Zahtevni gradnji niso kos
Vellka poslovno-stanovanjska soseska Zupanideva iama, ki naglo raste v južnem delu Bežigrada, dobiva čedalje jasnejše obrise. Močno je že spremenila podobo predela med Linhartovo in Vilhar-jevo cesto ter Robbovo in Neubergerjevo ulico Od skupno 1050 načrtovanib stanovani /th fe pnbližno poiovica že 2grajenih, kakih 300 tudi vseljenih. medtem ko se gradnje poslovnih objektov še niso lotili. A kljub temu. da gre za eno trenutno najobsežnejših tovrstnih gradenj v mestu. tudi po oblikovalski plati na višji ravni od običajne, spremlja zidavo kup manj bleščečih podrobnosti.
Podjetje SCT je zafielo to sosesko graditi pred dvema letoma in pol in takrat je bila zasnovana kot luksuzna stanovanjska četrt. kjer naj bi bilo bivanje prijetno. okolje lepo urejeno. v neposredni bližini pa poskrbljeno za pestro preskrbo in storitvene dejavnosti. Stano-vanjski del so projektanti razdelilj na Stiri kareje in osrednji objekt. med njimi pa načrtovali manjše ulice, urejene nasade. drevje. klopi, namenjene pešcem in sprehajalcem. V bližni je predviden velik mestni park. k vsakemu sianovanju pa na| bi sodila garaža. Del soseske ob Vilharjevi cesti so načrtovalci namenili za poslovne objekte. med drugim tudi za hotel; glede slednjega za zdaj podrob-nosti še niso znane. saj je medtem prišlo do obetavne ponudbe za gradnjo svetovnega irgovskega centra (WTC) v tem predelu, o čemer naj bi-se odloCil' prav v prihodnjih mesecih A te so pri|etno presenečeni naktjučni obiskovalci in mimoidoči. ki pogledujejo nove stanovanjske stavbe, ki ob Linhartovi cesti rastejo malone kot gobe po dežju. je čedalje pogosleje sliSati neprijetne pripombe iz ust tistih. ki so se naselth v nova poslopja. Stanovalci larnajo. da )e v novih stanovanjih vrsta pomanjkljivosti, ki jim ni videti ne konca ne kraja, medtem ko se SCT še zmeni ne zanje Ena najvefijih tezav so bili sprva garažni prostori. ki jih je bilo treba kupiti skupa| s stanovanji. pa jih številni skoraj po letu dni bivanja v Zupanitevi jami niso mogli uporabljati. ker niso bili dogTajeni. Precej očitkov je bilo sliiati tudi na račun dragega vzdrževanja garai. ki naj bi bilo skoraj tolikfino kot so stroški z najetimi parkir-nimi proston
Nič kaj priietne niso bile niti izkušnje stanovalcev, ki so se L.
komajda vseliti, pa \\m je že začelo zamakati skozi stropove. V SCT so se ob tem zgovar}a)l. da je za to kriv specifičen način gradnje, velikopanelni montažni sistem, ki ga ne poznajo dovotj in je pri nas novost V betonami izdelane elemente namreč pri gradnji samo sestavJ/a/o, do napake pa je prišlo, ko je rta gradbiŠČu te plošče namoiil dež. V prihodnje na) br bili pri zidavi bolj pozorni. vendar je takšna obljuba kaj slaba tolažba za stanovalce. ki jth je doletela omenjena nepnjetnost.
Spisek težav, povezanlh z gradnjo in velike zamude ob njej, ki spravljajo ob živce še posebei čakajoče kupce. pa še nista pri koncu. Poleg težav z garažami. malce nejasnimi določili, kdo jih je dolžan kupiti in kdo ne (ko vemo. kako večina kupcev le stežka zbere denar za stanovanje. kaj šele za garažo). je tu Še vrsta preglavic: recimo tiste zaradi neplačevanja obresti, ki bi jih moral plačati SCT zaradi zamud izvajalcev gradbenih del. pa slabega obveščanja kupcev o zamudah, odpravljanja napak v stanovanjih, slabega delovanja energetskih naprav in še bi lahko naštevali
In če b< bilo katere od naštelih težav še mogoče razumeti. saj je treba naposled upoštevati tudi speciiičnost gradnje (kare)ska grad-nja je namreč zahtevnejša od običajne), pa se človek vseeno ne more znebiti občutka, da se omenjeno gradbeno podjetje vede kol nepremagljiv velikan. ki tnu je mar le za potencialne kupce. medtem ko stanovalce povsem prepušča same sebi. da se paL znajdejo kot vedo in znajo. Nič kaj radi v SCT tudi ne odgovarjajo na omenjene očitke ali pojasnjujejo lastne napake, skorajda nemogoče je izvedeti kakšen konkreten podatek in zatika se celo pri tako banalnlh rečeh, kot je na primer število neprodanih stanovanj.
Pri tako vrtoglavih cenah kvadratnega meira stanovanjske povr-šine, zlasti pa v soseski višjega kakovostnega razreda. ni mogoče razumett, da morajo tamkajšnji prebivalci živeti v okolju. kjer ni urejena niti preskrba. kai šele lokali in vse drugo. kar bi sotiilo poleg. SCT zdaj pravi, da to ni njihova skrb ter da niso krivi, če ni kupcev za zgrajene lokale Morda to deino tudi drzi in prav vseh tečajev jim ne bi mogli naprtiti, vendar postaja vse bolj oiitno tudi to, da tej zahtevni gradnji Še zdaleč niso kos.                          M.P.