St. 71. (rt//, Tirol. V Trstu v sredo 5. septembra 1883. Tečaj V Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V tdinaa« m«««. »EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako »rado in sabot« o poludne. Gena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta jL pld. KO kr. — Posamezne Številke se dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v T rit« po ft kr., v Gtriol in v AjdoviSial po 0 kr. — Namcntne, reklamacije in lnaerate prejema Opraviiitv« »vla Zoata 5.« Vsi dopisi se pošiljajo Uredništva »vla TarrBnte« »Nuova Tipogrufia;« vsak moru hiti frankiran. Rokopisi orez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inserati (razne vrste naznanila in poslanice) se zaraf.unijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi ifrkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. ie Vesel dogodek v cesarskej družini. V nedeljo, ob 1. uri popoludnć je začelo v Trstu streljati na gradu; to je bilo veselo znamenje za vse cesarskej rodbini zvesto ljudstvo v Trstu, da je cesaijevna porodila, a ljudstvo »*e Btelo, kolikokrat je ustrelilo in co je nagtelo 21 strelov, pričakovalo je s zaprto sapo Se 22. strela; a tega ni hotelo biti, in zdaj je Se le ljudstvo bilo prepričano, da je Bog podelil ljubljencu avstrijskih ljudstev, cesaijeviču Rudolfu, prvo hčerko. Ako-prem je ljudstvo željno pričakovalo nastopnika, vendar je njegovo veselje bilo nekaljeno, in kakor povsod po velikoj Avstriji, tudi tukaj so ljudje svoja srca povzdigovali k nebeSkemu očetu, da blagoslovi novorojeno nad-vojvodinjo in dodeli presvitlim roditeljem, da dočakajo največje veselje nad novorojenim detetom, katero smatrajo cesarskej hiSi udana avstrijska ljudstva za svoje. Ni čudo torej, da smo tudi v Trstu slavili ta srečni dogodek, kakor lastno srečo, in da smo se, posebno mi Slovenci, veselili tega dogodka v ožjih in Sirjih krogih. Popoludnč ob 6. uri smo se zbirali v cerkvah, posebno pri sv. Justu, kder so bile nazoče tudi vse oblastnije in vsi tuji konzuli, tam je naS mil. Skof zapel zahvalno pesem; kar so topovi naznanjali vsemu ljudstvu. Trst so je t hipu vrgel v praznično obleko in ladije na morju so okrasile svoje jarbole z neStevilnimi zastavami. Veli kanska baklada je sicer izostala, ker je bila napovedana le za slučaj, ako se porodi princ ; toda slavili smo vse-jedno veseli dogodek, nekatera druStva so imela tisti večer veselice, in kder-koli so se zbrali, posebno udje naSega delalskega podpornega društva, povsod so veselo napivali na zdravje novorojenega deteta in njegovih visokih rodite'jev. Delalsko podp. druStvo, ki stoji pod pokroviteljstvom cesarjeviča, pa je ta dan Se posebno s tem zaznamovalo v svojej kroniki, da je sprejelo nenavadno Število, nad 100 novih udov. A ne le v Trstu, tudi drugod po Primorskem so slavili na razne načine veselo dogodbo v družini ljub-I jenca avstrijskih ljudstev : povsod po Primorskej je naše ljudstvo presrčnim veseljem vskliknolo : »Bog živi novorojeno, avstrijsko dete, Bog živi ce-saijeviČa Rudolfa in cesarjevno Štefanijo ! Politični pregled. Notranje dežele. »Cesarska in kraljeva visokost, prejasna gospa prestolnica Btefan^ja, rodila je srečno danes ob 7. uri 15. minuti zjutraj nadvojvodico. Visoka mati in prejasno dete ste zdravi. Svečani krst bode 5. t. m. ob 1. uri popoludne v Laksenburgu«. Tako je zadnjo nedeljo brzojavil grof Taaffe vsem deželnim vladam v Avstriji, katere so potem brzoj avile ta veseli dogodek v vse kraje, kjdar so brzojavne uradnije in bil je toraj Se tisti dan skoraj vsemu avstrijskemu ljudstvu naznanjen teSko pričakovani dogodek, kateri so v sočutji do cesarjeve obitelji praznovali vsi narodi v vseh deželah in krajih z slovesno Božjo službo, z dobrotami ubogim iu ljudskimi veselicami. Naj ohrani in blagoslovi Bog prvorojeno dete, pri- Podlistek. Kontovelj-Mokolžn-Prosek. (Zgodovinska črtica spisal M. Sila.) (Dalje.*) Zaradi sladkega Prosekarja slovi Prošek, a to slavo si je pridobil po mnogovrstnih borbah za svoj dragi pridelek. Kakor drugod, bili so tudi Prosečan; kot kmetje podložni raznej gospodi, neki »visnkoslavnemu« (magnifica citti) Trstu, drugi mogočnim devinskim grajščakom, tretji cerkvam ali cerkvenim dostojanstvenikom. Morali so plačevati desetino od vina in olja in druzih stvari po te-dajnej šegi. Tako je luoral n. pr. Marin Prospčki (Marinus de Pursecho) d.ijati 1. 1865 tržaškemu dekanu stolne cerkve, »libro popra, kozliča, 4 bremena Jorb*r-jevepa listja«. Poper ne raste v tržašknj okolici, torej si je moral kupiti ga. Po prov davek so morali plačevati v mno«ih krajih v srednjem veku. Ko j« 1. 4U9 gotski kralj Alarih vzel mesto Rim, zahteval je mej drugim tudi 3000 liber popra odkupila. Poper se je smatral kot najžlalitnejšii dišava, ter je slovel kot najzdatnejše zdravilo v mnogih boleznin, da so ga mnogi vedno soboj nosili. — Kozliča je motal dati Marin o velikej noči. ker takrat so še koze paševali po Krasu, in še dandenes se zove »Kozjak* *) Glej štev. oni strmi romantično skalnati kraj mej »Veno« in vinogradi kontovelskimi in tržaško cesto. Iste?a leta 1365 je kapitul tržaški prodal Ucmanu Otonovemu iz Sežane (»Houzmane Ottonis de Xexana«) vinograd v »Cedazu«, ki meji z druclm vinogradom v »Kurbinah« proseških (Churbine de P rosecho) in onim bratovščine sv. Ci-pHjana. (Archeografo VI.). Vinograd v »Crbinah« je Že dandenes, ter nosi ime od di vje trte »lozenike«, ki se po Krasu in Bregu imenuje »krbina«, češ, da je ne zakonita trta. Ker je proseška katastraVna občina veliko večja od kontoveljske, in ima svoje vinograde in oljke v Bregu do morske obali, zato se vino v onih vinogradih pridelano imenuje »Prosetan. Najbolji Pro-sekar je iz grozdja bele trte, »g ar ganja« imenovane. Tudi »mrviiija« (malvazija) daje izvrstno kapljico. Druge bele trte so: »tariana«, »glira« .drobna in debela, in drobni »čadsijec«. Črna pa: »refoŠk«, »repača«, »rokavičica«, »trebiana« i. t. d. Prav zanimivo bi bilo, da nam kedo popiše vse te razne vrste in domači imena trt. Mnoeo starih pisateljev je menilo, da je »Prosekar« ono imenitno »pucinsko vino« (vinum Pucinum), katero omenja sloveči rimski pisatelj Plinij (Živel od 1. 23.-79. po Kr. r.), in pravi: »Julija, Av-iiustova sopruga, je dočakala 82 let, ker je rada pila pucinsko vino. (Hist. nat. 1. 14. c. 8.) A dandenes menda noben pisatelj ne hodnjega našega vladarja, njemu i narodom na veselje! Nj. Veličanstvo je z lastnoročnim pismom vkazalo ministru Pražaku, da precej predloži vse one kaznence, ki so vredni pomiloščenja, da jih cesar pomilosti v spomin na vesel dogodek v cesarskej obitelji. Cesar je 30. t. m. zjutraj priSel v Požun k pijonirskim vajam. Pijo— nirji so v enej uri napravili most po čolnih čez Donavo; cesar je šel prvi čezenj in zopet nazaj ter izrekel svojo zadovoljnost o tem urnem in dobrem delu. Cesar je 1. t. m. zjutraj prišel v Line ter ogledal obrtniško razstavo, katero je napravila zgornja Avstrija. Mnogo razstavljateljev je pohvalil, potem pa se zopet vrnol na Dunaj. Shod nagega ministra zunanjih zadev s knezom Bismarkom v Solno-gradu je brez dvombe velike politične važnosti. Oba ministra sta vzela s6 sabo po dva tajna svetovalca in pogovarjala se 30. avgusta malo da ne ves dan. Da se ta pogovor ni sukal o navadnih vsakdanjih rečeh, o tem ni treba govoriti, ampak pretresavalo se je evropsko položje in skoraj gotovo določilo Nemčije in Avstrije enakomerno postopanje v vseh sedanjih političnih prašanjih, morebiti tudi še kaj več, kar pa ostane skrito nepoklicanemu svetu, dokler sklepov ne ovadijo dejanske dogodbe, ali tajnosti ne prelomi kedo izmej onih, ki jo ved6, kar se mnogokrat zgodi, če se tajnost zaupa katerej visokej gospi, ali če mamon (denar) ne omami koga, kateremu je tajnost zaupana, časniki bodo mnogo ugibali, trdili in poročali, vsak z svojega stališča, vedeli pa bodo prav to- misli na Pro9eško vino, da bi to bilo Plinijev pucinec, nego na Devinsko črno vino: marzamin. To je pa gotovo, da se je vinoaradstvo od oglejske okolice sem po hresu razširilo. »Krasni drevoredi in lepo v redu v brajdah povezane trte okoli Ogleja, dajale so mestu in okolici neko v slavnosten pogled, kakor da je ves okraj 7. venci oličen.« (Herodian 1. VIII. 4. — živel je H. 170.—240. 1. po Kr.). Isti pisatelj pravi, da so Oglejčani veliko vina prodajali in v druge dežele — posebno notranje severne — razpošiljali v okroglih sodih. Kupčija z vinom, kakor sploh vsa druga trgovina, preselila se je pozneje v prav nasproti Ogleju stoječe Tržaško mesto. Ko se je 1. 1382 Trst z okolico vred radovoljno pridružil Avstriji, zavezali so se Tržačani slovesno, da bodo dajali kot »vsakoletni davek dne sv. Justa mučenika (2. novembra^ vojvodi avstrijskemu in njegovim dedičem in nastop-nikom 100 čebrov najboljega vina rebole. ki se v tist<*m letu pridela« (Trat in oko* lica str. 149). Vino rebola, (ribola, rebula, raibula, rivolium, rifoliuiu) se še dandenes imenuje belo vino v goriŠkej okolici, posebno v Brdih (Gotilio), a pri Trstu ni več to ime navadno za domača vina. Gotovo je mej onimi 100 Čebri bilo večina »Prosekarja«. Niso pa vedno najboljega pošiljali, kar se posnema iz p*i-t.ožbe cesirja Ferdinanda III. ('t. 11, 1643), da onih 100 čebrov ribole, ki so jo Tržičani poslali, niso vredni Še potnih troškov ne. Mesto se je odkupilo od tega liko, kolikor drugi ljudje; senzacijo-nelnih poročil ne bo manjkalo, resničnih ali neresničnih, na to se ne bo mnogo gledalo. Dunajski vrhovni škof Oangel-bauer je poslal okrožnico vsem Avstrijskim škofom, naj se vdeležć zahvalnice, ki se bo obhajala v cerkvi sv. Štefana na Dunaji, da je bil Dunaj pred 200 leti otet turške silo. Iz Galicije pridejo vsi cerkveni knezi na Dunaj, razven osivelega in onemoglega vrhovnega škofa Vierzchlebskega. Pri tej priliki sklenejo škoije v konferenciji adreso na papeža in cesaija. V sled Chambordove smrti je prišlo mnogo njegovih sorodnikov in pristašev na Dunaj, mej temi tudi »pariški grof«, katerega je 31. avgusta obiskal naš cesar. 1. septembra pa je cesar sprejel omenjenega grofa, potem vojevode Char-tres, Nemours, Alencon in Aumale ter princa Joinville. Počil je glas, da bo general Iva-novič iz Dalmacije poklican, ker je z večino deželnega zbora presamooblastno postopal ter zgubil, kakor namestnik, zaupanje vsega hrvatskega naroda v Dalmaciji. Govori se, da bode njegov nastopnik divizijonar Milller v Ljubljani, ali pa grof Edelsheim Qyulai. — To so govorice, če je na tem kaj resnice, to se uže ob svojem času pokaže. Iz Zagreba se poroča, da je finančni vodja David, ki ima najbolj na vesti zadnje krvave dogodbe po Hrvatskem, odpotoval v Budimpešto, in da se skoraj gotovo več ne vrne. Da ne bi nikoli bil stopil na hrvatsko zemljo 1 Hrvatska zgodovina ga prekolne l Iz Zagorja pa dohajajo vesti, da tam raste nemir. V Krajini je vstala davka 1. 1749 pod cesarico Marijo Terezijo. Ono leto, potem ko se je Trst pridružil Avstriji, t. j. 1. 1383 (prav pred 500 leti), se bere, da je plemeniti Trža-čan Andrej d' Orobono izročil vse pravice na desetine v zemljiščih proseških, namestniku kapitana tržaškega, U^ona, in oskrbniku devlnskemu, Popolinu Wei-xenstein-u (God. dipl. Istr.). Morda je to oni okraj, kder je še zdaj začetek »DevinŠčine« v kotu mej cesto poleg cerkvice M. B. od Žalvinja in mej »Milkami« in »Studenci«, ki se neki zove »Skadanšče« in bi utegnolo isto hiti, kar se v zgor Imenovanih »Statutih« imenuje »Gastisia«. Uže od starih časov ste bile mitnici, posebna za Trst in posebna za -ievinske uospode v Prošeku, in vsled pretiranih zahtev od jedne i druge stranke, vzla^ti ker so Tržačani zahtevali od zemljišč devinskega grofa v TržaŠčini davke, nastali so prepiri. L. 1324 je določil vojvoda avstrijski, Ernest, naj pripada TržaŠčini ves okraj, ki se od tržaške ceste proteza do morske obali. Leta 1428 so postavili Tržačani mitnico za vinski dac v Prošeku, na tleh, katere so po Ernestovej določbi njim spadale. Devinski gospod Rambert Walsee je tuli od svoje strani postavil dačno mitnico. Ker so pa Tržačani vsled svojih statutov. od raznih vladarjev potrjenih, zahtevali, da noben tujec ne sme imeti posestva v TržaŠčini, razun če osebno pride stanovat v mesto ali okolico in da se EDINOST. raljlka, en kmet je obležal mrtev, trije so bili ranjeni in štirinajast so jih zaprli. Poslali so tja vojake, ker je tam ljudstvo zelo razdraženo in trdi se, da madjarski podpihovalci ljudstvo nagovarjajo, naj j ude in bogataše napade. Madjarski grbi na Hrvatskem niso probudili le velike vzburjenosti mej hrvatskim narodim, temuč tudi silno preglavico madjarskej vladi. Mi-nisterski svet je namreč sklenol, da se imajo zopet obesiti, in sicer 20. septembra. Ban PejačevičS pa je poročal, da tega on no more izvršiti. Ako bi se občinski sv6t in mestni magistrat poklical k tej ceremoniji, oba odstopita, gospć in gospice bi se v črno oblekle, ban in kardinal Mihalovič pa Zagreb zapustila. — Ogerski minister Tisza je pri tacih okoliščinah v ve-likej zadregi. Na Ogerskem se Šo vedno ponavljajo in Širijo izgredi zoper jude. V saboto je bila rabuka v Topolči ; mnogim judom so pobili okna in razdrobili pohišje. V Sigetvaru pa je nastala rabuka v nedeljo zvečer, raz-sajalci so vse razbili, kar jim je prišlo pod roko, tudi kri je tekla. V Že-leznej županji tudi zelo vre in bati se je enakih izgredov. Ogerska vlada pošilja vojake v vse kraje, kder so nemiri, ali se je bati nemirov. Vnanje dežele. Črnogorski knet se je dolgo mudil v Carigradu, odpotoval je še le 1. t. m. zvečer iz Carigrada, potem, ko se je od Sultana poslovil* Sprejemali so ga v glavnem turškem mestu z veliko Čestjo in skrbeli za to, da se vrne zadovoljin v gorato svojo knježevino mej junaški Črnogorski narod. Pogodil se je v Carigradu tudi glede nove turško-črnogorske meje ter je z njim odpotoval turški mejni komisar Bedri Bej, da se mejne zadeve konečno vred6. Da je črnogorski knez obiskal Sultana, kar se doslej Še nikoli ni zgodilo, to je gotovo znamenje časa in utegne imeti tak politični namen, ki sega daleč čez črnogorske meje. — Splošno popotovanje kronani h glav, knezov in ministov mora imeti nek pomen in po znamenjih soditi, pripravljate se v kopnej Evropi dve politični skupini, enej bode na čelu z Avstrijo zvezana Nemčija; za to skupino se kaj marljivo pridobivajo manjše države, kakor Srbija, Rumunija itd. Tudi Italija se vriva v to skupino, a na Italijo se ni zanašati nič. brugej skupini načelnica pa je Rusija, nje glavna prista-Sica Francija, potem večina rodov na balkanskem in tudi Skandinavskem poluotoku. NeČemo priseči, da je to vse prav tako, ali znamenja tako kaž«5 in zato izrekamo tukaj svojo menitev, čas in razmere lahko vsak dan kaj pre-drugačijo, ali natornih zakonov, po katerih se razvijajo drŽave in narodi, nikoli ne zmagajo. Francozi so v cesarstvu Anam dosegli, česat so hoteli. Po kratkih bojih so anamitskega cesarja tako proplašili, da je sklenol s Francozi pogodbo, v katerej pripoznava francoski protektorat ter se zavezuje, da s kitajskim cesarjem ne bode več neposrednje občeval. Mej Kilenci in Peruvanci se staro sovraštvo ni še poleglo; zopet je moj njimi srdita vojna. Amerikanski časniki pripovedujejo o krvavej bitvi, katera je bila mej njimi 10. avgusta in so Kilenci, ki so bili jako dobro razpostavljeni, napastnike Peruvance strašno potolkli in razmesarili po večurnem trdovratnem boji. vpiše v mestno knjigo, Devinčan se pa za te določbe ti i brigal, so mu TržaČani ob času trgutbe zaplenili grozdje, in sploh škodo delali. Devinčan pa ni dolien ostal, povračili je hudo za zlo ter tudi on plenil poTižaščml in nekaj vjetnikov odpeljal v Devin. Obe stranki se pritožite pri cesarji Ferdinandu III., ki v 15. dan marcija 1449 izreče to le razsodbo: 1. vinogradi devin-skega gospoda Walsse-a, kar jih je v Trža-ščini, naj le ostanejo njegova lastnina; 2. vinski 6-fenal in Še le, ko se jej je I ta odpovedal, prešla je na grofa Chamborda, ki je bil potem, kot pravi potomec iz obitelji kraljevih Bourbonov, v Rambouilletu za kralja proglašen. Sreča pa mu ni bila mila, izbral si je prognanstvo in v tem tudi zamrl. Karol X. je pred kolero leta 183G pri-bežul v Gorico, kder je svojim spremstvom stanoval v palači grofov Coroninijev. Malo dni po prihodu v prijazno mestece kralj zboli na smrt; premrazel se je bil, uprav na njega imen-dan, dne 4. novembra leta 1836 pri božjej službi v prvostolnici in dva dni kesneje, dne 6. novembra je udan v božjo voljo mirno v Gospodu zaspal v osemdesetem letu Živenja. Vse prizadevanje izvrstnega zdravnika Bougona, kralja pri živenju ohraniti, ostalo je brezuspešno. Dnć 12. novembra 1836 leta je njegovo truplo vrhovni škof Lušin (vrhovni pastir preblazega spomina) blagoslovel in polo ženo je bilo v kovinsko in dve leseni krsti, slovesno prepeljano v samostan Kostanje-viški, ki je od tistih dob postal sloveč kot b< žja pot francoskih Legitiinistov. V Gorici se je še obranilo ustno poročilo o Karolu X.; ko je ta prvo pot Šel se sprehajat po cesti, ki drži proti divno ležečemu Solkanu, s6 svojim privržencem, zvestim vojvodo Blacas in zazrli prijazni griček, na kojem se ponosno dviga samostan Kostanjeviški, reče mu: V kratkem morava pohoditi oni kraj, kar se pa živečemu na tem svetu ni več spolnilo. Na kameni tej plošči, ki zakriva smrtne ostanke Karola X., ohranil se je in se še prav dobro čita ta-le napis : »Le tres haut, tres puissant, et tresexcellent prince Cnarles dixičme du No m, par la gr&ce de Dieti Roi de France et de Navarre.« Po naše: Najvišji, najmogočueji in najpleineniteji knez Karol deseti po imenu, po božjej milosti kralj Francoske i Navare. Leta 1839 je na Dunaji zamrl i vojvoda Blacas, ki je v testamentu določil, da se i njega kosti prepeljejo v Goi ico in polože k večnemu počitku v ozkej celici poleg ljubljenega kralja. V tej rakvj, v ka terej počiva poslednji bourbonski kralj grof Chambord, še se nahajajo ostanki vojvode Louis Agoulemskega. grofa Marneškega i soproge princesinje Marije Terezije (uči Ludevit XVI. in Marije Antoineit^), in vojvod i nje Louise Marije Terezije, Parma-Piacenza. Vsakopot, ko je v Gorico prišel grof Chambord, ni pozabil obiskati dedo vega groba i na njem moliti. Ta uvod se nam je zdel potreben, predno preidemo k popisu velikanskega pogreba posvetnih ostankov grofa Chamborda, ki se je vršil v pondelek v prijaznej Gorici. Na vse jutro se je nabralo na tisoče ljudstva na četrt ure dolgej cesti, ki drži od kolodvora v mesto Gorico. Od kolodvora do velike cerkve so debili Špalir vojaki in veterani. Za kolodvorom so se zbirale uŽe on 8. uri zjutraj francoske deputacije; na tisoče Francozov, večinoma bogatili in imenitnih aristokratov se je zbralo tam, da skažejo zadnjo čast zadnjemu potomcu direktne francoske linije Bourbonov; te deputacije so položile na rakev rajneega grofa Chamborda, ki je ležala na krasnem katafalku v čakalnici I. razreda, na stotine prekrasnih in dragocenih vencev. Kmalo po 8. uri je prišel namestnik baron Pretiš in z njitn drugi visoki uradniki. Ob pol devetih so vzdignpll lovci rajneega grofa Chamborda rakev in jo prenesli na mrtvaški voz, ki je bil sicer brez posebnega liŠpa, a jako impovinten. sestavljen je bil iz 4 kolon, katere so nosile galerijo, na vrhu je bila krona, na straneh pa grbi kraljeve bourbonske hiše. Pred vozom je bilo vpreženih 6 belih žrebcev, kateri so bili pregrneni s črno haljino, prepre-ieuo se srebrnimi lilijami. Kmalo potem je dospel brzovlak, v katerem je bil zastopnik cesarjev, knez Thurn-Taxis in mnogo drugih visokih gospodov. Zdaj se je začel pomikati sprevod po mestu v tem-le redu: križ, za križem godba veteranov z oddelkom veteranov. 24 ubogih v obleki žalujočih, potem usmiljene sestre, sirote, gluhonemi, razne bratovščine in druga goriška društva, potem vojaška godba, šolska mladež, de-lalske društva, zopet mestna godba, usmiljeni bratje. Frančiškani, Kapucini, du-hovstvo, profesorji semenišča, kanoniki, proŠt in pontifikant, mil. gosp. vrhovni škof dr. Zorn. Za njim je bila kočija, v katerej je sedel višji kamornik rajneega, grof Blacas, ki je držal na nogah blazino in na njej red sv. duha, potem še le je prišel voz z rakvo; precej za vozom je sel namestnik cesarjev, knez Thurn-Taxis, potem Don Carlos, njega sin, don Alfonso, nadalje vojvoda Ljudevit bavarski, namestnik baron Pretiš, tajni svetovalci in komorniki, francoske deputacije ed zastavami in krasnimi venci, vojaSke in civilne oblastnije, deželni odbor, mestni zbor in Še vse polno drugih korporacij ; sklep sprevoda je bil en bataljon vojakov. Na straneh voza so nosili luči služabniki Cbambordovega dvora. Na obeh straneh ceste so bili visoki mlaji in na njih črne zastave, ljudstva pa na tisoče in tisoč?. Tako imposantnega sprevoda ni skoraj mogoče popisati, posebno ganljivo je bilo videti francosko visoko gospodo, n:i katerej obrazih se je brala globoka žalost in največja udanost do rajneega zastopnika načela, kateremu so vsi ti plemeniti in imenitni gospodje udani za svoje ži-venje. V velikej cerkvi, ki je bila v ta namen vsa črno preoblečena in kder je stal v sredi prekrasen katafalk, položili so rakev na zadnjega in visoka gospoda, princi in namestnik so Šli na svoja mesta pred veliki altar, mej tem, ko so Francozi ost&li okolo katafalka in videli so se mej njimi taki prizori, kateri so čutečega človeka resnično prešinoli. Vrhovni Škof z vsem kapitolom je začel molitve za mrtve in mrtvaško mašo, mej tem pa je pevski zbor prekrasno pel žalostnlke. Obred se je konČai še le opoludne in po obredu so vse više osobe zapustile cerkev, kder so francoske deputacije stražile katafalk z rakvo. Še le popoludne ob 5. so se vsi vi-soki gospodje, velečestita duhovščina, itd. zopet zbrali v velikej cerkvi in od tam se je pomikal sprevod proti Kostanjevici; vse hiše, kodar je šel sprevod, bile so črno drapirane, plinove luči so gorele, vse prodajalnice se bile zaprte in na tisoče in tisoče ljudstva je Šlo za sprevodom, tako sicer, da so bili prvi uže vrh Kostanjevice, ko so zadnji še stali na Travniku. Kaj tacega Gorica pač Še ni učakala; a priznati je treba, da so se Go-ričani posebno skazali. Omeniti je Št-voza precej za mrtvaškim vozom, na katerem je bilo na stotine prekrasnih vencev, katere pa so Francozje kar oskubili, ker vsak je hotel vzeti sd soboj kako relikvijo, kak spominek na rajneega »roiu (kralja). Ko je došla rakev na vrli pred cerkev, katera je bila tudi vsa črno oble cena, molil je tam vrhovni škof še zadnje molitve; a potem so rakev prenesli v ka takombo pod cerkev, kder so jo položili zraven rakve Karola X. V katakombo so šli le zastopnik cesarjev, vsi princi in pa namestnik tržaški, a moment, ko so rakev prenesli v katakombo, prešinol je nazoče Francoze tako, da so skoraj vsi plakali, in ko je ta velika množica na glas plakala, igrale so solze v očeh tudi mnogim drugim, kajti videti to zvestobo in udanost, to bi bilo moralo prešiniti celo srce najhujšega republikanca. Grof Chambord zdaj počiva pri svojih v tujej zemlji; bil je uže blizo, da se in u izvrši najlepši up, kateremu je posvetil vse živenje; toda grenka osoda nI dopu stila, da najde mir v domačej zemlji. * » » Mej francoskimi legitimisti se je jako zamerilo Orleanskim princom, da se niso udeležili pogreba Chamborda. A. sliši se, da je naš cesar sam nasvetov,il grofu Pariškemu, naj s* ne udeleži pogreba. — Mej legitimisti in orleanisti najbrž) ne pric'e do zaželjenega ziruienja, ker so si močno v laseh. Grof Chambord je v svojej oporoki zapustil mej drugim samostanu frančiškanskemu na Kostanje.vici 15U.0O0 gold.; gotovo veliko svoto. Velika narodna slavnost v Postojni. Dasi smo imeli v neieljo dopoludne pri nas v Trstu jako slabo vrerne, mikalo nas je vendar na lepo slavuo-v6, zakaj ? — na cedilu, ter šel v sosed« njo DornberŠko občino iskat si višje inteligence. Zdi se nam tak čin poniževalen za Rifenberčane, kar skoraj kaže, — ka-nor bi takega moža mi ne bili vredni! Iz Vipave« 30. avgusta. Letošnji kmetijski nadaljevalni tečaj za kranjske učitelje se je pričel 16. t. nt. na sadjarskej in vinarstvenej šoli na Slapu. Oglasilo se je mnogo učiteljev, a le 15 gospodov je ta sreča doletela, da so bili izvoljeni. Mej soboj imajo tudi rivatnega poslušalca vrhovnega učitelja ežanskega, kateri se sme zares uzor Kraških učiteljev imenovati. Kolegijalnost vlada mej gospodi slušatelji; vsi za enega, eden za vse. Srečne se smejo Šteti ne le gospodi učitelji, zaradi pridobitve neobhodno potrebnega poduka, temuč tudi njihove šolske občine, ker prineso jim za kolač mnogo natanjčnega poduka, katerega bodo mej nje gotovo z veseljem sejali. Čast, komur čast! To zaslugo prišle vamo Čast. g. vodju in g. pristavu, katera z gosp. slušatelji kolegijalno postopata in strokovnjaške vede nazorno predavata. Čuje se, da so gosp. slušatelji na tej deželnej šoli — ne le z izborno natančnim in razumljivim podukom zadovoljni, tumuč tudi z vsestransko izvrstno postrežbo. Ker pa gospodje uže drugi teden ta izgledni zavod zadovoljnostjo zapuste. — bodem uže poročal obširneje o tem OST. tečaju, da vsa| nekej lažnjivej, Ijubljan-skei dvonožnej muhi v strastno glodanje ne ostane. P .... r. iS ftluv.Coric na Štajerskem, 29. avg (Raznoterosti.) Očividno kaže se od dne do dne ljučezen in zvestoba narodov mogočne Avstrije do svojega vladarja, pre-svitlega cesarja in vse rodbine, a smem reči, mej vsemi pri Slovencih najbolj. Ne samo o priliki navzočnosti Nj. veličanstva so storili Slovenci svojo dolžnost, namreč pokazali so svojo udanost do cesarske hiši, temuč o vsakej priložnosti spominjamo se Slovenci svojega ljubljenega očeta. Da pa tudi Slovenci bivajoči ob nemškej meji za drugimi o tem oziru nočemo zaostati, nam je zopet poroštvo praznovanje rojstnega dne (18. avgusta) cesarja Fran Josipa. Brale so se ta dan slovesne svete maše s »Te Deum« in petjem cesarske pesmi. Prosili smo ne beŠkega Očeta blagoslova božjega na milega vladarja in pa tudi, kar mi vsi želimo, da mu da učakali Še mnogo- in mnogokrat 18. dan avgusta. Tudi veseli dogodek srečnega poroda cesaričine Štefanije hočemo dostojno poveliČati in se veseliti. — Vreme imamo uže precej časa prijetno, kar je prav, da lehko otavo sušimo, katere je letos precej. Na njive, za zimsko žito sprašene, vozimo gnoj, in prihodnji teden tudi, kolikor mogoč**, po-sejemo. Belo repo hočejo nam repne bolhe pokončati. — Pri Mariji Snežni se je obhajala 12. avgusta redka slovesnost. Čast. g. Jožef Majcen, sin tamošnjega vrhovnega učitelja, daroval je prvo nekrvavo daritev Vsemogočnemu, in pri tem sv. opravilu so njegovega očeta in mater po petdeset letih zopet poročili in njegovega brata na novo. Resnično Brečni roditelji in Binovi. — V Jarenini se je letos cerkev po prizadetju domačega čast. gosp. dekana in po požrtovalnosti faranov okusno omalala, altarji na novo pozlatili, tlak in stoli novi poskrbeli. Tudi so dobili v cerkev dva nova priprošnjika, sv. Cirila in Metoda. Ker je baje eden teh svetnikov, ko sta potovala skoz ta kraj v Rim. maševal v takratnej kapeli (sedaj zakladnica), in zategadel so si želeli far-mani njima postaviti večen spomin. — Pri sv. Ilju pri Spielfeldu so se prikazale Črne osepnice. Tri hiše so uže okužene z ono grozno boleznijo, pa so tudi zaprte. Umrl še do zdaj nihče ni za to boleznijo. Tudi farno cerkev zdaj belijo od zunaj, prihodnjo spomlad pa mislijo tudi od znotraj, ker imajo prihodnjejeto tam-kej sv. birmo, hočejo tedaj Št. Ujčanji svojega višjega pastirja v novo ozaljŠano hišo božjo spremljati. Goričan. 12 Levova 31. avgusta. Včeraj je poročal naš župan o audijenciji, katero je imel z dvema mestnima odbornikoma pri svitlem cesarju radi de-centralizovanj železnic. Gotovo se našej deputaciji ne more reči, kar je »Tribune« o dunajskih očetih rekla: kdor jih je videl domu iti iz cesarjevega grada, takoj je spoznal, da teško nesejo. Dopolnjenje tukajšnega vseučilišča z medicinsko fakulteto ga jako povzdigne; uže zdaj Šteje nad 900 slušateljev in ČrnoviSko pa 230. Hausner tudi dokazuje statistično v »Novi reformi«, da vlada za Gorenje in Dolenjo Avstrijsko, Solno-graško, Tirolsko, Štajersko in (Kranjsko-Primorsko) gledć vseučilišč vse več stori nego za Galicijo, blizo za 40'/f več. V Črnovicah je začel izhajati poljski list »Przeglad Černowiecki« dvakrat na m^sec v tolikej obliki, kakor nobeden poljski list: še amerikanska »Zgoda« organ v Ameriki živečih Poljakov uže tak ogromen nema take oblike. Nasprotniki Poljakov ga neki kaj sivo pogledujejo, poročajo tukajšnji listi iz Črnovice. Za novo vlado Gurkovo v VarSevi je dobilo štirinajst gimnazijskih ravnateljev in profesorjev ostavko; poljski listi kajja-dikujejo o takem početju. Na drugej strani pa je veselo znamenje, da se je vlani v Petrogradu osnovalo društvo »Puškin«, ki ima namen Širiti sporazumljenjenje mej Rusi in Poljaki, Ruski pisatelj Sigarin, utemljitelj tega društva izdal je brošuro, v katerej razlaga, kake cilje si je postavilo društvo. Mej člani je mnogo odlič-njakov. _ Domače in razne vesti. Cesarjevi darili. Presvitli cesar je podaril občini Velike Poljane v Kočevskem okraju 200 gold. za zgradbo šole. — Presvitli cesar je podaril Pod-klošterskim pogorelcem na Koroškem 1000 gold. V spomin veselega dogodka v cesarskej rodbini je mestna delegacija dovolila 2000 gld., katera svota se razdeli mej uboge mesta in okolice; trgovska zbornica pa je sklenola, da pomnoži ustanovo »Gisella« za 5000 gld. Obresti te ustanove so namenjene v podporo ubogih trgovskih pomočnikov. Mllostljlvi vrhovni škof Goriški, dr. Alojzij Zorn, je včeraj slovesno prisegel pri tuKajšnjej deželnej vladi. Tržaške novosti. »Triester Zeitung« ošteva »Adrio«, ker je rabila pri po- pisu pogreba grofa Chamborda hgsedo »kraljevski«, češ, da bi to moglo spraviti Avstrijo v zadrege z francosko republiko. Ako se pomisli, da sti »Adria« in »Trie-sterca« hčerki istega očeta, potem bi človek skoro mislil, da oče samega sebe krega. — Kakor se sliši, pride »Triesterca« z novim letom v druge roke; nov lastnik je nek Čeh z imenom Kotlovski in skoro gotovo spre« meni ta list z novim letom tudi tendenco.— Razni listi so planoli na » Tržaško Šolobardo«y list, katerega ureduje znani tržaški »Don Juan« v družbi z neko »fletno Roza-mundo« in nekaterimi časnikarskimi »pirati«. — Tudi na »Edinost« in »Nafio Slogo« so se spravile te dvomljive eksis-tencije. »Cittadino« očita tem ljudem, da so mu dolžni in jim preti s »cebado«; a mi mu odgovorjamo. da je najlepši dokaz, da živć Slovenci v Trstu, ta, da je bal »So-lobarda« Slovencem za tisk dolžna ostala in da jo morajo zdaj tožiti. Slovencev v Trstu noče priznavati tudi tržaška deželna vlada, ker je vesel dogodek v cesarskej rodbini naznanila le Nemcem in Italijanom, Slovencem pa ne, to je, objavila je veselo vest po mestnih ulicah le v italijanščini in nemščini, v vseh treh jezikih pa le v okolici. Kaj daje morda veleslavna dež. vlada »Šolobardi« prav? Ni 11 vladi znano, da je prosilo 1429 Slovencev, očetov družin, za slovenske šole v Trstu ? Ponesrečili so zadnjo dni ti-le ljudje: mizar Matej Kavčič iz Sežane, fakin Os-vald Starčič iz Trsta in neko okoličanko je povozil nek pijan izvožček. — Nek pijan fakin je pal v morje; izvlekli so ga mrtvega. Napad. V soboto sta napadla dva tržaška lopova dva onih čičev, ki po Trstu prodajajo oglje; a čiča sta jim pokazala, po čem je oglje; mej tepeŽem pa sta došla dva stražnika, ki sta peljala tržaška potepina v luknjo. Samomor. Umoril se je nek pomorski kapitan in pomorski zavarovalec, z imenom Mnffei. Uzrok samomora so b^je slabe družinske razmere. Delalsko podporno društvo zadnji čas prekrasno napreduje ; v nedeljo je nakrat pristopilo nad 100 krepkih udov, ki so bili dosedaj udje pri raznih italijanskih društvih; a z gotovostjo se sme pričakovati, da v kratkem pristopi Še 300 drugih slovenskih delalcev in rokodelcev, ki so dosedaj italijanskim društvom tlako delali. — Čas je. da naŠI rokodelci razume klic: »Svoji k svojimi« Slovenec nema nič iskati v italijanskih društvih, posebno pa v takih, ki delajo Slovanom in Avstriji protivno politiko; zatorej pa je sveta dolžnost vsa-cega slovenskega rokodelca, da stopi Eod domačo helo-modro-rudečo zastavo, er tako bo mogoče, da društvo v par letih postane prvo društvo v Trstu in prava trdnjava proti lahonskim navalom. Tudi s tržaškim podpornim društvom je odbor delalskega podpornega društva radovoljno začel obravnave, in ako imajo odborniki in udje prvo omenjenega res dobro in odkritosrčno voljo in ljubezen do sloge mej brati, ni se bati da se društvi ne zedinite, ker odbor delalskega podpornega društva jim v ta namen, kakor se sliši, zida zlate mostove. 30. t. m. bode delalsko podporno društvo obhajalo na posebno slovesen način obletnico blago-slovenja društvene zastave, in sicer z sv. mašo pri sv. Ivanu in z veselico v mestu, pri katerej ženski oddelek pripne na zastavo prekrasen trak, katerega izdeluje gospa Drenikova v Ljubljani. Za pogorelce v Uorltnici nabralo se je dosedaj v Trstu in Tolminu gld. 247.40. Porotna sodnlja v Trstu. V soboto bil je kmet Josip Alessio iz Kopra kriv spoznan umora in obsojen k smrti na vislicah. Rodoljubi v Bazovici napravijo v saboto 8. t. m. veselico pri g. Urban-čiču, pri katerej priliki jih tudi pohodi »Tržaški Sokol«; imela bode ta-le spored: 1. Pozdrav gostov na vrhu Ključa in potem z godbo v koraku na omenjeni prostor. 2. Pozdrav — govori gosp. M. Urbančič. 3. pl. Zajec — U boj, poj6 vsi navzoči pevci. 4. Deklamacija — »Vrli Slovenec«, dekla-muje g. A. Ražem. 5. Hrvatski stopaj, izvršuje godba. 6.pl. Zajec — »Hrvaticam«, poje domači zbor. 7. »Rado ide,« izvršuje godba. 8. Hajdrih — »Jadransko morje,« pojd vsi navzoči pevci. 9. Dvogovor mej Matevžem in Štefanom. 10. »U boj«, izvršuje godba. 11. H. P. »Primorskim Slovencem,« poje domači zbor. 12. Ples, mej tem razsvitijava z umeteljnim ognjem. Vstopnina k veselici in plesu 30 kr., za otroke 10 kr. — Ako bi bilo vreme neugodno, preloži se veselica na drugi dan. Voditeljstvo c. kr. priprav-Ijalntce 2» srednje šole na Prošeku pri Trstu objavlja, da se prične Šolsko leto 1883—1884 z dnem 17. septembra t. 1. — Oglasiti se je za sprejem v pripravljalni razred dne 15. septembra t. I. od 9. do 11. ure predpolu-dne v šolskej sobi pri g. Ivanu Naber-goji. Dečki, koji misle vstopiti, naj znajo gladko slovenski čitati in pisati, naj poznajo dobro prosti stavek, ter naj dobro EDINOST. računajo kolikor mogoče s celimi Števili vsaj do itevila 1000 toliko z decimalnimi števili .1o tisočink. Soboj naj prineso sprič vilo o dobro izvršenem, najmanj tretjem šolskem letu kakŠn' slovenske ljuds'<»» šole in krstni list za Šolsko rabo brez koleka. Knjig ni treba kupovati nikakor1!' i h, ker se učencem priskrbe po vodit Ijsivu samem. Gospodo n učitelj-m iz tržaške okolice in iz druzih krajev, od kodav prihajajo učenci na pripravljalni razred, uro j a si voditeljstvo posebno po laga'i na srce, da bi za vstop odmenjeni dečki kolikor toliko zadostovali nave lenim zautevam. Odveč bi b lo poudarjati posebno važnost pripravljilnice za tržaško okolico — posebno sedaj, ko se je celo ustanovilo malo odgojevabŠČe za učence tržaško-koperske biskupije, koji Žele šolati se na c. k. gimnaziji v Trstih Tajnik v Dolini. V Koperskem okraju so tri občine čisto slovanske: dolinska, dekanski in pomjan^ka. Naravno bi bilo, na se v vseh teh občinah ura tuje slovenski. Moralo bi se slovenski urado-vati tudi zato, ker so tako odloČila dotična občinska zastopstva, kojih o 1 Jok je v tem oziru merodajen. A vendar se io ne godi. Uraduje se v dekanskej in po-mjanskej občini izključljivo talijanski, v dolinske j večinoma nemški Kako je to mogoče, bodo prašali začudeno čestiti bralci. Mi se temu tudi čutimo, temveč, ker znamo, da so temu krivi tajniki teti obči n, O i slovenski kaj neznajo, kaj nečejo znati, in njihova nevednost velja več, nego vse postave, nego vsi odloki obč nskib zastopov. Njihova več velja, nego odloki zastopnikov. Upamo, da to ne l.o dolgo trajalo. Dekanska občina trpi še svojega starega tajnika, in ga gotovo zameni s tajnikom zmožnim slovenščine. V pomjanskej občini so už* večkrat toŽ li zastopniki zavoljo talijanskega dopisovanja njihovega tajnika, o kojem je bilo už' govora v »Edinosti«. Smešno je videti po I talijanskim dopisom slovenski pečat »Županija v Pomjanu«. Pri zadnjih nedavno obavljenih občinskih volitvah, na koje so tudi Talijani iz Kopra uplivali, zmagala je še nekaka stranka, udana tajniku. Nadejamo se, da je to bila zadnja njegova zmaga, ker se ljudstvo vse več budi in je z ml raj več nezadovoljno s človekom, koji tajno za Talijane dela. Dolina, ta najdoinoljubneja občina v zaiiodnej Istri, Dolina, v kojej je bil tabor, kojega lep spominek se dviga sredi trga, Dolina s6 svojo narodno šolo. se svojo narodno čitalnico, sš svojim pevskim zborom, slovensko-n i-rodna Dolina namerjava odstraniti še zadnje znamenje ptujstva, hoče se rešiti dopisovanja v ptujih jezikih, hoče tajnika, koji bode po njenej volji dopisoval v slovenskem jeziku. Pred kratkim časom je izvolila nov zastop. Ta je razpisal tajniško službo, ker dosedanji tajnik ni dovolj zmožen slovenskega jezika. Ta tajnik je poročen, ima obilo otrok, in zastopnikom je bilo gotovo težko pri srcu, ko so mu odpovedali službo. A vendar so to morali storiti, ker to zahteva njihova čast, čast čisto slovenskega zastopa. Prosilcev se je več oglasilo. Mej njimi je tudi takovih, koji so malo zmožni slovenskega jezika v govoru, a ni malo v pismu, še toliko ne, kolikor zna dosedanji tajnik, g. Plapper, Takovega občinski zastop ne more, ne sme izvoliti: napravil bi krivico g. Plapperju, prišel bi iz slabega ni slabše, osramotil bi čast Čisto slovenske občine Dolinske, bil bi slabim izgledom svojim sosednim občinskim zastopom. V takovih zadevah morajo prenehati vse 03ebne zaveze, vsa osebna prijateljstva in prijaznosti, a mora odločiti narodna čast. Zastopniki Dolinski ! Vaš tajnik mora biti čist vseh madežev, mora biti spo^ob-m za tajnika sploh, mora biti sposoben za tajnika v Dolini, t. j., m ura bili pevse zmo žen slovenskega Jezika v govoru lu pismu. Dobro je, ako zna tudi talijanski, ali nemški, alt oboje. Kranjski deželni zbor se snide v 17. dan septembra k prvej seji Čitalnica \ Vipavi napravi dne 8. septembra veselico v svojih prostorih s tem programom: 1. Gj. Eisenhut: »Ustaj rode!« zbor. 2. V. Lisinsky; »Tam gdje stoji« zbor. 3. J. Kocijančič: »Oblačku« zbor z bariton solo. 4. »Gluh inora biti«, šaloigra v ene dejanji. 5. Šaljivi prizor. Ples. Začetek točno ob 7'/, uri zvečer. Vstopnina 20 novč., selež 20 novč., k plesu 50 novč. K obilnej vdeležbi vabi ODBOR. Vabilo. Pod Nj. Vel. milostljivega cesarja Franca Jožef-a I. pokroviteljstom stoječe društvo vojaških veteranov c. k. rudnika Idrije vabi najuljudneje vsa č. in slavna društva veteranov, k slovesnemu blagoslovljenju svoje društvene zastave, ki se bode vršilo dne 8. septembra 1881 na starem šolskem trgu. K obilnej vdeležbi vabi prijateljsko. Predsedništvo, Miklošičeva slavnosi v Ljutomeru v nedeljo je bila velikanska. Popis prinesemo prihodnjič. Policijsko. Straža so zaprle zadnje dni nič manj nego 8 tatov in sleparjev in tudi dva mladeniča, ki sta pre- tepala nesrečnega sodelalca »Tagblitta«, Brehinerji, eden obeh je sin slovenskih starišev, ki še niti ne znajo dobro laško. — Na^dki sisteme ! Rojanskl rodoljubi napravijo v soboto besedo z igro in petjem v gostilni pri Bolle-tu nad Bojanom. Gosp. članom naznanja podpisani, da priredi društvo v soboto popoludne izlit v Bazovico, kder priredijo ondoŠnji rodoljubi veselico. Zbirališče pri Judtman-u, via Coroneo St. 23, ob 2. uri, odhod točno ob polu treh. Priti je v popolnej sokolskej opravi. K obilnej udeležbi vabi ODBOR. Štev. r.0. Razglas. Podpisani cestni odbor daje mitnico, postavljeno ob skladovnej cesti Skoflje-Lokev-Bazovica po javnej dražbi, katera bode v io. dan septembra meseca t. 1. v Lokvi (Corgnale), v najem od 16. septembra 1^83 do 30. junija 18*5. Klicna cena je 800 gld. za eno leto. Dražbeni pogoji ogledajo se labko pri podpisanem cestnem odboru. Cestni odbor Sežanski one 21. avgusta 1883 3-2 Načelnik. Nesreča. Na Dunaji je vstal 2. t. m. ob dveh popoludne velik požar v velikih drvarnicah na RossauMlđnde. Silna vročina in vihar sta vspešno gašenje zadržavala. Več sosednjih liiŠ se je užgalo. Vsi dunajski gasnikl so bi na mestu, a gašenje je bilo teško zarad silne vročine, katero je širil velikanski plamen. 200 ženijskih vojakov je podilo blizo stoječe nevarne stavbe. Ponoči ob 10. uri so ogenj omejili, da ni več dalje segel. Škoda znaša več milijonov gld. Na železnizniUej postaji v Steglieu blizu Berolina je v nedeijo zvečer ob 10. uri iz Berolina pridrdrajoČi brzovozni vlak zavozil mej množico ljudstva, ki se je hotela vrnoti z vlakom v Berolin ; usmrtil je 18 mož. 17 žen in 4 otroke, pet osob pa je hudo poškodoval. Ni še znano, kedo je zakrivil to grozno nesrečo. 0 groznih viharjih se poroča iz Amerike. Morje je ob bregovih neizrečeno na-rastlo ter divje valove podilo daleč v deželo in silno škode provzročilo. Grozen potres. Iz Batavije se poroča o groznem potresu na otoku Krakotoa. mnogo groznejšem, nego je bil na otoku Ischiji. Napravilo se je tam 16 ognjemet-nih gor; iz vulkana Setigspan seje napravilo pet vulkanov. Nadloga neizmerna, polj i je pokrila lava. da živina brez krme cepa; nad trideset tisoč ljuii je potres usmrtil. Pri sreSkanji 70 tozov mestnega Ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vršilo v 2. dan septembra 1883., so bile vzdtenene : Štev. 18.554 z dobitko lo.OOu gld, >» 17.380 » » 2.000 » * 16.681 » > 600 » » 35 769 » » 600 » » 67.317 » • 600 » Št. 1069, 1398, 2015, 3374, 5265, 8375, 8927. 9363, 11.208. 12.517, 13.348, 14.101. 19.408, 22.351, 22 669, 23.032, 23.461, 23.919, 24.392, 24.761, 24.980, 25.62S, 29.017, 29.733 32.615, 34.771, 35.550, 35.858, 35.878, 37,233. 38.702, 40 982, 41.966,43.639, 44.306, 45.027, 48.094. 51.415, 52.092. 52 854, 55.248. 55.259, 56.232, 56.301), 57.163, 57.587, 58.573, 63.298, 64 04S, 65.711. 66.447, 67.302, 68.769, 69.144. 69.728, 70.406. 70.565. 70.596. 71.410, 72.117. 72 364, 73.345, 73.819, 74.257, 74.762 vsaka z dobitko 30 gld. Žrebanje državnega posojila od 1.1864 izžrebane so bile: Serija 1338 št. 60 glavni dobitek » 2655 » 61 dobi gld. 20.000 » 1338 » 17 » » 15 000 » 431 » 1 ■ » 10.000 Nadalje serije: 118, 324, 336, 2008, 2075, 2160, 2267, 2472, 3338. 3586, in 3687. Nad kavarno »aH' antica Torre« v II. nadstropju hiše št. 27 v ulici Riborgo. vhod Datanjčno nasproti loterije, se je odprla dne 6, t. m. NOVA BASKA, pravilno dovoljena po visokej namestniji z odlokom št. 18401 in po slavnem mestnem magistratu z odlokom št. 355n, in sicer bode ta zavod dajal posojila na vsako vratne javne vrednostne listine in na listke od triaike zastavnice (Monte di plot A) Da bode slav. občinstvo vedno točno postreženo, bode omenjena banka vsak dan neprenehoma odprta od 8. ure zjutraj pa do 8. ure zvečer. 8—8 Naznanilo. Ponižno podpisani si jemlje čast javiti slavnemu p. n. naslovljenemu občinstvu. da bode s 1. septembrom odprl novo pekarno na kolodvorskem trgu (Pi azza lella Sta z ione) tik Kalistrove hiše, kder se bode delal kruli vsili baž po dunajskej šegi, svež vsako uro dneva. Naznanja tudi, da bode drž d različne pijače za hlajenje, potem razne likerje, desertna vina, in pivo V boteliah iz imenitnih pivovarn Pisno, Steinfeid in Budweis. Priporoča se tudi za pekarijska dela vsake vrste zasebnikov, katera bode izvrševal z vso natanjč-nostjo in hitrostjo. 3—2 Anton Sohurk, Šolskih knjig, pisank, tiskovin za čast. duhovBSino in si. urade, pisarniške oprave, cementa Portland, barv, izdelkov tu kaj Sne c. kr. pr. nreinice in barvarije, kermenskega in vinskega prahu in raznega druzega blaga v prodajalnici Angela Casagrande v AjdovSClnl. 3-3 Tržno poročilo. Kava — vedno v najboljšem obrajtu. Prodalo se je te dni 2000 vreč Rio boljšo vrste po 50 gld. Sladkor — cene slabše. Kupi se de-nes L Centrifug al Pilć po glcL 29'/,. Sadje in olje — brez spremembe. Petrolje — jako trdne cene, in terjajo imetniki uže čez gld. 10l/v Žito — v slabem obrajtu, cene padajj. Borsno porodilo. Borsa mlabova, vsled bojazni pred političnimi zmešnjavami; kurzi papirjev se pomikajo nazaj. Dunajska l»or«a |dne 4. septembra. đnotni drž. dolg v bankovcih 78 gld. 25 kr. Enotni drž. dolg v srebru 78 Zlata renta......99 5% avst. renta .... 93 Delnice narodne banke . 836 Kreditne delnice .... 292 London 10 lir sterlin . . 119 Napoleon ....... 9 G. kr. cekini......5 80 45 20 85 50 66 Poslano. Opozarja se na denašnji inserat gospoda Filipa Fromm-a. V saboto I septembra odprem krčmo „PRI SLONU", Via Torrente, nasproti gledišča Armonia m se priporočam našim Slovanom, da me pridno obiskujejo; postregnl jim bom z dobrim istrskim vinom, teranom in drugimi b ažurni, pa z dobrimi jedili, vse po prav nizkej ceni. 2—2 Franc Ftolle. LA FILIALE dolla BANCA UNION TRIESTE oooupa di tutte le oporazlonl dl Banoa e dl Camblo valute. a) Accetta versamenti in conto corrente: Abbuonando 1' interesse annuo per Banconote §'/4 c°n preavviso di 5 giorni ■ » » » 12 » » a sei mesi lisso per Napoleoni % con preavviso di 20 giorni » » o * 40 » » » » »3 mesi » » » > 6 ■ Godranno dellMntereaae aumcntato le lettere in oiroolazione con 6 giorni di preuvviso dal 6 novembre a c. quolle con IS giorni dal 13 giorni e quelle con 84 giorni dal 35 novpmbra a, c. IN BANCO GIRO abbuonando II 3°/0 interesse annuo sino Jualunque somma; prelevazioni sino a orln i 20.000 a vista verso ch&iue; importi maggiori preavviso avanti la Borsa — Confer/na dei versamenti in apposito libretto. Conte^Kia per tuttii versamenti fatti a qualsiasi ora d' uflieio la valuta del medesimo giorno. Amume pel propri cor rcniiMti l' mcasso di Cambiali per Trieste, Vienna e Budapest, rilascia loro assegni per queste vitim e ptati« ed accorda loro lejacolta di domioiliare ejfetti presso la sua cassa Iraneo d' ogni «pesa po«- oMut. S'»»caric« delVacguisto t dellavendita di effotti nubblici, valute e divise, nonch6 deli' incasso d'assegni, cam-biali e coupons, verso '/,% di provig-gione. c) accorda ai suoi committenti la facolta di depositare efetti ili gvalsiasi specie t ne cura gratis Vincasso di coupons ali a scadenza. 42 La Filiale della Banca Union 'Mezione crci) s' incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mcrcanzie ad essa consegnalc, oppure poli/.zc di carico o Warrants. Gostilna „AHa Vittoria" Via Aroata žt. 8. Marčino pivo iz znamenite pivovarne Šve-hatske po soldov 7 čaša. — Steklenice po soldov 18. Vino istrijsko po soldov 36; belo po soldov 40; črni teranec po soldov 44 liter. Miš-maS po soldov s čaša. Kosilo po soldov 20. — Kuhinja izvrstna. Gospodje gosti so oprolčeni daril streiaju. 2-2 Gostilničar Luigi Ukmar. v Čudovite kapljice Sv. Antona T; firiproatn in n.MHvoo tdra-▼ilo je pruva dobrodejna pomot in m tr-bH mnogih basedi. da »p doto afe nji I. ovu Čudovita m. C fle g« U rabijo nekoliko dni, oit.jsajo in preteni-jo pruv vmaiu najtrdnvrat-niie felodrne bon-ati. IJrav izvrstno ,___. .. , vatreiajn 11 i>er tminorojde, preti bo- leznim na j.irlh m na vranici, proti Črevo,t.im bolemnira in proti glistam, pn lanskih mteCnih nadlelnostih, »oper beli tok, boljaat, »oper srcopok ter Čistijo pokvarjeni kri. One ne preganjajo un.o on ^njenih bolcin', an pak nag obvarujejo tudi pred vi»ko bole«niJo. \Q-i T"h lakirnicah na »vetu; u karoCbo in poliljatve pa edino v 1. k.,rnicl Cri,tn/oUtti • Oonri, , Tritu T letarni C. Sanvti i O. B. Rovi, in a. B. roraboiehi. Ena steklenica stane 30 novrer. wT "J' pokvarjenih potne/kov, s katerimi se «»-volj cel je po dobiSku tu j» tam ljudstvo goljufo, dasi nimajo nobene moBl in vrednosti. Le jedenkrat poda je se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanka razprodaj a. • Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se je na stotine delalcev izselilo, tako da je obstanek tovarn iako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Wi»hliigtontke'lBpne ure so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirana in giljoŠirane ter so amerikanskega sistema. Vse ure so natanko repasirane ter ga-rantujeiao za vsaka uro prt let. V dokaz gotovoga jamotva in atroge ao-lldnoatl, prevzamemo s tem dolžnost javno, da vaako neprUtojeio uro nazaj vzamnmo In t drugo zamenjano. lOOO komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okrovom. Izredno natančno regulo-vane; razen tega so tudi eli-ktrogalvanično pozlačene, z verižico, medaalijonom itd., >reje jeden komad gl 26, zdaj le gl 10 2<> OOO komadov krasnih ur na sidro (an-keruhr) od srebrnega niklja, toltočih na 15 rubinih, z emailiranimi ka7a'i, kazalom za trenotke in kristanim ploščnatim steklom, natan£no na aekunrte repaalrane; preje jeden komad gl. 21, zdaj le gll 7-26. IOOO komadov ur na valje (cilinder-ur) v piljoŠiranih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim plo&čnatim steklom, tokočih na 8 rubinih, nno repasirane, z v»rižico, medaljonom, in baržunastim etuijem preje gl. 16, zdaj le gl. 6 60 tOOO komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega 13 lotneea srebra, odobrenega od e kr. denarnega urada, tekočih na 16 rubinih, razen tega tudi -|cl