroči. Samo resne dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepo skupno življenje«. 1673-25 Poštni uradnik 36 let star, z mesečno plačo 1.800 din, išče zakonsko družico. Informacije daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za vprašanja pošljite din 10. 1519-25 Lekarnar 31 let star, z lastno lekarno, vredno 1,200.000 din, išče zakonsko družico. Informacije daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za vprašanja pošljite 10 din. 1523-25 Gospodična 40 let stara, dota v gotovini 150.000 din, išče trgovca ali boljšega obrtnika. — Informacije daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za vprašanja pošljite din 10. 1524-25 Nadzornik proge 25 let star, z mesečno plačo 1.700 din, išče zakonsko družico. Informa cije daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za vprašanja pošljite 10 din. 1525-25 Kuharica zdo lepa, 28 let stara, z doto ▼ gotoviDl 16.000 din išče obrtnika ali »lično. Pojasnila daje »Nada«. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljiite 10 dinarjev. 1528-25 Zdravnik 32 let star, t nepremičninami 500.000 din, 2 mesečnimi dohodki od 8 do 10.000 din, išče Zakonske družico. — Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 1529-23 ENO iN VEČBARVNE JUGOGRAFIKA uin23 INSERIRAJ V »JUTRU"! ŽIMO (konjski rep) črne barv« kupim takoj. V poStev pride vsaka količina Železnina Sekavčnilc Filip Ljubljana, Cesta 29. oktobra it. 19 Od Morave do Save od Donava do Drave proti kašlju vzemi Xavame£e $lcZV4Z Zavojček din T lekarnah. GospodiSna 18 let stara, z imovino 300.000 din, išče zakonskega tovariša. Informacije daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za vprašanja pošljite din 10. 1526-25 Mladenič star 30 let, železniški uslužbenec, stalen, išče v svrho zakona sebi primerno mladenko s primernim premoženjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spomlad«. 1775-25 Gospod star 23 let, z dobro ln stalno službo, želi poročiti grospoolčno ali mlado vdovo, katera bi ml takoj pomagala v nepri-liki z denarno vsoto od 15-000 do 20.000 din. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice poči »Srečen zakon«. 1748-25 Ločenka 45 let stara, z doto T gotovini 400.000 din, išče zakonskega tovariša. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Zi pojasnila pošljite din 10. 1530-25 Vdovec 64 let star, z imetjem v gotovini in nepremičninah 1,400.000 din, z mesečnimi dohodki 12.500 din, išče radi samote zakonsko družico. Pojasnila daje »Nada« Zagreb, Jelačičev trg 10. 1531-25 Zandar 30 let star, z gotovino din 25.000, išče zakonsko družico. Prednost šivilje in slično. Informacije daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za vprašanja pošljite 10 din. 1527-25 Simpatičen trgovec a lastno trgovino, dobro sltuirano tu ln v inozemstvu, star 33 let, želi poročiti značajno gospodično z nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd^l. Jutra pod »Srečen, Ipp zakon«. 1758-25 Dekle preprosto, pridno, pošteno in varčno, zeli radi pomanjkanja znanja spoznati železničarja od 36 <40 40 let v arvrho ženltve. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenic® pod' »VarCno dekle«, 1764-25 Gostilničar 33 let star, želi pcanan-stva z gospo ali gospodično radi ženitve. Ločenke niso Izključene. Le resne ponudbe podružnici Jutra Maribor pod »Srčno naobrs-žena in skromna«. 1811-25 □ □ II I H « U H II H fl ■ II 1 ■ II ■ I II « I II II H t n B B H I I H B 11» I I H II ■ II ■ « i t i q Vpeljano in moderno urejeno tekstilno industrijsko podjetje v Beogradu naprodaj □ z vsemi stavbami, stroji in slrovinami. Ima svojo predilnico □ □ volne, barvarno, tkalnico ln oddelek za konfekcijo. Podjetje ^ § je v obratu. — Resne ponudbe na PUBLJCITAS a.d. Beograd, g jD poStnl pretlnac 60, pod »Dionlčko drufitvo 5 M« 1485 □ ji ji. h h, i nmn ima w n k n n h n nnnnmi mnrmi PRED NAKUPOM Prioritetne delnice Jadran&ko-podunavske banke, Beograd kupujem po najboljši ceni in plačani takoj v gotovini. Ponudbe do '30. januarja 1941 na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tovarna 2222«. RADI0-APARATA si pustite predvajati naše SUPER MODELE 1941 NORA-RADIO WEGA RADIO z vsemi najmodernejšimi pridobitvami v radio-tehniki. Krasen zvok in selektivnost! CENE NIZKE! LUDVIK ILERŠIČ — LJUBLJANA Cesta 29. oktobra 13 — Telefon 37-54. Vdova po sedlarju in tapetniku, išče znanja radi ženitve s sedlarjem in tapetnikom. — Ponudbe podružnici Jutra Ptuj pod »Lepa bodočnost«. 1571-25 BBB Tekstilna tovarna-tkalnica, špularija, škrobHnica, barvarna in apretura išče izkušenega z večletno prakso. Obširne ponudbe z navedbo zahtevka plače je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Resen značaj« 1484 Jekleno blago vsake vrste Poskusite kakovostne kline GENERALNO ZASTOPSTVO ZAGDEB, NIKOUCEVA IO i V. ZAHTEVAJTE BRESPlAČNl CINIK Javna draiba nepremičnin V izvrSllnl zadevi I 1343/40 okrajnega sodišča v Celju se vrSi dne 28« fanuarja 1941 ob -9* uri dopoldne pri Okrajnem sodišču v Celju, soba 10, dražba nepremičnin vL št. 110 k. o. Celje, ki so last zavezancev Alojza ln Barbare Zelenko. Nepremičnine obstoje iz zemljlfič v skupnem obsegu 6425 ra1, vse v enem kosu, pripravne tudi za stavbišča, ter lz zidanega poslopja In steklenika. Cista cenilna vrednost znaša Din 679.689.—, najmanjši ponudek pa . . . Din 453.126.—. Podrobnejše informacije dobe interesenti v pisarni dr. Jos. Ažnran-o, odvetnika v Ljubljani, Tjrševa 6/EL RAZPIS LICITACIJE Mestno poglavarstvo v Mariboru razpisuje za oddajo del za gTadbo cest in dobavo tlakovanega materijala za izgradnjo dovoznih cest k carinarnici v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na 18. februarja 1941 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 8 mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica St. 8-1. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na skupne zneske odobrenih proračunov za 1. gradbo dovoznih cest ...... din 1,266.091.51 n. dobavo tlakovalnega materijala . . din 1,088.210.90 Predpisana kavcija znaša za: L gradbo dovoznih cest s kanalizacijo din 114.000.— 2. dobavo tlakovalnega materijala . . din 105.000.— ter se mora položiti pri blagajni mestne občine mariborske najkasneje do 10. ure na dan licitacije. Pojasnila ln ponudbeni pripomočki ae dobivajo proti povračilu nap ravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni mestnega gradbenega urada v Mariboru. Ponudbe morajo biti taksirane z državnimi kolekl za: 1. gradbo dovoznih cest ..... din 400.— 2. dobavo tlakovanega materijala . din 400.— in predložene b predpisanimi dokumenti na dan licitacije med 10. in 11. uro. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasili deski mestnega poglavarstva mariborskega. MESTNO POGLAVARSTVO MARIBOR Predsednik: L. S. dr. J n v a n, L r. V Mariboru, dne 21. januarja 1941. f V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da nas je naša ljubljena, nepozabna mama« stara mama, teta, svakinja ki tašča, gospa Ana Miselj, roj. Presen dne 24. t. m. ob 4. uri popoldne za vedno zapustila. Pogreb blagopokojne bo v nedeljo ob 4. url Izpred hiše žalosti. DOL. LOGATEC, JAVORNIK, ŽENEVA, ŠENČUR, BEOGRAD, dne 25. januarja 1940. Žalujoči otroci EVI A, ANI, GELA in VLADIMIR; snaha NADJA; vnuki VADIM, MANCA in MEVKA Hulbert Footnen 44 Kriminalni roman ^»Na. Zelo rahlo spanje imam in ba se bila takoj zbudila, ko bi se bila ona ganila.« »Kdaj ste prvikrat videli kovčeg z dragulji?« »Ali smem poseči nekoliko nazaj, da vam to pojasnim?« »Izvolite!« »Radža je bil shranil večino svojih draguljev pri neki londonski banki. Ostanek naj bi bil moja last, t-> je rekel že ob začetku najinega znanja. V soboto v vlaku mi jih je dal. Zato naju je bil prosil, naj ga počakava.« »Zakaj vam jih je podaril baš v tem trenutku?« »Ker smo takrat končali dogovore zastran najine ženitve.« »S tem hočete reči, da ste mu šele takrat dali besedo?« »Da, če se izvolite tako izraziti.« »Zakaj ste toliko časa odlagali?« »Te je samo meni mar,« je Diana mirno odgovorila. »Branim se razpravljati o tem vprašanju.« »Prosim, opišite mi na drobno vse okoliščine, v katerih vam je poklonil ta dragoceni dar.« »Ko se je bil preoblekel po indijsko, je prišel v najino sobo. Čez nekaj časa smo šli vsi trije skupaj v njegov oddelek.« »Ali. je tedaj odprl steklenko z whiskyjem, si nalil kozarec in nato skril steklenko?« »Da.. Potem mi je izročil kovčeg z dragulji. Dejal ie. da je to njegovo poročno darilo. Rekel je, naj ga imam pri sebi, ker moje življenje ni v tolikšni nevarnosti kakor njegovo. Zmerom je namigoval na možnost, da ga umore-« »Nu, saj je imel tudi vzrok za to,« je polkovnik suho odvrnil. »A nadaljujte, prosim.« »Prenesli smo kovčeg v mojo sobo in šli potem skupaj na razgledno ploščad.« »Ali je kdo opazoval, kako ste šli s kovčegom iz njegove sobe v svojo?« »Ne.« »Imate kaJkršne koli dokaze za to, da vam je podaril dragulje — kakšno pismo ali darilno listino?« »Ne. Kako bd bol mogel kdo izmed nas slutiti, kaj se bo zgodilo?« »Zakaj niste vsega tega takoj povedali?« »Hotela sem, a mati je mislila, da bi nama potem vzeli dragulje, ker nisva imeli dokazov, da so najini« Nato so zaslišali gospo Morvenovo, ki je na dolgo in na široko in z obilnim ponavljanjem ponovila isto zgodbo. Napravila je slab vtis, kajti govorila je od sile mnogo. Čutili so, da laže. a trdila je isto, kar je bila povedala Diana, in v. protislovja se ni zapletala. Nazadnje so ju odvedli v paoetore, kjer sta bivali že prej. Podpolkovnik Walkley je bffl kar najboljše volje, »Zdaj je jasno kakor beli dan, kako se je stvar zgodila,« je zatrjeval in si mel roke. »Ko je šla gospa Morvenova v svojo sobo, ju je pustila sama na razgledni plošči. Spojna vrata v radžev oddelek je bila že prej odklenila. Zdaj je šla vanj iz svoje sobe in zastrupila whisky — nihče razen nje in njene hčerke ni slutil, kje je bila steklenka skrita. Dobro je vedela, da si bo radža še privoščil kozarček, preden leže počivat. Nato je legla v poeteljo in čakala. Saj je morala slišaiti, ko je telebnil na tla. In nazadnje je s hčerino pomočjo porinila mrtvega skozi okno.« Luke, ki se dotlej ni udeleževal razgovora, je zdaj vzkliknil' »Neanogočekt »Kako mislite?« Walkley ga je debelo pogledal »Ne zamerite, da sem vas prekinil, a ženski tega nikakor nista mogli storiti!« »Poznam imenitne dame, ki so storile še vse hujše zločine,« je mirno rekel podpolkovnik. »Denar je najvišji in zadnji cilj v življenju gespe Morvenove. Leta in leta se je brez cvenka siromašno prebijala skozi življenje, in milijon je bil zanjo izkušnjava, ki se ji ni megla upreti.« »A radža se je vendar hotel poročiti z njeno hčerko,« je Lee pripomnil. »Denar bi bil tako in tako prišel v njune roke.« »Kakopak. Toda gospa RLjpvenova seveda ni hotela dati hčere Indijcu, m* takemu ne, ki je bil vladar, ko si je mogla tudi brez te žrtve prisvojiti njegovo bogastvo... Ne trdim, da ji ne bi bil noben moški pomagal, ko je vrgla mrtveca skozi okno. Vasinta pravi, da ji je pomagal Abdul. Morda je bil to Vasinta sam. Se vedno nisem opustil misli, da sta bila z gospo Morvenovo dogovorjena. Moški ji je moral pomagati, kajti moški je dal Jusufu denar, da bi spravil radžo s poti.... Tu imamo opravka z vražjo prebrisano žensko. Ko je bilo vse storjeno in je imela radževe dragulje v svoji sobi, je pomislila tudi še na to, da mora zakleniti spojna vrata z radževe strani Nato je šla čez hodnik in zaklenila vrata njegove spalnice za seboj. Nu, saj bomo še dognali, kdo so bili njeni pajdaši. Storilki vsekako imamo, in to je glavno. Državni tožilec se zdaj lahko loti svojega posla in meni ne bo nihče očital, da ne bi bal storil, kar mi veleva dolžnost« Lee ni na te besede nič odvrnil 19. Po aretaciji gospe Morvendove in Diane so se dogoki kar prehitevali Državni tožilec je zahteval i utemeljitev obtožbe. Množice ljudi so se zbirale pred policijskim ravnateljstvom in kasneje pred jetnišnico ▼ Anacostia Creeku. Javno mnenje se je strastno obračalo proti ženskama, čeprav se ni manjkalo romantičnih mož, ki so občudovali Diano zaridi njene lepote in njenega dostojanstvenega vedenja ter ji pošiljali cvetlice in priznanja ljubezni. Kar grozila se je nad tem, zakaj po nje-feoem čuvstvu to ni bila priložnost za sprejemanje poklonitev. Določila je, naj oddajajo cvetlice naravnost ▼ bližnjo bolnišnica Francoski poslanik je terjal Vasintovo izpustitev in vnanji urad se je naposled vdal. Vendar je poslanika naprosil, naj iz oziram do javnega reda dela na tn, da princ takoj odpotuje iz Združenih drža*. Vasinta je v svesti si zmage zapustil policijsko ravnateljstvo, toda množica na ulici ga je izžvi-žgala in večji oddelek policije ga je komaj rešil, da ae mu ni še huje godilo. popoldne se je zasidrala na reki Potomacu križarka »Banbury«, ki so jo bili poklicali " oindijskega brodovja v Washington. Določena je bila, da prepelje zemeljske ostanke šik-harskega radže ▼ njegovo domovino. Šihab al Z uri se je pripravljal, da spremi pokojnika na tej poslednji poti. Tudi sluge Seragh Ali, Duban, Azis in Abdul so se odpravljali z njim. Lee Mappin pa je pojasnil siru Bertramu, da bi se s tem odstranila večina prič, ki morajo nastopiti v tej zadevi in da je izmed njih posebno Abdul močno sumljiv. Tedaj je sir Bertram na svojo odgovornost odredil, da se odhod vojne ladje za osem in štirideset ur preloži Poveljnik >Banburyja« je poslal Vasinti vljudno vabilo, naj se s križarko vrne v Šikhar, a princ je to g 3s .večjo vljudnostjo odbil m JOOSBO« ft.23. -jpssse ZAHTEVAJTE, ŽIMC^SAMG Z\IAŠČITNO PLOMBO STERILIZIRAN \s ; 11 p 2ADRUZNA TOVARNA ZIME NflŠfl ŽIMfl JE HIGIJENSkO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI. Marijin trg 2. PODALJŠAJ SI ŽIVLJENJE! Življenje moremo podaljšati, bolečine preprečiti, bolezni oadravitl. slabotne ojačltL nestalne učvrsti« ln nesrečne napraviti srečne! Kaj je vzrok vsaki bolezni t Oslabljenje živcev potrtost. Izguba dobrin prijatelje* aH »rojili bližnjih, razočaranje, stran pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih razlogov. Zadovoljstvo je najboljši zdravniki Bo poti, ta. Te morejo c-cves« io dobrega razpoloženja. oživiti Tvoj značaj, napolni« Te z novim upanjem; ta pot Je na opisana t razpravi, ld Jo more vsakdo, kl Jo zahteva dobiti takoj to povsem brezplačno! V tej man prtrc&ni Knjižici Je raztolmačeno, kako morete v krat Kem času ln brez ovire med delom ojacts živce to mlžice. odpraviti slabo razpoloženje, trudnost, raztresenost, osiafcljenje spomina, nerazpoloženje sa delo ln tiebroj drugih bolestnih pojavov Zahtevajte tr> razpravo ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Ako ne morete takoj pisati, tedaj si shranite ta oglas. PANtMONIA APOTEKA, BUDAPEST 72, Postfach 83, Abt. 87. '>im m\w tO JE NOVO POCENI „MAL0 VIŠINSKO SONCE" Jo remek delo tehnike se dobiva po taki ceni, da ga more nabaviti vsaka rodbina. Kakor večji fnodeli, se odlikuje tudi »malo višinsko sonce« — Original Hanau — tipa S 100, i velikim bogastvom jjtravioletnih žarkov, ki so združeni z milo toploten Ti žarki z učinkovanjem sonca imajo v svoji zdravilni moči isto vrednost kot oni prirodnega sonca na Visokih planinah. Z »malim višinskim soncem« 88 morate sicer dalje časa obsevati kot z večjimi svetilkami, a isto tako je tudi obsevana površina tnanjša. Kljub tema fe za začetek dovoljno obsevanje od 4—6 minut. Redna obsevanja dajejo koži rjavo barvo, varujejo vas obolenj m ohranjujejo Saše zdravja. Predvajanje kakor tudi najnovejSe prospekte zahtevajte od: Tugoslovensko Siemens a. (L, Beograd, Kralja Aleksandra 8; Zagreb, Bogovlde-va ul. 1; LJubljana, Tyrševa la. Jugoslovansko AEG, Beograd, Brankova ul. 30. AEG Union, Jugo-slavensko d. (L, Zagreb, Karadžičeva uL 1| LJubljana, Livar* ska ulica 6. Malo Višinsko Sonce Hanaua- Cena kompletnih aparatov od din 1.800.— naprej ffeoslm poffljite ml novi prospekt za »malo vtttnsko sonce« 8 100. Imet ______ Kraj: _________ Ulica! 0 684 A 1?U1I ODEJE SEVER RUDOLF OKAMA MAZILO Is adrarltoih doTlt uspeh pel •opeklinah. oftoljanjih, l/olku. turih m vnetjih itd. m nego dojenčkov, pri fcožnetn vnetju, upu 'Ačajlh to hnutah na temenu. n raspokane prsne bradavice. Dobi ae v vseh lekarnah tn ferUah. Aa Od Vat je odvisno, da imate obleko vedno kot noro eato jo pustite redno kemično Čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-0 Ptaituca • •tettoiikaloici KAUČE novi modeli po nizkih cenab dobite pri E* Zakrajšek, tapetništvo Miklošičeva 84. iHVzp/afert osa*} HEINEL-HEROIH ttS-O.j. zo/. troro/c* g/asA. MARIBOR^ ioi PRVA PREMOČ IVJCHUMI DOkt N> SKA C I TA MODROCE patentne posteljne mreže nudi soltdnc m po nizki ceni R. RADOVAN tapetnih Mestni trg IS. KLIŠEJE ENO VECBtfVHE JOtiOGkAtlKA SY PCT^A NASIPZ3 DIESEL MOTORJI PLINSKI MOTORJI gAPOOAS — — sr—hrt pfla gnhterajto ponodbe od MtopnOnl M-A-G ZAGREB Varšavsko ul. || Boljše brife in daife traja, r Zahtevajte povsod britvico A L C O S O OZEBLINE Hladni zimski dnevi zopet prinašajo s seboj mučno nepriliko mrzlega vremena — ozebline. Mraz napada v prvi vrsti one dele telesa, ▼ katerih je slab krvni obtok, a to so roke in noge. Moramo se braniti, ker ozebline jako bole in jih je težko odpraviti. Za odstranjen je ozeblin zadostuje ena žlica, polna prave soli sv. Roka za noge, ki jo raztopimo v 3 litrih tople vode. Premraiene ude okopljemo v tej raztopini, p redno ležemo spat. Po kopanju masiramo obolele dele z malo vazelina in jih ovijemo s toplimi krpami. Takoj občutimo prijetno olajšanje. Po dveh ali treh kopelih ozebline docela izginejo. Da se ozeblin ognemo, je treba noge že v naprej pripraviti in napraviti odporne. Zaradi tega morajo vsi, ki postajajo dalje časa na mrazu in v vlagi najmanj enkrat na teden okopati noge v topli kopeli v soli sv. Roka za noge. Zavitek soli sv. Roka se dobi poceni v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Pozo? gospodje kupci! V Splitu in na rivieri so naprodaj: hiše, vile, stavbišča, posestva, lokali, hoteli, pensijoni, trgovske in stanovanjske palače s najmodernejšo opremo in komfortom po zelo zmernih cenah. Strokovni nasveti glede objektov in informacije brezplačno. Biro za prodajo nepremičnin M. Musanič, Split, Zadarska 10 — telefon 28-28 Razglas licitacije ; Lepe parcele v Celju Pri ka ir«-«««" POMLADANSKI DUNAJSKI VELESEJEM tVIENEB MESSE 9. DO 16. MARCA 1941. POLJEDELSTVO (vsi poljedelski stroji) — VRTNARSTVO — SADJARSTVO — VINOGRADNIŠTVO — RIBOLOV IN R1BOGOJSTVO — ČEBELARSTVO — KEMIČNA INDUSTRIJA — MLEKARSTVO KLETARSTVO. Na področja Tehničnega velesejnsa Avtomobilska ln motoctkfistična razstava Prijave najpozneje do 10. februarja. Vaa obvestila ln navodila dajejo: J. Filti,nalrl počastni zastopnik za Dravsko banovino tn banovino Hrvatsko, Zagreb, Ulica Kraljice Marije 24, teL 51-85. H. PfannenstUl, gen. x& celo Jugoslavijo, Beograd, Bosanska 23, tel. 80-881, popusti na vseh železnicah. ZAHTEVAJTE PROSPEKTU 01 BBJSZOB VEZEN OBISK INCENIUA1 Vsakovrstne strofne in električne naprave projektira in dobavlja: JUG0ŠK0DA A. D. ZAGREB, Bočkovičeva 32-1 Telefon 67-51 V STALNI ZALOGI Beg. 17816/35. Apoteka BAHOVEC, Ljubljana. Tovarna obutve in gume »Boston« a. d. SPREJME strojnega prvovrstnega krojnega rezkarja (Schnittfraser) za obutev ln strojnega ščipača (Zvvlcker). — Javiti se je tovarni, Beograd — Kralja Aleksandra 174. Velika TVORNICA ROLET (Esslinger in platno) in specialno tehnično gradbeno keramično podjetje sprejme akviziterja za Zagreb, in za vsak večji kraj sposobnega zastopnika prednost imajo, ki so vpeljani v tej stroki. Ponudbe z referencami pod P-6467 na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28. Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v prostorih okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Nišu in v svojih uradnih prostorih v Zagrebu (Mihanoviceva ul. 3) istočasno na dan 17. februarja 1941 prvo javno ofertalno licitacijo za oddajo keramiških in parketarskih del nove stavbe sana-torija »Knez Pavle« v Knez-selu poleg Niša. Obrazci za sestavljanje ponudb se lahko dobe dnevno pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Nišu ob uradnih urah proti plačiln din 30.— ter pri tehničnem odseku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagreba, pri katerem dobite tudi vsa potrebna pojasnila. V Zagreba, 2L jan. 1941. OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V ZAGREBU ob glavni cesti naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah >Jutra«. 1462 Kupujemo jelšove in Epove hlode od 20 cm premera naprej, čiste, ravna, zdrave, po zelo dobri ceni Prosimo ponudbe: Po dravska družba Maribor SAMO PRAVO ORIGINALNO TINTENKULI 1 »TffiU« PATENT — NALIVNO PERO »TIKU< patent nalivno pero za pisanje, risanje in kopiranje ima rdeči prstan z vtisnjenim imenom » T1 n t e n k u 11«! Din 115.—/150.— NAJLEPŠE DARILO ZA VSAKEGA! »Logos« — Beograd Fah 368 TeL 25-458 Inserirajte v »Jutru«! S@:em Raiha v Leipzigu se vrši spomladi 1941- od 2. do 7. marca 60% popusta na nemdklh državnih železnicah. — 25% popusta na jugoslovanskih državnih železnicah. Nemški vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se lzvrše čim preje, najpozneje do 5. februarja 1941 pri pristojnem častnem zastopniku, ▼ Ljubljani: Ing. O. Tonndes, Tyrševa 33, telefon 27-62, v Mariboru: Jo«. Bez Jak, Gosposka 25, telefon 25-97 v Beograda: Zvanlčni biro sajma rajha n Lajpcigu, Knez Mihajlova 33. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani, j