"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE Či l ATELJE Officiul Organ Yugo*luv Federation, S. I*.--(»lupilo Jugonlovantike Socialistične /vezr l — GLASILO — P K O S V E T N I; MATICE J. S. Z. JT. — NO. 1429. t'.Ml»r*4 «4 M-mni-rlaM nmur. Drrfmbrr «. IM7, at tli* ■»«■• wfflr« ■ I rhlraio. II!.. Mntler Ibr Ari mt ('••«T*M nI Hmrrh .trd. |M7». CHICAGO, ILL., 30. JANUARJA (January 30), 1935. •i* l»«blUh*«t ~rrkl, ml »(UMI VV. VHIt. M t. LETO — VOL. XXX. ŽIVLJENSKE RAZMERE PO SVETU POSLABŠANE ljudstvo v bedi v dobi izobilja Opevani"ameriški življenski standard" izginil. - Mizerija v Nemčiji in Italiji Izboljšave v sovjetski Uniji. — Katastrofalne posledice kapitalističnega gospodarstva in Japonska lovita "bandite" š E nikoli v moderni dobi. razen v času svetovne vojne, nisr živela ljudstva po svetu tako v pomanjkanju, kakor pro"ia leta. Celo v tej deželi, z njenim opevanim "ameriškim iivljenskim standardom'*, je milijone ljudi v tolikšnem pomanjkanju, da jih tira v obup, ali pa v udano resigniranost. Najbolj pa so se v prošlih par letih poslabšale življenske razmere v Nemčiji in Italiji, četudi sta fašistična papeža Mussolini in Hitler obljubovala urediti narodno gospodarstvo in odpraviti bedo Tudi prebivalstvo sovjetske Unije je živelo skozi po vojni v vse prej kot ugodnih razme- zem niso v stanju ozdraviti kapitalizma. Zato ne zmorejo rah. V tej velikanski "žitnici ?rU«eKV k,ako: ^a znižujejo Evrope" ,o bile krušne karte življen?k,i?Und»rd._Troduo_fe odpravljene šele koncem pro šlega leta. Prej so smeli kupovati kruh le v odmerjenih količinah, ali pa v takozvanihl prostih trgovinah po zvišani ceni. Ali tudi tu ga ni bilo v izobilju. Sovjetska vlada je uverjena, da pritrgavanje v hrani ne bo več potrebno in da bo vsled tega letos in drugo leto življenski standard njenega prebivalstva znatno dvignjen. Dočim sovjetska Unija za pomanjkanje v prošlih letih lahko navaja upravičljive razloge, kajti beda je nastala zaradi neurejenih razmer, socialnega preobrata, civilne vojne, suše, in nato vsled pritrgavanja, da si je dežela prihranila čim več za industrializacijo, pa nimajo moderne kapitalistične dežele nobenega poltenega opravičila za bedov svojih mejah. Blaga in ne živil jim ni zmanjkalo, kajti skladišča so bila založena; in česar ni imela ena, je posedovala druga toliko več. V pametni uredbi bi med seboj sodelovale za blaginjo vseh, toda kapitalistično gospodarstvo pozna samo profit. Kadar v njemu pogoji za gromadenje uposliti čimveč nezaposlenih delavcev po par dni v tednu ob znižani plači, ki ne zadostuje niti za najnujnejše potrebščine; torej omoigoča takim delavcem le zasilno hrano. Temu načinu odpravljanja krize pravimo socialisti "distribucija bede". V agrikulturnih deželah, kot so Jugoslavija, Ogrska in. Ru-munija, tlačijo kmeta davki in pomanjkanje trga še celo bolj kot v industrijskih državah. Tako sta prrzadeta oba, kmet in delavec, in tarnata nad težo življenja. Kapitalizem lahko še doseže, da se na kak način stabilizira v toliko, da si podaljša življenje, pod pogojem, da se svet ne zaplete v novo vojno. Toda to stabilizacijo bo dosegel na račun "distribucije bede". Pod kapitalizmom v sedanji dobi ne more biti drugače. Tudi zdra- Denarja je v bankah veliko, toda pretežno lastnina bogatašev KRALJEVANJE BEDE V Zed. državah j« bilo 31. re(j to slavnostjo bo v petek so redki, Id bi izhajali dalj kot 22. februarja zvečer, na datum "Proletarec". Zato je ta jubilej seje kiuba št. 1, posebno zbo-"Proletarca" dogodek, ki je rovanje, ki bo posvečeno iz-vreden, da se ga dostojno pro- ključno "Proletarcu". Ob tej slavi. priliki bodo povabljeni za go- Jubilejna priredba "Prole- Vornike vsi tisti člani JSZ v tarča" se bo vršila v nedeljo chicagu, ki so delali za "Pro-10. marca v dvorani SNPJ. Pri- |etafčEM-pred mnogimi leti, in prave zanjo"vodi klub št. 1. V 6ni, ki so aktivni zanj danes, sporedu sodeluje dramski od- sek, pevski zbor "Sava" in mla- Na slavnost 10. marca bodo dinski odsek povabljeni pismeno vsi klubi Spored se prične ob 3. pop. JSZ v Chicagu in bližnjih na-z živo sliko, ki bo predstavljala selbinah, naročniki in drugi, ustanovitev "Proletarca". Isto- Prebitek prireditve je name-časno bo J. Kothevarjeva god- "jen tiskovnemu skladu I role-ba igrala Internacionalo. Go- tarča, vorniki bodo Joško Oven, Fr. , Zaitz, v angleškem jeziku I). J. r -Osvoboditev delavcev je Koliko društev v vati našel- Lotrich in v imenu socialistične stvar delavcev samih."—Mar-bini je včlanjenih v Prosvetni stranke njen tajnik Clarence ksistični nauk, ki je vedno res-matici? Senior. IK, sklenjen po zmagi zaveznikov, je bil imperialističen mir. Zato je naravno, da se politika velesil giblje naprej v duhu imperialističnega mešetarenja in osvojevalnih ambicij . Današnja osvajanja se sicer-Vrše v prid "civilizacije". Japonska je okupirala Mandžurijo, da jo je "osvobodila bandi-tov", ki so prežali na njeno prebivalstvo. Zatrjevala je svetu, da nima osvojevalnih nagibotf", pač pa hoče, da postane Mandžurija neodvisna, nad njo pa bo čuvala japonska armada, da se ji zagotovi miren razvoj in omogoči blgostanje. Tako je japonski imperializem Vzel Kitajski velik del njenega ozemlja. V tem letu so okupirale japonske čete na Kitajskem nadaljnih tisoč kvadratnih milj površine, istotako zato, da so dotične kraje osvobodile banditov. Razlika seveda je, da so namesto prejšnjih zavladali japonski banditi, ki so v tem poslu veliko spret-nejši, kakor pa kitajski banditski veljaki. Tako si Japonska polagoma veča svoje mandžursko "cesarstvo" in prodira ob sovjetski Sibiriji dalj in dalj v notranjost Azije. • Na sličen način se pripravlja na lov za "banditi" Mussoli-nijeva Italija. Za svoje "civilizacijsko" delo si je izbrala Abe-sinijo (Etiopijo), edino deželo v Afriki, ki je vsaj navidezno samostojna. Abesinski cesar je zelo v skrbeh in naroča za svoje čete municijo kolikor dopuščajo abesinske finance. Italija je osvojila že pred leti velik del abesinskega obrežja, drugega pa sta vzeli Anglija in Francija, Abesmijo pa zaklenile v notranjost. Proti koncu prošlega leta so začele italijanske čete iz svoje kolonije ob Abesiniji prodirati polagoma v notranjost. V spopadih z domačini je bilo par italijanskih vojakov ubitih, se več pa Abesincev. Abesinija se je radi te invazije pritožila ligi narodov. Mussolinijeva propaganda trdi v odgovor na abesin-sko pritožbo, da so meje med italijansko kolonijo in Abesinijo nejasno določene, zato ni Italija vzela Abesiniji ničesar, ako tudi slednja izjavlja, da so ponekod italijanske čete prodrle blizu sto milj v notranjost. Rim odgovarja, da so lovile "bandite". Na tem novo osvojenem ozemlju gradi Italija strategične ceste, kar pomeni pripravljanje za nadaljno osvajanje. Ko je bil francoski minister vnanjih zadev Pierre Laval nedavno v Rimu na obisku pri Mussoliniju, je svet ugibal, kakšne koncesije je obljubil Italiji v podkupnino za njeno prijateljstvo in sporazum proti Hitlerju. Zdaj je očividno, da mu je Francija obljubila ne samo precejšen kos dveh svojih kolonij v Afriki, ampak mu ob enem dovolila, da sme "civilizirati" Abesinijo. Izgleda, da je v to kupčijo tajno pristala tudi Velika Britanija. To sklepa javnost iz velike propagande v italijanskem časopisju. ki piše o barbarizmu v Abesiniji in o krivičnih ofbdolžit-vah. ki jih je vložila v uradu lige narodov proti Italiji abesin-ska vlada. Abe Na pomoč tej italijanski propagandi j* prišel neki rod v siniji, ki je v bližnji francoski koloniji v Somallilandu dne 22. januarja umoril francoskega administratorja ter 96 francoski kolonistov. Tudi ako bi bili najeti za ta masaker, ne bi mogli italijanskim imperialistom napraviti boljše usluge, in ob enem tudi francoski vladi, ki ima zdaj vsaj "razlog", čemu je pametno, da se Italiji dovoli civilizirati to barbarsko deželo. In kdo ve. £k ni dottenih "divjakov", ki so izvršili napad na omenjene Francoze, nahujskal kak tajni zaupnik — "agent prOVO- kator"_v službi italijanske ali pa francoske vlade, da imata /daj priliko ovreči pritožbe Abesinije v ligi narodov in opravičiti italijanski lov za "banditi* v deželi etiopijskega cesarja!' Akrijj" I, / l)rexpo§eliH' in v Angliji ničen. Tragedije med brezposelnimi in krivci Prvih par let sedanjega go- Chicagu je dne 22. januarja spodarskega poloma in panike, ustrelil brezposelni Geo. Tom-so se dogajali samomori tudi šič ženo in nato sebe. Zapušča-med bogataši, ko so spoznali, da so svojo imovino zaigrali v prid večjih bogatašev. To je polagoma minilo, kajti bigata- ry. Sin je pred leti z odliko izdelal izpit na čikaški univerzi, toda vsled paraliziranih nog ga ta pet nedoraslih otrok, fcena niso hoteli nikjer v s^ižbo kljub je pričakovala sedmega, toda njegovim prvovrstnim spriče-jo je mož ubil dan predno je valom o nadarjenosti. Mati je porodila. Listi so poročali, da delala, da ga je izšolala, potem šev, ki bi bili v tej krizi vse iz-j je bila Tomšičeva družina na se je v stiski o'brnila tudi na gobili, je malo. Celo Insull, relifu. predsednika Roosevelta, ki ima ki trdi, da je ob vse, živi kljub t Večjo senzacijo je dne 25. | enako telesno hibo. Oba sta ob- temu še vedno kakor milijonar. januarja povzročila 50-letna upala. Ona vsled sinove nesre- pak se jim ni posrečilo. Za tra- Tudi angleška vlada se bavi načrti za naselitev družin brezposelnih na male kmetije, kjer si naj bi pridelovale potrebni živež. Ob enem računajo, da dobi ta ali oni član družine tudi po nekaj dni zaposlitve v bližnjih tovarnah ali rudnikih. Načrt, ki ga ima MacDonaldo-va vlada, določa potrošek $56,-OOO,000 za nakup zemlje, ki bi . . jo parcelirali, postavili na nji dne sta ubila doma uradnico ^^ hišice in naselili vanje relifnega urada, ki je prišla k t80()0 (Jružjn. Ob enem bo njima na poizvedovanje, nato, par|ftmentu predložen načrt za sta šla še v relifni urad, kjer sta| yavarovanjp agrikulturnih i#vill>, 4m in druf. obU.ti v C(tIi{or. Ijen. Vzrok je, ker naciji zahtevajo, da mora katoliška cer- niji Tom Moonejru niso dale vseh prilik iikacati svojo kev v Nemčiji služiti v prvi vrsti tretjemu rajhu in biti pokoma ' ■ ■ ■ ---— Hitlerju, ne pa kakemu zunanjemu poglavarju. V oslabljenje 1 politične sile katoliške cerkve so naciji razpustili stranko nemških katoličanov, mnoge njihove mladinske organizacije in ustavili vse demokratske katoliške liste. Mnogo duhovnikov in katoliških lajikov je bilo aretiranih, od kar so naciji na kr~ milu, samo* zaradi* osumljenja, da nasprotujejo "arijskemu prerojen ju Nemčije". Nič ni torej čudnega, da je mnogo katoličanov v Posaarju agitiralo do prošlega plebiscita proti pridruženju k Nemčiji. Bili so zastopani celo v "enotni fronti" s socialisti in komunisti. Njihov voditelj in zastopnik v skupni akciji je bil Hein-rich Imbusch, katerega so naciji vsled tega pretepli do nezavesti in ranili.--r Predavanje M. Juggo- ve. — Prihodnje pri-reditve Chicago. — Prošli petek je v klubu št. 1 predavala sodruži** Mary Jugg o predmetu "kaj ženskam?" nedolžnost. Graja njihovo pristranost in argira, da naj dajo Tom Mco >eyu priliko zagovora in obnovitve obravnave najprvo doma, predno se obrača na federalno vrhovno sodišče. — V tednn a dne 14. Januarja so is teh saporov pobegnili i tir je jetniki. Mooaey pa hoče ven ne kot bognnec, ampak kot svoboden človek. Dne 30. decembra, 14 dni pred plebiscitom, pa je pet ka-toliških škofov v Nemčiji izdalo pastirsko pismo, v katerem so klicali nemške katoličane, da naj molijo za pridruženje Po-saarja in njegovih prebivalcev k svoji pravi domovini Nemčiji. V Posaarju samem so nacijski agentje svarili katoličane, naj se ne družijo z brezverakimi marksisti, ki so zoper Boga in očetnjavo. Tri tedne pred plebiscitom je izgledalo, da bodo katoličani v Posaarju glasovali v veliki večini zoper Hitlerja, toda nekaj dni pred volitvami so se oplašili in se zaeno s hitlerjevci vred navdušili za "tretji rajh". Katoliški protihitlerjevci so se po volitvah zaeno z drugimi opozicionalci umaknili pred na-cijskim terorjem v Francijo in nekateri v Švico. Dogodek v Posaarju je nov dokaz, da je katoliška cerkev vedno dostopna za prilagoditev tudi premenjeni reakciji, nikakor pa ne prenese skušnje v boju za resnično socialno pravičnost in demokracijo. Ne Hitler, ne Musollini, nimata vzro ka, da se bi pritoževala nad katoliško cerkvijo. SLOVENSKI ČASOPISI V AMERIKI V PR0SL0STI IN NJIHOVI NAMENI pripisoval "Glasu Naroda". Bil je boljše urejevan, morda tudi zato, ker je izhajal v New Yor-ku in so uredniki ali urednik imeli več prilike slediti dogodkom. Ko s«>m si naročil nemški' li-(Nadaljevanje.) j ne, ker mi doslej še ni prišel i ste, katerih naslove so mi dali Zima je minila, prišla je po-j nobeden v roke. Dali so mi na-| na omenjeni prvomajski pro-" ---' " med temi so mi slavi, sem se kmalu opogumel vsled teh komplikacij ni naprej vedel, koliko bo prejemnik končna dobil. (Duplikat take nakaznice imam še danes na razpolago.) Zato je rojak poslal svoj denar v stari kraj naj-rajše "skozi Sakserja". V "Glasu Naroda" je bral: Toliko in socializem nudi toliko dolarjev pošljite, pa do- Dasi je vsled poznega časa prj. be prejemniki natančno toliko davanje omejila na dobre pol .n toliko kron. Zato so bile me- ure, je v njemu vjeliko poveda-njalnice in sjfkartašnice roja- la. Posegla je tned drugim v 'e\«(l pim. Vprašal sem Ka. koliko jih rojake rudarje: "Ali praznuje-! rnf,ltl z je že prodal. Pojasnil mi je, da te prvi maj?" airenta. nobene, ker jih sploh ne razpe-j Cu,im jn od^varjali«. V««*i ... ..........„......... JC nj0 lrlfovlno , cava. ampak eno je kupil od j (ja tukaJ praznujej0 2a ruJaT.! prifct k m«,i ta ali oni rojak, BojkTtom ^ ojejfa prijatelja trajbarja , ski tlan l apri|a> 4emu Um j2po|ni mi t0.,e naknni(0 . .. .. . da se b, mu ne zameni. Ker ne ie j. maja! Mar naj kar naprej Vem. da zna'< bolje kot jaz. U^Lml «ra izvoz mark rojak me je silil, da naj jo ku- cijski dan. Pa sem vpraševal lTN:ide! sem* da ™ 5ktlSa "P0*. o«4 aaaaaa - - --- -- ..............K I rabiti za svojega brezplačnega Nemčije 284,000,000 manj kakor pa uvoz, kar je za nobene ker iih snlnh m» r«7nn 1 i .... ~ . ¥ I nemške finance in njeno zuna- nooene, Ktr jih sploh ne razpe-| CudlH ^ se in o^ov^jaH,) Včasi se je primerilo, da je nj0 tnrovino kritičen udarec. nI bil brez po-ražniki nacijev misli iti na njihovo prireditev praznujemo in zapravljamo se bi tiketa rad iznebil, da i Sihte! bo na izgubi. Dal sem mu dob- 0 .. čeno vsoto, tiket sem skrbno' Sp°mml 8em se na pomen prvega aprila — na dan, ko se ljudje zabavajo, ako morejo drug drugega "potegniti" in si mislil: "April Fool". shranil in z zanimanjem čakal | 1. maja, da vidim, kaj pravzaprav bo ta prvomajska prireditev. i V dvorano sem dospel zača-, .. . , . „„„ t _*• i . 1 . sti se naravno za mednarodni sno. Izročil sem vstopnico, se , , , • ., , . ,. . ^ * • •• »delavski praznik niso brigali in predstavil par zraven stoječim, ' , ... , L iTa .. • dvomim, ako so ga njih ured- in jim rekel, da sem tuiec ne ... ,. ^^--- ,. niki sploh razumeli, poznam nikogar — toda izve-1 Ne bilo bi prav, če bi ljudem odklanjal take usluge. Avstrija tedaj še ni imela dobrih zvez z amerf:ko pošto za direktne denarne pošiljatve. Kdor je hotel poslati denar v Franc-Jožefovo državo po pošti, je to mogel ~ Pridni demokratski delavci Mnenje, da je vse agitacijsko delo za demokratsko ali republikansko stranko plačano, je napačno. Plačano je* večinoma indirektno. Na primer, pred volitvami najame stranka, ki je na krmilu, stotine ali celo tisoče delavcev (v velikih me-fctih), nove pomožne pravnike, pomožne inženirje, pomožne zdravnike itd.,-katerih naloga ni delati v uradih in obratih, za katere so bili najeti, ampak za izvolitev kandidatov, ki jih je nominirala vladajoča politična mašina. Dalje morajo pomagati v agitaciji vsi mestni in okrajni delavci ter klerki, klerki v relifnih uradihjn sploh vsi, ki so odvisni za ohranitev zaslužka od političnih oblasti. Udeleževati se morajo banketov in shodov, prispevati za darila, prodajati vstopnice in srečke, nabirati podpise in izvrševati druge agitacijske posle, ki jim jih naloži vodstvo. Obiskati morajo vsakega volilca in ga skušati pridobiti, da pod prše njihove peticije. Tako so npr. v Chicagu nabrali za demokratskega župAnakega jpgft ž-npp"« K^l. lyja nad 600,000 podpisov, dasi jih bi.rabili le par tisoč. Toda mašina smatra, da s tem že marsikoga pridobe, da bo tudi glasoval zanj, dočim bi brez tega kontakta morda volil koga drugega. Ob enem s tako poplavo podpisov jemljejo pogum opoziciji, češ; saj se boj ne izplača, ker v naprej vemo, kdo bo izvoljen. Ne samo vsi nameščenci, ampak tudi njihove žene ter od-raščeni sinovi in hčere morajo pomagati polithčni mašini, da si ohrani oblast in graftarske politike v javnih uradih. "Z volitvami se nič ne doseže" j?v4 nori «r\*°cUl™ TI 4, ... ... . • , ci,e- Povedali so mi, da ne, niti Tisti, ki trdijo, da se z volitvami ničesar ne doseže, na|, no verjamejo, da bo kedaj enot si predačijo preganjanje stavkarjev v industrijalnih bojih, obsodbe delavcev in sodne prepovedi — vse delavcem v škodo. To je dosegel kapitalistični razred z volitvami. Ako je mo* goče kapitalistom odnašati mandate iz volilnih bojev, bi jih delavci vsekakor lahko toliko laglje, ker so v večini. del sem za to ma jsko slavje in se ga udeležil, kajti tudi v Evropi sem se kot član stranke udeleževal manifestacij na ta mednarodni delavski praznik. Ljudem naokrog, ki so me poslušali, se je to dopadlo. Kakor jaz, so tudi oni prinesli iz starega kraja delavski idealizem in jih je zelo razveselilo, da je prišel tudi en Slovenec in izrazil svoje prepričanje, za kakršnega so se sami razvnemali. "Bravo, bravo!" je zado-nelo po dvorani, ko so razglasili to "novico". Odvedli so me v sosedno dvorano. Tam me eden z mogočnim glasom predstavi družbi: "Hier ist Genosse von draussen". Nato so me odvedli k omizju, kjer je bilo že polno gostov". Prinesli so mi vrček piva, nato pa se je začelo izpraševanje.. Zdelo se mi je. da so jih moji odgovori zadovoljevali. Pozneje sem začel tuli jaz vpraševati. Ali križ božji, imel sem pmuln.—Dnmišlia* da vprašujem bogzna ka dro, toda kmalu sem zapopa-del, kako naglo gineva oni ugled, ki sem si ga pridobil med njimi nekoliko prej. Od tedaj je minulo že 36 let, pa mi je še vedno pred očmi, kako so zmajevali in se prijemali za glave ,ko sem vprašal, Tedaj izhajajoči slovenski li- storiti le v velikih poUnih uradih, irr^še tam so dolarje preračunali najprvo na kako drugo tujezemsko denarno vrednoto, predno je bila končno izplačana v goldinarjih in nato v kronah. Največ so se posluževali in fašizma ga nadaljujejo. meseca februarja posveti izključno Proletarcu. Tako bo dana vsakemu prilika govoriti o listu, v katerega je marsikdo vložil že veliko truda in časa. Aranžma za ta večer bo izdelana na seji klubovega odbora. Serviran bo lunč in po govorih bo zabava. Za prireditve v prihodnji sezoni je klub izbral sledeče datume : .Nedelja 20. oktobra manife-stacijska slavnost JSZ v dvorani ČSPS. Nedelja 24. novembra koncert pevskega zbora "Sava". Torek 31. decembra Silve-strova zabava v dvorani SNPJ. Nedelja 8. marca 1936 prireditev za Proletarca v dvorani SNiPJ. Nedelja 19. aprila 1936. koncert "Save" v dvorani SNIPJ. Klubov dramski odsek bo ponovil dramo "Rdeče rože" 19. maja v Waukeganu ob priliki konference, in možno je, da tudi v La Sallu. Definitiven sklep Še ni bil storjen. — F. Z. (pAokia/i&c pred tridesetimi leti Za "Am. Slovenca" in "Pav-liho" nisem imel nobenkrat zanimanja, več obzorja pa sem francoskih frankov. Pošiljatelj CHAS. P0G0RELEC NA AGITACIJ SKEM POTOVANJU PO ZAPADU V. Prvi upravni odbor Ure*" Prole- CHAS. POGORELEC Trinidadu. Nato je nadaljeval po naselbinah v New Mexici. če ynija ameriških premogar-t Načrt njegove agitacijske ture določa, da obišče naselbine Fontana, Los j\ngeles, San Francisco in druge v bližini, nato odpotuje iz Californije v na s socialisti. Zapopadli so, da sem o ameriških razmerah skrajno nevedeh. "Mar ne čitaš tega ali onega lista '" so me vpraševali. Odgovoril sem, da S. Charles Pogorelec, glavni J slovenskih rudarjev v Montani, tajnik JSZ in upravnik Prole- iz Montane bo obiskal nekaj tarča, je pričel z agitacijo po naselbin v državi Utah in nato zapadu za list in zvezo prošli v Wyomingu, nakar se ta nje-teden. Začel je v južnem Colo- gova tura v glavnem zaključi, radu in se ustavil najprvo v j Pot agitatorja ni prijetna. Deležen je mnogih žaljivih o-pazk, nekateri ljudje se hočejo z njim pričkati, drugi se ga od-križavajo z izgovori, zato pa je delavskim listom tako težko dobiti potovalne agitatorje. Vrhtega je to delo, v katerem ima agitator običajno več stroškov, kakor pa znaša vsota, ki mu je določena za izdatke. Največje veselje agitatorju so tisti, ki so pripravljeni v na-j *elhinah sodelovati z njim in ki razumejo njegovo delo in tež-fkrrrr. Zanašamo se, da bo s. Pogorelec dobil dovolj take pomoči v vseh krajih, ki jih obišče. S. Pogorelec je skupen agitator, razume delavsko gibanje jako dobro, pozna razvoj delavskih strank in unij v tej deželi in je tudi dober govornik. Kjerkoli se bo nahajal, naj mu somišljeniki aranžirajo shod in poskrbe, da bo udeležba čimveč ja. Za informacije glede shodov Pogorelčevc ture pišite ki bo v I potem dalo navodila Pogorel- par večjih naselbin v Oregonu, in iz Oregona gre med slovenske upravnrštvu Proletarca, premogarje in farmarje VVashington, nato v naselbine1 cu, kjer se bo že nahajal. (Proletarec Januarja 1906.) V gospodarski ocialistični klub v Chicagu ukradel njemu knjižico, oziroma rokopis "Naša bogastva". To je nesramna, podla laž. "Naša je napisat znameniti nrakr socialist Kropotkin •), v slovenski jezik je pa brošuro prevel dr. K. SI. r Priolhčil je rokopis "Rdeči prapor", glasilo jugoslovanskih socialistov v Avstriji, kasneje pa "Glas Svobode". Sedaj je pa to knjižico založil slovenski socialistični klub v Chicagu. G. Konda se jezi, ker slovenski socialistični klub ni izročil knjižice njemu v tisk in grozi s tožbo. Naj kar toži. Bo vsaj za eno blamažo bogatejši. Anton Prešeren, tajnik slov. soc. kluiha. o Gospodu Kondi. (Proletarec januarja 1906.) V "božičnem pifi.ru z dne 15. decembra 1905 trdite, da bodem v Proletarcu zopet mučil bralce z obrabljenimi frazami. .Dobro! G. Konda, zakaj ste pa vendar v dotični števci Glasa Svobod* te mo-je fraze f članku "Kako si pridobivajo kapitalisti premoženje" ponat4s-nili? Prvi del tega članka sem ven-dar napisal jaz leot odgovor prijatelju J. M. vsled neke debate o pridobivanju premoženja v današnji družbi. Ker sem namero objaviti ta članek opustil, sem ga pustil v vašdm uredništvu, meneč, da boste imeli toliko takta, da se ne boste polastili tuje lastnine in jo proglasili za svojo. — Jože Zavertnik. ■ •) Princ Peter Aleksijevič Kropotkin, ki ga prej citirana notica v Prohptarcu pred 30. leti imenuje ta socialista, je bil v resnici anarhist — eden največjih mislecev med anarhisti v gi-banju tedanje dobe. Kropotkin je bil rojen I. 1842 in umrl 1. 1921. Anarhističnemu gibanju se je pridružil 1. 1867. Omenjena brošura je imela 14 strani in jo jo klub prodajal po 5c.) Prcrietarec, January 30, 1935. E. ZOLA: RIM FnIOTBB ETBIN KRISTAN (Nadaljevanje.) Jecljal je temne psovke: Sumljivi li/.un, ki glumi skromnost in ponižnost, podli vohun, ki. ima nalog, da vidi, sliši in pokvari vse v palači — nečista, uničujoča žuželka, ki vlada nad najplemenitejšim plenom in žre le-vuvo grivo — jezuit, pravi jezuit, hlapec in tiran obenem v svoji nizki odurnosti, ob svojem zmagovitem golazenskem delu! "Umirite se, umirite se," je ponavljal Pierre. Dasi je upošteval blazno pretiravanje, ga je vendar samega obhajala groza vpričo strašnega neznanja, vpričo pretečih in nedoločenih reči, o katerih je čutil, da se res gibljejo na dnu tmine. Ali odkar je bil don Vigilio skoraj jedel strašne smokve, odkar je bila ta strela udarila tik poleg njega, mu je ostal ta trepet, ta groza, katere ni mogla nobena reč več potolažiti. Celo kadar je bil sam ponoči, v postelji, ob zapahnjenih vratih, ga je grabil strah, tdko da se je, dušeč svoj krik, skrival pod di-van, kakor da prihajajo skozi stene ljudje, da ga zadavijo. Brez sape, s slabim glasom, kakor da prihaja iz boja, je nadaljeval: "Saj sem Vam pravil — onega večera, ko sva govorila v Vaši sobi, dasi so bila vrata trikrat zaklenjena. . . Napačno je bilo, da sem z Vami tako prosto govoril o njih, ker sem si hotel okijšati srce, pripovedujoč Vam, česa so sposobni. Vedel sem, da izvedo vse, in glejte, izvedeli so, zakaj hoteli so me umoriti... Glejte, tudi ta trenotek grešim, ko Vam to pravim, zakaj izvedeli bodo in topot me ne zgreše... Oh, konec je! Mrtev sem — ta plemeniti dom, ki se mi je zdel tako varen, bo moj grob!" Globoko sočutje s temi mrzličnimi, od groznih utvar izmučenimi možgani, s tem bolnikom, ki je docela ugonabljal svoje zgrešeno življenje v strahovih blazne domišljije, da je preganjan, se ga je polastilo. "Bežati morate! Nikar ne ostanite tukaj, pridite na Francosko, pojdite proč, kamorkoli!" Začuden ga je don Vigilio pogledal; pomiril se je za trenotek. "Bežim naj? čemu? Na Francosko? Saj so tudi tam. Kamorkoli? Tudi tam so. Povsod so; zaman bi bežal — bil bi vendar pri njih, med njimi... Ne, ne, rajši ostanem tukaj. Rajši umrjem takoj tukaj, če me ne more Njega eminenca več braniti." Uprl je v sliko, na kateri se je bleščal kardinal v svojem rdečem svilnatem talarju, pogled neskončne prošnje, v katerem se je iz-kušal še žarek upanja zasvetiti. Ali napad se je vrnil in ga je tresel in lomil s podvojeno mrzlično silo. "Pustite me, pustite me, prosim Vas. . . Nikar me ne silite, da bi še govoril. Oh, Pa-parelli, Paparelli! Če bi se vrnil, če bi me videl, če bi me slišal. . . Nikoli več ne bom govoril. Privezal si bom jezik, odrezati si ga bom dal. . . 'Pustite me vendar! Pravim Vam, •ubijejo me — on se vrne, in to bo moja smrt! Pojdite, oh, prosim Vas! pojdite!" In don Vigilio se je obrnil k steni, kakor da si hoče ob njej zmečkati obraz, kakor da si hoče zazidati usta z grobno tišino. Pierre je sklenil, da ga zapusti; zakaj bal se je, da bi lahko izzval še resnejši napad, če bi mu hotel pomagati. Ko se je Pierre vrnil v prestol no dvorano, je bil zopet sredf strašnega, neozdravljivega žalovanja doma. Nova maša je sledila prejšnjim; neprenehoma so se brale maše, in njih jecljane molitve so brez konca in kraja prosile božjo milost, da bi dobrotno sprejela dvoje dragih ubeglih duš. In ob umirajoči di^avt venečih rož, ob obledelih zvezdah dveh sveč je mislil na ta zadnji polom plemena Bocca-nera. Dario je bil zadnji svojega imena. Z njim je izginila življenja polna obitelj Bocca-nera, ki je s svojim imenom izpolnjevala zgodovino. Razumeti je bilo ljubezen kardinala, čigar edini greh je bil njegov ponos na to ime —^do tega nežnega dečka, do zadnjega svojega plemena, do edine mladike, po kateri bi bilo moglo še ozeleneti staro deblo f in če je on kakor donna Serafina želel najprej ločitev in potem poroko, je bil še bolj kakor želja, da se konča škandal, vzrok v nadi, da vstane iz dvojice lepih otrok novo, krepko pJeroe; zakaj bratranec in sestrična sta trdovratno vztrajala na tem, da se ne poročita, če se ne dobita. Zdaj je ležala tam na paradni postelji, v svojem neplodnem smrtnem objemu zadnja lupina, ubomi ostanek dolge, sijajne vrste knezov, pretatov in vojskovodij, ki jo zdaj pogoltne grob. Končano je; iz starega dekleta, ki ni več žena, iz starega duhovnika, ki ni več mož, ne vstane nič več. Oba ostaneta drug poleg drugega neplodna, kakor dvoje starih hrastov, ki sta edina še ostala od nekdanjega gozda in. zapustita kmalu popolnoma golo plan, ko odmrjeta. Kakšna obnemogla bolest je bila v tem zadnjem življenju! Kakšna žalost, če si mora človek reči, da je zaključek, da vzame vse življenje, vse upanje v jutršnji dan s seboj! Iz jecljanja maš, iz omedlujoče dišave rož, iz bledosti sveč je Pierre zdaj čutil propad te žalosti, težo kamna, ki pade za vse čase za ugaslo rodovitio in zakrije cel svet, ki je izginil. Razumel je, da mora kot sostanovalec poiskati donno Serafino in kardinala, pa se je dal takoj odvesti v sosednjo sobo, kjer je sprejemala princesa. Sedela je v črni obleki, zelo tenka, zelo vzravnana na fotelju, s katerega se je počasno in dostojanstveno dvignila zaHrenotek, da se zahvali za pozdrav prišle-ca. Okamenelega obraza, premagujoča telesne bolečine, je poslušala izraze sožalja in ni odgovarjala niti besedice. Ali Pierre, ki jo je bil natančneje poznal, je uganil iz njenih upadlih potez, iz praznega pogleda, iz bridko zateglih ustnic, kaj se je strašnega godilo v njej; uganil je, kaj se je vse porušilo v njej, ne da bi bilo mogoče upanje na povratek. Pri kraju ni bilo le pleme; tudi njen brat ne bo nikdar več papež, dasi je tako dolgo mislila, da napravi vdanost,'odrekanje žene, ki je žrtvovala tem sanjam svoje možgane in svoje srce, svoje skrbi, svoje premoženje, svoje zgrešeno žensko in materinsko življenje, papeža iz njega. Nemara je sredi tolikih razvalin najbolj krvavela rana te razočarane časti-hlepnosti. (Dalje prihodnjič) POLITIČNI BOJ ZARADI MEDNARODNEGA RAZSODISCA AGITATORJI NA DELU Izkaz naročnin, ki so jih poslsli agitatorji "Proletarca V»0 naročnine, ki jih pošljejo »oetopniki in drugi agitatorji Proletarca, no itete na bari polletnih naročnin. Namreč igitator, ki poilje eno celoletno, je taheleien v trm seznamu z dvoma polletnima. I. IZKAZ. Joseph Snoy, Bridgeport, O. Anton Zornik, Herminie, Pa. Anton Jankovich, Cleveland, O. Joaeph Korsich, Detroit, Mich. Jacob Rožič, Milwaukee, Wis. John Jereb, Ročk Springs, Wyo. Bartol Yerant, W. Aliquippa, Pa. John Marolt, West Mineral, Kana. K. Erznožnik, Red Lodge, Mont. Chas, Pogorelec, Chicago, III. John Rak, Chicago, III. John Zornik, Detroit, Mich. Frances Zakovsek, No. Chicago, III. Anton Šular, Arma, Kana. Anton Bogataj, Renton, Pa. John Langerholc, Johnstown, Pa. Simon Kaučič, Virden, 111. Mike Krultz, VVillard, Wis. Henrik Pečarič, Nanticoke, Pa. John Koain, Girard, O. Anton Kokal, Helper, Utah Jacob Bergant, Power Point, O. Frank Boltezar, Pueblo, Colo. Frank Bizjak, Chicago, III. John Podgomik, Cicero, III. Vincent Pugelj, West Al lis, Wis. James Dekleva, Gowanda, N. Y. John Krebel, Cleveland, O. Frank Martinjak, La Salle, III. John Teran, Ely, Minn. Skupaj v tem izkazu (4 tedne) letnih naročnin. Prejšnji izkaz 105',. 19 17'> 16 14 134 10 8 5 5 5 5 4 Mi 4 4 4 4 ..... 4 3 2'/, 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 % 162'/* pol-(4 tedne) V knjigah je znanje, ki je vsakemu odprto. Navajajte svoje prijatelje in znance na čita-nje. Toda samo to ne bi zadostovalo. Navajajte jih, da bodo čitali to, kar je njim v korist. Woodrow VVilson in vsi predsedniki Zed. držav za njim to urfirali ameriški kongres sprejeti predlogo, da se ta deaela pridruži mednarodnemu razsodišču, ki ga je ustanovila liga narodov. Toda predloga je bila vsa« kikrat poražena. Večina je smatrala, da Zed. države niso imele vsroka poseči v evropsko vojno, in da bi bil vstop v mednarodno razsodišče enako nepremišljena po« tesa. Ob otvoritvi sedanjega kongresa je predsednik Roosevelt poslancem med drugim priporočil pridruženje te republike mednarodnemu sodnemu tribunalu, ki ijgia sodno palačo in urad v Haagu na Nizozemskem (v sredi te slike). Najhujši vodilni nasprotnik pristopa je senator Hiram Johnson is Californije. Rooseveltovo stališče sta v debati zagovarjala »enator Robinson (na levi) in »enator Pittman (na desni na tej sliki). Opozicija je na pela vse sile, da prepreči pristop. IZ NAŠEGA GIBANJA Krayn, Pa. — Louis Sterle jej Renton, Pa. — Anton Boga-prodal v tej planinski naselbi- taj je naročil še pet koledarjev ni, na vrhu pennsylvanskih gora, 15 izvodov Am. druž. koledarja. Poroča, da so ljudje s Itivom v njemu zelo zadovoljni. Ironton, Minn. — Tony De- in ob enem poslal 4 naročnine na Proletarca. Ročk Springs, Wyo.—"Priloženo je še nekaj naročnin", piše John Jereb. Dve izmed teh so block poroča, da je letošnjega nove, ostale so obnovitve." Po-koledarja zelo vesel, ne ugaja Hlal je tudi prispevek v tiskovni pa mu, ker ni urednik pri spisu fond. O enotni fronti Detroit, Mich.—V prejšnjem dopisu sem razpravljal o združenju delavstva na političnem polju — toda s kom? Resnica, da je to težko vprašanje. Ako motrimo preobrate, ki se dogajajo v zadnjih letih, in o Slovencih v Minnesoti porabil nekaj slik rudnikov in jezer iz okrožja Ironton, ki mu jih je poslal v objavo. Chicago. — Društvo "Sloven- Herminie, Pa.—-Zadnjič smo omenili, da je Anton Zornik naročil 125 izvodov koledarja,*izmed katerih jih je nad 90 že prodal. Medtem je razpečal tu- ski dom" št. 86 SNPJ je eno|di ostaie in naročil še 25 iztisov, onih, ki se ne poslužuje samo| skupaj 150. Proletarcu je v tem zastonjske reklame. V tej šte-( pismu pos|ai 16 nar0enin. vilki ima plačan oglas, »v kate-i , rem vabi rojake na north side, Cleveland O. - Ivan Bab- nik poroča, da so prodali pre- DRUŠTVO SLOVENSKI DOM ST. 86 SNPJ vabi članstvo čikaških društev in prijatelje na poset svoje PREDPUSTNE VESELICE v *ol»oio 2. februarja v ALDINE HALL, 911 Center St. (NA SEVERNI STRANI) Vstopnice, ki so v predprodaji po 25c in pri blagajni po 30c, dobite pri članih in članicah društva. DOBER ORKESTER. — FINA POSTREŽBA. PRIDITE VSI. ODBOR. Clevelandski Slovenci poklonili Peruikovo sliko staremu kraju Cleveland, O. — Tukajšnji Slovenci so zbrali skupaj $500 in kupili s to vsoto Peruškovo sliko "Simfonija ameriškega zapada", da jo poklonijo Narodni galeriji v Ljubljani. Pre-dno so sliko odposlali, je bila par dni obešena v Slov. nar. domu. Prej je bila že na raznih razstavah upodabljajoče umetnosti. Idejo za to akcijo je predložil javnosti Ivan Jontez. Vriil se je nato sestanek, izvoljen je bil odbor in pričel z zbiranjem prispevkov. Nalogo je uspešno završil. Proletarec ima veliko zalogo slovenskih in angleških knjig1. in drugod v Chicagu ter bližnji okolici na svojo zabavp, ki bo v soboto 2. februarja v Aldine Hali, 911 Center St. Ta dvorana je blizu Halsted St., par blokov severno od North- A ve. Piney Fork, O. — "Kar začudil sem se, ko sem bral, v kako velikem obsegu izide letos Majski Glas. Ne vem, kako more naš urednik vse to delo opravljati poleg urejevanja Proletarca", p*še Nace Žlemberger, ki deluje za ta list od ustanovitve naprej, torej 30 let. Ely, Minn. — Dasi je bilo v tej naselbini razpečanih mnogo izvodov koledarja, ljudje po njemu Še vprašujejo in tako je John Teran poslal novo naročilo. Pravi, da jim je njegova vsebina jako všeč. Johnstown, Pa. — Andrew Vidrich je poslal tri naročnine in naročil štiri skupine letošnjih knjig Cankarjeve družbe. Poroča, da ima v načrtu na-daljne agitacijske obiske iv okrajema Cambria in Somrner-set. Pueblo, Colo. — Frank Boltezar je poslal dve naročnini.— Dru tvo "Orel" SNPJ si je izposodilo iz arhiva Prosvetne matice več iger, da si eno izbere za svojo bodočo prireditev. Chicago, III. — V nedeljo 10. marca se bo vršila v Itn) mestu priredttev k 30-letnici "Proletarca". Priporočljivo je, da proslavijo ta jubilej tudi klubi v drugih naselbinah. La Salle, III. — Frank Martinjak se je spet oglasil z naročnino. — Vrše se posvetovanja, da-li je v La Sallu možno aranžirati veliko prireditev, na kateri bi dramski odsek kluba št. 1 JSZ predvajal znano dramo "Rdeče rože", pevski zbor "Sava" pa bi oskrbel glasbeni del sporeda. Waukegan, III. — Konferenca zastopnikov društev Prosvetne matice in klubov JSZ iz naselbin VVaukegan, No. Chicago, Chicago, Cicero, So. Chicago, Pullman, Milvvaukee. She-boygan in West Al lis se bo vršila v nedeljo 19. maja. Ob tej priliki bo po končanem zborovanju vprizorjena drama "Rdeče rože". Oboje se vrši v Slov. nar. domu. Mulberry, Kans. — Math Ulepich, tajnik društva št. 48 SSPZ poroča, da ostanejo v Prosvetni matici. Pridružilo se ji je tudi društvo št. 65 SNPJ. Harmarville, Pa. — Se eno angleško poslujoče društvo je pristopilo v Prosvetno matičo, namreč društvo št. 713 SNPJ. Tajnik Joseph Langus je ob enem s tem Sporočilom poslal tudi članarino. cej izvodov koledarja, posebno Anton Jankovich. Naročil je še pet skupin knjig Cankarjeve družbe. — John Krebel je dobil in poslal eno naročnino. — "Želimo Vam veliko uspeha na kulturnem polju," piše Wm. Candon, tajnik društva 20 SSPZ, ki ob enem sporoča, da društvo ostane v ProsVetni matici. —» Knako je nas obvestil Ludvik Medveshek, tajnik društva št. 5 SNPJ. rezultate volitev v Zed. državah, vidimo, da si delavstvo želi nekaj novega, nekakšne spre membe, kar pomeni, da ni vec zadovoljno z dana njim sistemom. Vsled tega svojega nagnje nja po spremembi je delavstvo dostopno onim, ki mu nastavljajo limajiice fraz in obljub. Samo da je nekaj novega.. V ameriški javnosti opažamo, da med ljudstvom raste želja po nekakšnem Mojzesu, ki bi ga odvedel iz mizerije. Zdaj še večinoma upajo, da se bo Roosevelt izkazal za takega odrešenika. Ampak med mnogimi vera vanj že gine, kajti kljub vsem obljubam je pre-očividno, da se le trudi pomagati kapitalistični uredbi. Brezposelnost je bila lani v splošnem povečana, državni dolg raste in prav tako izdatki za relif. Obveznosti zvezne vlade segajo že v mnogo milijard dolarjev. Davki so naloženi tako, da jih direktno ali indirekt-no plačajo odjemalci. • Vzemimo za primero, da se bi socialisti v gotovih stvareh oprijeli taktike demokratov ali republikancev. Kadar zmaga republikanska stranka, požene iz služb vse demokrat*"!, in obratno. Ako bi tako taktiko zavzeli socialisti v Nemčiji in Avstriji, bi skoraj bili sigurni, da bi bili še danes na krmilu. Socialisti so se preveč * ozirali na zmožnosti, usmiljenje in na kompromise. Tf> je napaka, ki jo bo težko odpraviti. Če se še zdaj nismo nič naučili iz tega je to znak, da je nekaj narobe Z nami. — Anton Jurca. (Sodrug Jurca sklepa v teh izvajanjih s gtališča svojih iluzij, namesto da bi upošteval zgodovinska dejstva. Nelogično je pridigati na eni strani "militantnost" in na drugi vabiti v skrajni oportunizem. Jako neprevidno je delati zaključke o avstrijski ali nem-ki socialistični stranki tako, kakor jih izvaja v tem dopisu s. Jurca. Socialistično gibanje se mora razlikovati od kapitalističnih strank v vsem, drugače ni socialistično. Na zmožnost mora polagati važnost. V sovjetski Uniji je to pravilo uveljavljano celo 8 smrtno kaznijo.) Ambridge, Pa. — Tukajšnji! Nova razočaranja so neizo-Slovenski narodni dom se je gibna in delavclbodo spet pred pridružil "Prosvetni matici. —' vprašanjem. koga se oprijeti. Joseph Tekstar priporoča, daj Kar se tiče socialistov in ko-kadarkoli se bo kak agitator' munistov, so se dosedaj že la-JSZ mudil v njihovem okrožju, hko uverili, da ima ameriški naj jih obišče. Buhl, Minn.—"Naše društvo št. 314 SNPJ je sklenilo pridružiti se Prosvetni matici", poroča Rudolph Kovačič. West Allis, Wis. — Anton Jeršin piše, da bo imelo angleško poslujoče društvo št. 686 SNiPJ priredbo s programom enkrat v aprilu. Vprašal je za nekaj slovenskth in angleških iger, da si izmed njih izberejo primerne za to prireditev. "Majski Glas". — Zastopniki in drugi agitatorji so dobili tiskovine, ki so potrebne pri nabiranju oglasov. Uredništvo je tudi na delu in obljublja, da bu letošnji Majski glas res častna izdaja k jubileju 30-letnice Proletarca. "Agitatorji na delu." — Seznam naročnin, ki so jih poslali agitatorji, je v tej številki na 3. strani. narod nekako bojazen pred njimi. Imajo pač predsodek proti "izmom" razen "amerika- nizma". Lahko smo se že prepričali, da s to našo taktiko uspehi ne i bodo mogoči. Ako pogledamo program farmer-labor stranke, je našemu dokaj sličen. _ Samo, ako bi ga izvajali. Tudi je moje mnenje, da ime stranke nas ne bi smelo ovirati, ako bi bila sprememba v korist delavstva. Tudi naš program ni izvedljiv do pičice, akoravno bi nasa stranka zmagala. Izvesti bi ga mogli tšele sčasoma. Ako pa bi imeli program, ki bi ga mogli izvesti tak.»j, bi ga lahko potem L. Britz pozdravlja načrt konference Lawrence, Pa.—V 1427. številki "Proletarca" sem čital načrt za pospešenje naše agitacije v zapadni Pennsylvniji, ki ga je sprejela konferenca društev Prosvetne matice in klubov J. S. Z. Jaz ga pozdravljam, ker sem uverjen, da bodo z njim doseženi uspehi, to je, da bodo vrste nagega članstva ojačane in število naročnikov Proletarca pomnoženo. Poleg tega bo ta kampanja omogočila, da lahko razpečmo še več dobrih knjig. Proletrec je v 30. letu. Koliko je v tej dobi jugoslovanskemu delavstvu koristil, ni potrebno vsakemu posebej ali prepo-gostokrat razlagati. Bodril je delavce trezno in brez ovinkov ter učil le resnico v vseh bojih, kar smo jih imeli. V naši naselbini je bilo pred 15. leti živahno gibanje za Proletarca. Dasi je bila majhna po številu, je imel v nji približno dvajset naročnikov, socialistični klub pa 25 članov in članic. Časi tu niso bili boljši, kajti premogovniška družba je zavzela taktiko, da razžene napredne slovenske delavce, in to v času, ko svet ni še sanjal o sedanji krizi. Precej izmed tistih, ki so ostali, so pustili Proletarca. Vzrok je mlačnost in brezbrižnost. Čas je že, da se teh hib otresemo in postanemo spet aktivni za socialistično gibanje. Sprejeti načrti pennsylvan-ske konference imajo namen to mlačnost odpoditi in nas spet zainteresirati v Proletarca, J. S. Z. in Prosvetno matico. Louis Britz. toliko ložje izboljševali. FENCL'S VJIiliailkt bi bilo brez pomena, ker pr nas jih pozna vsak, ki hoče vi deti resnico in dejstva.* Vpra anje je, ali bomo tiko nadaljevali? Ce se bomo hotel, vzdržati na površju in "živeti" še vsaj eno desetletje, bomo morali strniti vse sile, ki »o nim še na razpolago, pa naj si bo to na dramskem polju, ali v drugem kulturnem udejstvovanju. Toda o tem razpravljati na tem mestu, bi bilo odveč zaenkrat .vsaj, še prezgodaj. Razmere same nam bodo narekovale drugače in to v doglednem času.. . Na Silvestrov večer se je vršila v S. S. Turn dvorani običajna staroletna prireditev društva "Sloga" št. 1 JPZS. Prireja jo že dolgo vrsto let. Društvu je prinašala do zadnjih par let velike gmotne in moralne uspehe. Potem pa se je začelo opažati zastajanje in^očitno nazadovanje, dokler ni prišel to leto skoro popolen polom. Seveda se bodo zopet našli taki, ki bodo kričali zaradi te resnice, kot da bi molk dejstva kaj izpremenil. Tudi v tej zadevi je nepotrebno nadaljno navajanje vzrokov. — Gotovi ljudje enostavno žanjejo, kar so sejali s tako marljivostjo. Pa, grobokopi tudi uspevajo —na svoj način. Peti o "naši dični", delovati pa drugače, pomeni gojitev neuspehov ter končnega poloma. Člane kluba M. 37 JSZ se opozarja na prihodnjo sejo, kil bo izredne važnosti. Ako bodo načrti zaupnega odbora odobravam po članstvu, bo klub iz<-šel iz letargije ter storil odločilne korake.za izvajanje že tako dolgo odiašanega načrta. Sedaj nam volitve ne bodo več jemale časa; potrebno je torej, da osredotočimo delovanje na agitacijsko polje. __ Frank Novak. ZLE POSLEDICE HUDE ZIME fa' i *t\ i • N« »liki to niagartM iltpovi i kupi Udu. Niagara I« redkokdaj tolik* umriM kakor to aimo. Tudi roka Miuiuippi jo bila nakupičena s ledom kakor to dolgo ne. V meatih je prod dvema tednoma pritisnil silovit mraz, ki je trajal do konca proslega tedna celo v meatih, kjer gro temperatura lo redkokdaj pod ničlo. % Ampak led ni tisto, na kar Hočemo poudariti pod to sliko, ampak trpljenje, katero se jo se bedne v mrazu povečalo. Dogodilo so je v teh okoUčinah nekaj samomorov, precej ljudi je zmrznilo v vežah, v stanovanjih, ki so brez kurjave, ali pa v tavanjih na prostem. Veliko teiko ozeblih je bilo poslanih v bolnišnice. ubog kmečki otrok, ko izgubi Naii kandidati mater, in kak en je konec ra»- Chicago. — V 22. in 23. war-čehe, ki jo napolnuje zloba. du smo dobili za socialistična V opereti boste čuli duet, so- aldermanska kandidata dovolj liste, trio, kvartet ter ženski in podpisov. V prvem je nomini-mešan zbor. Iz tega je razvi- ran Anton Garden in v drugem dno, da bo vprizoritev res za- Olg* Beranek. nimiva. V soboto so bile peticije vseh Vstopnina je samo 40c, kdor kandidatov na upogled iz raz-pa pride le na plesno zabavo, lo»ga, da se da vsakemu priliko plača 25c. Začetek sporeda bo uložiti ugovor ali ugovore proti ob 3. pop. Kogar veseli iti z na-1 peticijam drugih. Demokrati >*> mi iz Clevelanda, naj bo ob zaključili zahtevati, da se naj 12:30 opoldne pri Jos. Zadni-joba naša kandidata črta, ker so ku na 3839 R. 93rd St. Od tam na peticijah tehnične nepravilna« odpelje avtobus v Barber-1 nosti. Ako bi to upoštevali, so ton. Vožnjo računamo le 50e v v enaki meri tudi peticije dru- obe strani. — Jogip Lever. Thomaaov ahod Izza kulis občnega zbora SDD (Ta dopis j* hil no<*!an za ohjavo v pr?jinji itevvlk'. Ker je bil list ie napolnjen, je hil dipia odložen.) Collinvvood, O. — "Ne p)li-tike v Dom," so rekli na seji delničarjev Slov. delavskega doma. Ampak tisti, ki so to poudarjali, so mislili le na delavsko politiko. Le ta jim ni ljuba, dočim so sami za gojitev politike — toda pod klobukom demokratske stranke. Naj bo politike v SDD kolikor hoče, toda biti mora demokratska. Pionirji, ki so pred leti pričeli z akcijo za SDD, so imeli v načrtu zgradbo, ki bo služila napredku in delavski misli. Delavci takrat so bili brez svojega zatočišča in vrhutega preganjani. Zato so si zaželeli Dom, ki bo njihov.Dali so mu ime Slovenski DELAVSKI dom, kar dokazuje, kakšna ideologija je prevladovala med njimi. Ta akcija ima početek v 1. 1914 in se je v tem smislu razvijala dalje. Ako se delavec bori' za izboljšanje svojih razmer in je aktiven v svoji stranki, pravijo, da je to "politika". Ampak če se poteguje za "politično" ali kakor pravimo, "mestno" službo, tedaj to ni politika, ampak le lov za "job". Drugi spet pravijo, da moramo iskati prijateljstva pri talcih politikih, ki nam lahko znižajo davke. In res — davek je "znižan*', toda davčna oblast je znižala davčno , vrednost zaradi te krize vsem posestvom. Naivni ljudje radi vse verjamejo, toda tudi eni bodo spoznali, da ni pametno vzeti za točno vse, kar jim natvezajo demokratski politiki. član direktorija, ki je bil ob enem tudi revizor kluba, jih je imel vse skupaj precej na pikr. Prej tako hvalisanje in poviša-vanje drug drugega, pa ti pride takle zgagar in izneverjenec ter pove stvari, ki so nekatere zelo neprijetno zbodle. Tudi mi ne želimo "politike" v Domu, namreč politike zapostavljanja in zakulisnih spletk. Vse naj bo odprto in vsak naj bo deležen kritike in priznanja po zasluženju. Ali ste čitali nedavno izvajanja Ivana Zormana v A. D. in pa komentar njenega urednika? Ozrimo se zdaj na ono stran naselbine. Kdo je uničeval delo S. D., če ne prav tisti slični ljudje, s farovžem vred? Naj bodo dobrodošli, dokler so iskreni v delu in kot najemniki. Drugih, ki ima jo v mislih le svoje koristi, ambicije in "politiko", pa se je treba varovati. O SDD :e lahko rečemo, da vrši ali skuša vršiti delo, ki so mu ga začrtali ustanovitelji. Čuvajmo, da ostane tudi v naprej zvest tej nalogi, kajti po toči zvoniti bi bilo prepozno. Naj omenim še eno politiko. Demokratski koritarji se družijo z "vvould be komunisti", da bi dosegli svoje namene. Iz o- Druga obletnica kluba na north aide Chicago: — V soboto 23. februarja bo klub ?t. 16 obhajal svojo drugo obletnico na prireditvi v Aldine Hali, 911 Center St. Četudi v javnosti o našem klubu ne čujete mrtogo, deluje po svojih močeh za naloge in cilje, radi katerih je bil pred dvema letoma ustanovljen, oziroma obnovljen. Klub št. 16 deluje med Slovenci na severni strani Chica-ga. Tu živi stotine rojakov, in tem je naš klub v prvi vrsti namenjen. Vabljeni ste vsi, ki se zavedate današnjih krivic in vzrokov, radi katerih so nastale, da pristopite. Redne seje imamo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. dop. na 2250 Clybourn Ave. Zaeno vas vabimo na omenjeno veselico, da nam boste z veliko udeležbo dali več koraj-že za delo v klubovem tretjem letu. Vstopnice so po 25c. Olani in članice bodo skrbeli, da boste dobro postreženi in za obilje zabave. Igral bo Bud Schvvabov orkester. Ludvig VVipotnik. Volilna kampanja ! krat in istotako omenjeni klub. V 10. vvardu so vložili nomi-nacijske peticije štirje kandidati za aldermane. Eden je A. Stocker, kandidat takozvane enotne fronte, podpiran od komunistov; Signa Volf, ki je ženska, so indorsirali republikanci; J. Jankowsky, za katerega se baje ogreva tudi Jugoslovanski klub; sedanji alder-man Rovvan. Slednja sta demokrata. Jugoslovanski klub ima baje še 30 članov. \ Socialisti v tem vvardu nimajo kandidata, zato skuša A. Stocker pridobiti njihove glasove zase. Nekateri so njegovi enotni fronti že obljubili sodelovanje. — Poročevalec. Johnstovvn, Pa. — Dne 15. januarja je tu govoril Norman Thomas. /Poslušalo ga je nad zapisati tisoč ljudi. Klub It. 5 je razpe-čal za ta shod 50 vstopnic. Tho-masov govor je navzočim zelo ugajal. Je res mojsterski v svojih izvajanjih in socialisti smo na Thomasa upravičeno ponosni. Oba tukajšnja lista (Demo-erat in Tribune) sta obširno poročala o tem govoru, ki se je tikal miru in vojne. "Socialistično urejena svetovna uredba je edini siguren izhod iz nevarnosti vojne," je dejal Thomas. "A1(o smo šli v svetovno vojno res zato, da odpravimo vojne in obvarujemo demokracijo, tedaj smo mi izmed vseh najbolj poražena država na svetu," je dejal Thomas, "kajti danes je več oboroževanja in gih neveljavne. Zakon namreč določa, da se mora vsakdo podpisati natančno tako, .kakor je označen v volilnem imeniku. Poleg svojega imena mora napisati naslov. Ne zadostuje pa samo St., ampak "Zarja" želi ojačati avoj krog Cleveland, O. — Pevski zbor "Zarja", odsek kluba št. 27 JSZ. je pričel s poukom za pomladanski koncert, ki se bo vršil drugo nedeljo aprila v Slov. nar. domu. Poleg drugih točk bo na sporedu komična spevoigra "It Can't Be Done". Zdaj, ob pričetku pouka za naslednji koncert, je Čas za o-jačanje zbora ugoden, zato vabimo prijatelje in somišljenike, ki imajo potrebne kvalifikacije za petje, da se mu pridružijo. Staršem priporočamo, da naj pridobe svojo mladino za pristop If- zboru, kajti s tem ji bodo pomagali do potrebnega razvedrila in veselja, kakršno ji je le v korist. Boljie je. da je manj demokracije, kakor pred cjaiiatična pričetkom svetovne vojne." "Ampak mi smo šli v vojno, ko so ameriški kapitalisti spoznali, da so njihova posojila zaveznikom v nevarnosti zaradi zma#ovanja nemške armade. Zato smo poslali na evropsko bojišče naše fante, da pod-pro naš dolar. Precej fantov so nam vrnili, ampak dolarjev pa prav malo." ^e in slične Tho-masove omembe so navzoči splošno odobravali, ker so zadele v živo. — Poročevalec. Street, in ne Ave., ampak Ave-nue. Kdor pri svojem naslovu na peticiji izpusti besedo Chicago, je podpis prav tako lahko proglašen neveljavnim. Ugovori so bili predloženi komisiji in sodniku v pondeljek. Naši odvetniki so pripravljeni odbijati ugovore demokratov in drugih, končno pa je odvisno od sodnika, oziroma volilnega odbora, komu nominacijo priznajo in komu ne. Ko to pišemo odlok volilne komisije se ni znan. Tony Sender pride v Chicago v nedeljo Chicago. So. Chicago, III. — Tu je v teku živahna kampanja za al-dermanske in tudi županske volitve. Posebno zanimivo je poslušati govore tekmecev za urade. Deseta vvarda v Chicagu ima izmed vseh v Chicagu največji, naša tu rojena mladina aktivna odstotek tujerodnega prebival- v organizacijah, kakor je npr. stva. 95 odstotkov tujerodnih naš pevski zbor "Zarja", kot delavcev v S. Chicagu je delav- da bi se dolgočasila in posto-cev, ki delajo v železotovarnah pala od prisiljenega brezdelja, in mnogi v raznih drugih obra- "Zarja" je pevski zbor za-zadja pa gledajo farovži in ča- tih- Trdijo, da je izmed prebi- vednega delavstva, katero se valstva v tem vvardu 65 odstot- bojuje za odpravo profitnega kov Slovanov, torej večina, sistema. Deluje v naselbini že Največ je Hrvatov, Poljakov, osemnajsto leto. Slovencev, Slovakov in tudi Pevske vaje so vsak četrtek druge slovanske narodnosti so|od 8< do 10 zveeer v starem po_ Potrebujemo 60,000 podpiaov Chicago, III. — Socialistična stranka je nominirala kandidata za župana in v druge me= stne urade. Toda da bodo no-minlrani po zakonu, moramo nabrati na peticije naše stranke nad 60,000 podpisov. To ni majhno delo! Zato soc. stranka apelira na vse sodruge in so-družice. da naberejo čimveč podpisov na te peticije. Vrnjene morajo biti v uradu Prole- — Znamenita sogovornica in bivša članica nemškega državnega zbora sodružica Tony Sender, ki je zdaj na predavateljski turi v Zed. državah, bo v Chicagu v nedeljo, 3. februarja. c'ia-nice soc. stranke ji omenjenega dne prirede sprejem v Chicago Woman's klubu na 72 E. lltlr St. Vršil se bo v Jane Addams Room. Pričetek ob 4. pop. Ser-viran bo lunč, nakar se vrše govori. Glavna govornica bo kajpada Tony Sender. Predmet: "Fašizem — nevarnost svetovnemu miru?" Vstopnina 50c, ki plača tu li večerjo. Kriza v Franciji Kriza se je v Franciji lani zelo poostrila, dasi se ji je; najdalj upirala. Brezposelnost še narašča. Vlada je podaljšala obvezni šolski pouk z 12 na 14 let, da tudi na ta način zmanjša število nezaposlenih. Tovarnarjem, ki so pripravljeni najeti več delavcev, če- JUBILEJNA PRIREDITEV 30-LETNICE PltOLETARCA v nedeljo 10. mami V DVORANI SNPJ Bogat varijetni spored• Vstopnice po 40c. kajo na plen. . Torej zavrzite to politiko in šele potem recite "ne politike v dom!" Čtavnica (po Slovensko čital-, niča) je po mnenju enega demokratskega rojaka tudi preveč politična. Mogoče bi napredovala, ampak je križ, ker se zanjo zanimajo samo sooiQlisti, #amesto da jo bi podprli tudi drugi, ki pravijo, da so napredni. Socialisti se pač zavedajo vrednosti delavske izobrazbe, zato se tudi trudijo za take u-stanove. Ako ne bi bilo njih, bi "čtavnica" že d/vno sla in direktorji bi njeno sobo lahko porabili za kak urad. Ampak noben dom, ki nima kulturnih u-stanov, kot je čitalnica, ni dom in ne služi namenom, radi katerih je bil zgrajen. Dotični je nekoč priporočal, da naj uvrstimo v čitalnično knjižnico tudi sveto pismo. Morda bi pomagalo, da si bi socialisti oprali "grešne duše", Vseeno, seje smo dokončali, prizori so bili odigrani, izvol jen je nov direktorij, med njimi menda tudi par socialistov, ki bodo upravljali to ustanovo leto dni. Takrat pa pridemo spet skupaj in se znova spoprimemo zaradi "politike".—Inkognito. Seja odborov JSZ in občni zbor JDTD Chicago. — V petek 1. februarja se bo vršil občni zbor Jugoslovanske delavske tiskovne družbe v uradu Proletarca. Udeleže se je naj vsi člani odbora slovenske sekcije in pa u-pravni odborniki Proletarca. Na dnevnem redu bodo med drugim volitve novega upravnega odbora. Isti večer po tem občnem zboru bo v uradu Proletarca redna seja odborov JSZ. prav se jim bi zdaj ne izplača-tarca najpozneje 23. februarja, lo, je vlada obljubila kriti raz- P. O. | liko s subvencijo. zastopane., Ostali prebivalci so po rodu Madžari, Nemci itd. Pobožnih Ircev je tu okrog 5 odstotkov; kljub svojemu malemu številu je politična moč v tem vvardu njihova, seveda zato, ker oddajajo irskim politikom glasove Slovani in drugi volilci. Sedanji alderman je Wm. A. Rovvan. Ako se bi ravnali po skušnjah, bi ga morali poraziti. Navajam sledeči slučaj. Dne 11. maja 1932 je šel k njemu finančni tajnik Jugoslav-Ameri-can Citizen kluba s pismom, v katerem je bilo pojasnjeno, kako preti njegovemu domu propast, o bolezni v hiši, operaciji in drugih nadlogah. Pismo je bilo angleško, s podpisi odbornikov kluba, alderman pa naj bi kaj storil za tega voli!ca v njegovi stiski. Ko je omenjeni vstopil v aldermanov urad in izročil priporočilno pismo, je ta pogledal na kuverto. Dasi omenjeni klub trdi, da je, ali da je bil takrat največji politični klub v tem vvardu, alderman ni hotel citati vsebine. Prišleca je grobo odslovil, da je on Ameri-Tri Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piie uprav ni št vu. ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu Obravnava proti Bruno H I Pr'občen\**'toPn'k* apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri-Ilauptmaunu, ki je obtožen U-|[ pn(1°b,vat' »*'<>čnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsa- i•> --------- I i- II..... *eK* slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. grabljenja in umora Lindber govega otroka, od vsega počet-ka izrablja revolver, ko časo- so bile storjen^ ^ j članstvo kluba izvršilo mnogo j kakršne so, vam je agitacija Splošna bilanca delavskih dela v preteklem letu, pravza-1 zelo, zelo olajšana. To je vaša organizacij — bodisi političnih prav ga je izvršilo več, kot bi naloga, in ne naloga starih, ker med mladino je omogočeno agitirati samo mladim. Mladina razume sebe, ne razume ali gospodarskih — za leto V danih razmerah in okolšči-1914 ni razveseljiva. Po vsej I "ah kdo pričakoval. — V za-pravici lahko refemo, da jejčetku leta 1934 je bilo v klubu delavstvo v splošnem v defen-1 110 članov in koncem leta I starejših članov. Resnica je, živi v boju s svojimi nasprot- 1934 pa 105; nazadovanje to-: da ljubi mladina zabavo, in ne niki. Resnica je, da so prido- rej za 5 članov. Tekom leta je suhoparne politike. Toda ali je bitve manjše kot izgube. Toda, kdor natančno prouči splošen položaj, mora priznati, da četudi je delavstvo v ofenzivi, so itgube le začasne, pridobitve pa trajne. Razsodno delavstvo se ne navdušuje za politične ali gospodarske "skoke", ampak za smotreno in sigurno na predovanje. Boljše je napraviti en počasen korak proti cilju, kot pa napraviti dva skoka, in potem se umakniti za štiri korake. Ta prislovica je bila in je še vedno v pravilu naravnega razvoja človeške družbe. Kot že navedeno, pridobitve na videz ne odtehtajo izgub. Isto velja tudi za naš klub. V članstvu nismo napredovali, in tudi ne v finančnem oziru. Glavni vzrok je še vedno tra jajoča brezposelnost in kriza, radi katere je delavstvo najbolj prizadeto, in splošna re-signiranoat med, delavstvom, ki je posledica brezposelnosti. Marsikateri si je predstavljal, da bi brezposelnost prebudila delavstvo k energičnemu boju za svoje pravice, t.,j. pravice človečanstva, da bi delavec spoznal, da je tudi človek in kot tak upravičen do človeškega, življenja brez krivic in trpljenja. Toda tisočletja tiranije, v kateri se nahaja delavstvo, je v splošnem tako- j rekoč ubilo v njemu oni čut, ki postavlja človeka na stopnjo pravega in samozavestnega človeka. Je to žalostno, toda resnično, in vsled tega se ni treba nikomur Čuditi, ako je v sedanji krizi edini in glavni cilj vsakega brezposelnega delavca — dobiti kos kruha, brez vprašanja, ali je zadosten ali ne, in kako ga dobi ter pristopilo h klubu 9 članov, odstopilo pa 14, večina edino ra- za bava mogoča v sedanjih razmerah, ker mladina nima niti d i nemožnosti plačevanja pri- za dostojno življenje, kaj šele spevkov, za izjemne znamke pa vsled ponosa niso hoteli vprašati. Izjemne znamke dobiva sedaj 11 članov, kar jo i/.redno malo za klub št. 1 JSZ ; vsakdo plačuje, dokler zmore. — V polletnem poročilu sem izjavil, da ni veliko prilike do- za zabavo? Odpraviti je treba ' trm, ki povzroča razmere kot so sedanje, in ta sistem bo odpravil le__?orializem, ne pa opevani "nv\\ deal". Upam, da bodeie upoštevali ta moj apel. Vaše geslo za tekoče leto 1935 naj bo: Podvojiti thm« starejšimi j „tvo angleškega odseka kluba naseljenci, kljub temu, da ima- &t j JSZ mo veliko število simpatičar-jev, in to ponavljam tudi se- daj. Je pa obširno polje medije sledeči: Finančni pregled leta 1934 DOHODKI: Prispevki članov ........................................j 411.00 r-......................... 2,621.84 .......................... 128.32 Dohodki priredb Razni drugi dohodih....... Skupaj . $3,1410.9 A IZPLAČILA: JSZ ta članske znamke, Prosvetni matici in razno. . Stroški s priredbami ................................... Stroški pevskega zbora "Sava" (učitelj, nabava pesmi, dvorana za vaje...........................................*...... Najemnina dvorane za seje, shode in drugih prostorov.......... Razni stroški naraščaja kluba in pevskega »bora "Sava"........ Naročnina na socialistične liste............................. Podpora: Tiskovni sklad Proletarca...................$139.91 Agitacijski sklad JSZ...................... 30.38 Volilna kampanja ........................ 17.25 Okrajni organiiaciji stranke................ 17.00 Nabava knjig za knjižnico................................. Vstopnice na Riverview piknik in za *hod Thomas-Winter. . Upravni stroški in vožnja delegatov na zborovanja............. $ 357.69 1,662.15 obiskani priredbi 4,.marca in koncert "Save" 25. novembra. Povprečna udeležba je bila 300, kot običajno vsa leta. Klub ima številno simpatičar-jev, ki se- redno udeležujejo njegovih priredb. Prosvetni odsek kluba je aranžiral po rednih sejah razprave ali predavanja, kadarkoli je čas dopuščal; na dveh sejah so bili navzoči zastopniki hrvatske komunistične sekcije in razvila se je živahna razprava o "enotni fronti". V koliko si tč na razprava koristi v svrW omejitve razdira med k muini-dično in aocislbtično stranko, je veliko vpra anje. Po mojem mnenju prav nič.* Ne vidim prav nobene iskrenosti na strani hrvatskih, komunistov, ampak samo ribarenje v kalnem, čemur dokazi so njih listi — Radnik in The Dailv Worker, kakor tudi njih taktika, pa bodisi v preteklosti in tako tudi sedanja. Po mojem mnenju je veliko bolj priporočljivo porabiti dotični čas za predavanja ali razprave med člani kluba samimi; ako pa dobimo zunanje govorr.ike ali predavatelje, pa dobimo take, ki ne bodo za-nikavali to, kar delajo. Novembra 1933 je bil v angleško poslujočem odseku ustanovljen poseben odbor za raz- CALIFORNI A. Los Angel*«: Frank Novak. S«n Franclsco: A. LeklUtn. COLORADO. Clifton: Peitttr Zmerzlikar. Creitcd Butte: Ant. Slobodnik. Hastings': John ZaverAnik. Pueblo: Fr. Boltezar. Somerieti Anton Majnik. VValaenhurg in okolica: Frank L. Tomšič. ILLINOIS. Herminiei Anton Zornik. Imperial: Frank Auguštin. Johnatown i* okolica: Arrdrew Vi- drich, John l^ngerholc, Ilija Kuba I o. Krayn-Dunlo: Louis Sterle. Lat robe: John in Mary Fradel. Lawrence: Louis Britz. Library: Nick Triller. Lloydell: Frank Sustarsich. Luzerne: John Matičič. Park Hill - Conemaugh: Frank Pod- Chicago: * rank Zaitz, Charles Pogo- Renton: Anton Bogataj, reiee Anton Andre*. Johnny Rak. j s». Michael: Frank Bizjak. CaroUne Macerl »n Frank Bizjak. |Sytaa: Frank Ursitz. Tbroop: John Oreshek. 204.54 11.61 58.50 Skupaj.............. • ■ k Dohodki ......... Izplačila ............. čisti prebitek v letu 1934...... Prenos od 31. decembra 1933. .. . Skupaj ...................... Odšteta "zmrznjena gotovina"... .....$3,160.96 ..... 3,139.03 Čista gotovina 31. decembra 1934....................$271.54 BI 7.92 45.50 7.91 49.oo! pečavanje socialistične literatu re. Od moje strani moram izreči temu odboru vse priznanje, ker je bil v resnici aktiven. Ta odbor je razprodal v 14 mesecih 1,605»kosov razne literatu-* M 21 re' od katerih naJ navedem sledeče; Taxes and Tax Dod/ers >3,139.03 200, Nevv Deal 200, Inflation 200, Nevv Leader 250, Social-ism and Americanism 450. Sku-piček za literaturo znaša $83 49c. Stala je $65.95; v blagajni tega odbora je sedaj $17.29, in ' to vsoto uporablja odbor za na-! ročanje nove socialistične literature. Brezplačno je odbor razdal 580 izvodov. Poleg na- $ 21.93 . 535.36 .$557.29 . 285.75 BRUNO R. rtACM\MANN pisje, posebno še Hearstovo, ki poleg senzacionalnega poročanja še hujska po vrhu. V tekmi za povečanje cirkulacije Igrajo na najnižje človečke instinkte. Namesto, da lhar' | Maynard: Anton Skaberne. Velike ameriške korporacije *'wburfh: Jo8, Lever* bore proti zunanjim unijam Z^J CIT' in proti vzakonjenju maksimal-; nega 30-urnega delavnika v te- pennsylvaNU. dnu v korist samo svojih delav- Aliqalppa: Geo. Smrekar. Bartol Ye-cev. Rog ne daj, da bi jim bilo Anna M u za svoje interese! V vsakem rr.ffrtn! Tnm, Farmi n gt on : John MajdiČ. La Salle: Frank Martinjak, I^eo Zev- nik, Pet^er Banich. Ogletbjr: Anton Udovkh. So. Chicago: Max Murolt. Springfield: Anton Per, Jos. Ovca. John GorSek. Virden: Fr. Ilersich. VVaukegan in North Chicago: France« Zakovftek. INDIANA. Indianapolit: Frank Rkufca. KANSAS. Arma: Anton Sular. Grots: John Sular." VVrst Mineral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit: John Zornik, Albert, Na-prudnik, Peter Benedict, Joseph Korslch. Trenarjr: Jo«. Strle. MINNESOTA. Bukl: Max Martz. Chitholm: Frank Klun. Dulutk: John K«4)i. Ely: John Teran. MONTANA. Red Lodge: K. Knnotnik. NEW JERSEV. ElizabetK: Andrcir Sprogar. NEW YORK. Gowanda: James I)ekU»va. Little FalU: Fr. Petaus OHIO. Akron in Barberton: Max Kotnik in John Anderluh. Akron in Kenmore: Joseph Jereb, Leo Bregar. Bridgeport: Joseph Snoy. Barberton: John Jankovich. Cleveland: . John Krebelj, Anton Jankovich. Tire Hill: Jacob Streli. Vintondale. James Vidmar. VVeat Newton: Jos. Zorko. VVillock: John Koplenik. Yukon: Rudolf Fradel. Helper: UTAH. Anton Kokal. WEST VIRGIN1 A. Pierce: Frank Polanc. Star City: I^iwrence Selak. WISCONSIN. Kenotka: Frank žerovec. Milwaukee: Jakob Rotic. I^onard ! Alpner. Skebojrgan: Fr. Stih. VVillard: Mike Krulc. We«t Allia: Vincenc Pugelj. WYOMING. Diamondville in okolic«: J Anton Tratnik. Kemmerer: John H. Krzisnik. Ročk Spring«: John Jereb. Ali ste »i Ameriški družinski koledar letnik 1935 že naroči-li? Stane 75c. PRIREDBE KLUBOV J« K« Ze Crafton: Jacob Tomec. Canonaburg-Strabane: kave, John TerČelj. Cuddy: John Jenko. Export: Jos. Britz. Marko Te- članku, v oglasih in v radiu po-vdarjajo, da je velika večina njihovih delavcev nasprotna - - - ■ _ .» • • • 1 b*uuri: uun. ril 112. M . . , zunanjim unijam tn da so zo- Fo„ . ritw. Fpnn. Pofo. Maia meseca le hi lutnnov. J . .» . ^ore•t i.i»y: rrank Rataic, Tony moj« ineseia jt on ustanov- per znizanje delavnika, ker ve-! z«itt _____ ____ _______________ , ,J6n kjV,ba ,n Pevske- fj0 da bi jim kompanije potem Green.boro: Tony Zupančič. Priredba 4. marca in piknik ** zbora , Sava . člani tega .»korale" znižati plačo. Hender.onTiiie: Albm Kamičnik. 16. septembra sta bile prired- ()d^eka 80 v tem nastopili = --- be vseh čikaških klubov, kate- trikrat. 'n s.cer 21. oktobra pod rih čisti prebitek je bil izročen JSZ v agitacijski sklad in v tiskovni sklad Proletarca. Poleg navedenih je imel pevski zbor 4tSava' eno domačo zabavo in en družabni piknik; istotako je klub aranžiral družaben piknik v Forest Preserve z ostalimi čikaškimi klubi, t. j. $«.40 C K\.|I4> ZA 9 J, Cankarjeva družba ^ Na r Cirila naslovitr: PROLETAREC, 3639 W. 26th SlM Chl rago, III. 2. S. je izdala za leto 1935 alecleee knjige: STARf VEK. /. zrezek. Splo&ha zgodovina socializma in socialnih bojev. SREDNJI VEK. 11. zvezek. (Obe ti knjigi sta delo Maks Reera.) POD SEVERNIM NEROM. Pavel Nizivoj. SESUTI STOLP. Ivnn Molek. KOLEDAR CANKARJEVE DRUŽBE. Vseh teh pet knjig dobite po pošti za -1.40... Ako pridete v urad Proletnrcn sami, jih dobite za $1.25. Ž vodstvom sodr. Mary Jugg. 25. novembra na koncertu pevskega zbora "Sava" pod vodstvom Jacoba Muhe, in na božičnici čikaške federacije S. N. P. J. pod vodstvom sodr. Mary Jugg in Louis Beniger-ja. X petju podučuje nara čaj pevovodja pevskega zbora "Sava" Jakob Muha, v dramatiki in raznih drugih predmetih Mary Jugg in Louis Beniger. Sodrugi in sodružice! Vse delo, izvršeno v letu 1934, je bilo vaše delo. Ne bom navajal posameznih oseb, ker bi moral takorekoč navesti vse. Vsak je storil to, kar je mogel: Nekateri več drugi manj. Aktivni so bili vsi, pa bodisi v agitaciji za nove člane, pri prodaji vstopnic, pri delih na priredbah itd. Da ste bili aktivni, so dokaz priredbe in finančno poročilo, ker priredbe so prLgjesle prebi venski pevski zbor v Chicagu. ki obdržava vse vaje v jednoti-ni dvorani. Klub ima večino priredb v jednotini dvorani. Že neštetokrat je bilo pojasnjeno, da večje dramske predstave, in tako tudi koncertne programe, ki vsebujejo spevoigre, radi premajhnega odra v jednotini dvorani ni mogoče uspešno predvajati, česar klub ni kriv. — V letu 1034 je klub plačal dvorani SNPJ $85.50 najemnine za seje in vaje, za priredbe pa $117, skupaj $202.50. Leto 1935 je za klub in celo JSZ izredne važnosti. Imeli bomo dve velepomembni obletnici: tridesetletnico Proletarca in petindvajsetletnico ustanovitve JSZ. Pri obeh ustanovah je bil klub št. 1 glavni faktor. Prepričan sem, da bodo člani kluba št. 1 enako agilni in aktivni za Proletarca in Zvezo letos, kot so bili sodrugi pred 30. j Dobro godbo Vam oskrbi BUD SCHVVAB and HIS BUDDIES (prej Benčano* orkester) Tel. Irving 9127 3742 N. BERNARD ST. CHICAGO, ILL. Najamete lakko od enega do sedem mol. tek. Vsled tega izrekam v ime-1.let i, oziroma 25. leti. Aktivnost nu kluba priznanje vsem, v upanju, da bodete enako agilni v letu 1935. Od časa do časa se pojavlja kritika, da klub št. 1 JSZ ne patronizira dvorane SNPJ. Vsem onim, ki "ne vedo" ali nočejo vedeti povem, da jejiaš klub ona organizacija v Chicagu, ki da dvorani SNPJ v primeri Z drugimi slovenskimi organizacijami v skupni vsoti največ najemnine. Klub obdr- 35 izraza v pridobivanju novih; naročnikov Proletarcu in novih članov JSZ. — Sodrugi in sodružice, naše geslo v tekočem letu naj bo: Podvojiti število naročnikov Proletarca — agitacijo za nove člane pa naj izvršijo člani mladinskega odse-| kn kluba iz razlogov, katere sem žo preje navedel. Ob 30'.et-| niči kluba sem povdaril nasled-| nji stavek: Ne, kar veleva mu i stan. kar more, to mož je storiti Dr. John J. Zavertnik PHVSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURi: At 3724 W. 20th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9695 Wedne*day and Sunday by appointments only Reaidence Tel.t Crawford 9440 If no answer — Call Auatin 6700 V sledečem seznamu so priredbe klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih pevskih zborov. Ako priredba vašega kluba ni vključena, nam sporočite. FEBRUAR. SO. CHICAGO, ILL. — Veselica kluba st. 224 JSZ v soboto 2. feb. v Hrvatskem domu, 9616 Comercial Ave. BARBERTON. p. — Pevski sbor "Delavec" iz Clevelanda vprizori v nedeljo 3. feb. v dvorani druš. "Domovina oporeto "Na kmetiji in v kaj- ilciM. BRIDGEPORT. O. — Konte.t za popularnost in plesna aabava kluba it. 11 JSZ v soboto 16. februarja v dvorani na Bojrdsvillu. STRABANE, PA. — Veselica klu. ba st. 1IS JSZ ♦ soboto 16. februarja v dvorani društva Postonjska Jama SNPJ. CHICAGO. ILL. — Veselica kluba it. 16 na north side v soboto 23. februarja v Aldine Hali. MAREC. DETROIT, MICH. — V nedeljo 3. marca vprfzorita kluba it. 114 in 115 JSZ v Slov. del. domu socialno dramo "Rdeče roie". CHICAGO, ILL. _ Slavnost 30-letnice Proletarca v nedeljo 10. marca v dvorani SNPJ. IMPERIAL, PA.—Konferenca klu-bov JSZ in druitev Prosvetne matice v nedeljo 24/ marca dopoldne. APRIL. CHICAGO. ILL. — V nedeljo 14. aprila koncert Save v dvorani SNPJ. CLEVELAND, O. — Koncert aoc. pevskega zbora "Zarja" v nedeljo 14. aprila v SND. CLEVELAND, O. — Veselica klu-ba it. 49 JSZ v Slov. del. domu, v nedeljo 21. aprila. MAJ JOHNSTOWN, PA.—Majska slav. nost kluba it. S v soboto 4. maja. ^ SPRINGFIELD. ILL. — Prvomaj-ska slavnost kluba it. 47 JSZ in vpri> zoritev drame "Razvalina življenja". VVaukegan, ILL.—Konferenca druitev Prosvetne matice in klubov JSZ v nedeljo 19. maja v Slov. nar. domu. VVAUKEGAN, ILL.—V nedeljo 19. maja pop., po konferenci JSZ, vprizori dramski odsek kluba it. 1 Mo-ikričevo soc dramo "Rdeče roie". JULIJ. CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 in odsekov v nedeljo 21. julija na Pintarjevi farmi. žava vse svoje seje v jednotini j dolžan! Te bosotie ponavljam dvorani, ako je nn raBpola&o; in polagam na srce v*em čla-pevski zbor "Sava" je idini slo-j nom kluba it. !. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNtJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. A Vu^ro; lav Weekly Devoted to Va: IMcrpM, f the Workera OA'TICIAR(w«: became the main farm of pro- works employment will be providing material« for publie-J. ,lVttM' wolrkin* ?n Seljinl?.fapm .»• duetion in society. Before this about $550 a year. This vvill be vvorks. And the result? Sliding «yatem appeared there vvas oc-easional economic distress fol-lovviiig vvars or as a result of pestilenee, a cyclone, an earth-tjuake or some other natural cause. A one-crop region like tobacco in Virginia in the co-lonial period also accasionally brought a sharp decline in prices and a temporary erisis. Hovvever, industrial Jepres-sions did not become periodlcal until the capitalist form of production became general. This system has proiucei a erbus on an average at eyery thirteen years, an j t Hi5 doei not include minor dcpressions ot short du-ration between the major oness. jThe hist jry of capitalism shovvn "that it is fatally stric ken vvith not only feeble purchasiug right povver; it" vvill tend to aceustom novv. m i«>v{.» vvith hU dau{hter Milka. It vvas Milka that | ersuaded Ivan to baek to where we are mrke thv farm his home when «he Ilaving slipped back,|'*und Mm wandwi♦■ | ru,,,<,|t,;<,i. honieles* and in ignorante available to take up the slaek,' 1 " hb birtKr4fht' ,vun we,! vvhat publie work; :i 10 n\i> mrmrigni. ivan was [ liked at fir.^t for hi« knowled>re and j cheerfulnes* and soon.had a plače in Practically none. Lookillg at this depression the household. Everything went alongj Martha dccide* it's tirne to leave. normal rate to even temporari-j ghost that haunts the ruling po- ,im' unti1 Seljan, a widower married ly puli capitalism out of the litlcians, thev mav vvell ask ***i,V ",s *',fe Martha. eruel and iT 1 I '.u D H ou I u . 1 selfi.-h by nature, determine« to run hole. : with Bili Shakespeare whether the farm hei. own way which she doeH Then, as the publie vvorks it "brings airs from heaven or with nag?'"* and »eoldlng until no program gradually becomes blasts from hell." completed, it vvill be necessary —The Nevv Leader THE HEART OF SOCIALISM By Arma A. Maley Our bread-winning machinery is cialism. but to the laek of it. The neccaaarjr t»» the lives of men toge-; people muxt ovvn not onl.v ! fi • s h«»<>h this disease, and as long as the It nray be called aocial-uae prop- but also the bouk »upplie«, the male- system survives it is imp0S8ible <,rty> Socialiam Stands for a n?w in-|rial»for buildinj? th? .schools, and^"^ 1 f. J- f , . . du.ntrial eontrol—for the ^o:ial own- otber things" necesm- world depression The Ncwjm||nit , MiIls , ryanroads, tele-, , # , k u Deal IS novv added tO the I^e- and telephone.facilities-the . The mrnbrn of our Ei^liah Se<- deral Reserve Act. What is to)«reat means of production, trans-1t,on,of branch } JS|4 last w:.t>k portation ,nmmnni,.tinn_.r. to plan for another year cif aetive So- one can see her for hate. Ivan and Milka rut'.najfing through the collage find documenta written by fvan's father p rov ing that the faim was in realty Ivan's property. He al^o learns of his last name and ege vvhich be did not know before. Martha's na^ging helpa Ivan de-cide to leave the farm. He goes to a nearby eottage and make« it his home. Martha inspired by ner victory over Ivan make« life un^earable for Milka who goes to her grandfather. Dedek "There can be 110 economic health in this country until bil-lions of the money novv ^oing to the ovvning class are diverted into the pocketrf of the con-suming vvorkers. Excessive in-comes cannot novv be wisely spent or invested. For many decades in the United States there vvas a shortage of capital, vvages from time to time, but, but that day has passed. The in the very nature of the capi- Ijan for, neglecting his daughtor wh?retipo-n they ko to Dedek'« plače bu: Milka haa disappearad. fialjan re-ajiror'-.-hes his wife and blames her for Milka'« disappearance. In a blind rage he threaten« to kili her upon which In the ineantime Milka goe« to Ivan and tells him that fhe left home and want« to live with By the gravo of Ivan's father they awear to live as man and wife vvith the cottage named as witne«s to thejr marriagc. Finally, it ali enda batk on the farm wherc upon the insistency of Seljan, Ivan take« charge and the wet the principle of social cor>trol to the extent that you .believe in pu-blic schools, publie roads, the pu>/» pi hisera to be vvith us again Fe-) bruary at Styi>lo's Hali and enjoy the f i n» program that vvill take plače. 1 Our senior comrades and their friends are likevvise urgid to spend this evening with us. Or tfnniirr, ChicagO, l'l. THE WORKER By Berton Braley I ha rt brolcen my kan (is on y(rur granite, I Iutre brohen my strength on your .strel, t have sircated t h roufjh ffears for yonr jfleusure I have u orked like a slave for your u eal. And irhat iti the irage yon have paid ntef Yoh mastem and drivers of met% K no n n k so I rome in my hunger To bnj for mori fabor again! / hure given my manhood to serve yon, I ha ne given my gladness and youth ; Voh have used me, and spent me, crnshed w, And thrown me asidr fvithout rut h ; Voh have shut off my eyes from the sunlig/U. M t/ hings from the untaintrd air, You have housvd me in horrible pares, Surrounded by squalor and rare. / have build you the icorld in its beautif. I have brovght you glory and spoil; Von have blighted my sons and my daughtcrs, Yon have scourged me again to my toil, Yet f suffer if ali in my patience, For somehoiv l have dimly knon n, That some day the ivorker urili continer. In a ivorld that was meant for his otm! the incontrovertible evidence that capitalism is through. It is quite true that if the money had gone to the vvorkers there vvould have been no depression, but that is the sort of thing vvhich just isn't done under capitalism. VVorkers may vvin somevvhat higher talist system, the employem have to pile up billions of pro-fits or they won't play. The time vvhen the vvorker« receive their full earning«, minus the cost of administra-tion, vvill be the time vvhen capitalism no longer exists. It can't happen under capitalism. • The inability of ihe bene-ficiaries of capitalism to find sufficient opportunities for the investment of their surplus capital, marks the beginning of the end of the system. VVith-out expansion, it cannot fune-tix>n. It may hobble along for some time, but it vvill never be a lusty, going system again. It vvill be laid in its grave just as soon as the people acquire an understanding of the real factu and the way out. It is the province of the Socialists to edu-cate the people—and it is your province to help to do it. Furthermore, it is the duty of the vvorkers consciously to train themselves for govern-mental and industrial positions —to train themselves to take charge of the vvhole vvorks vvhen called upon to do so. —The Milvvaukee Leader. We have often said that we vvere opposed to terror, shooting«, etc. But, I suppoae, when an incident oecurs a« o cc ur red in Chicago la^t week where an elderly woman and her full grown Socialist Party that their two con-gresjrmen Victor Berger and Meyer London were the spon«ors of ill fited social bili« in 1912 and 1916. What a memory to our dear decea»ed com- were forced to the wall to starve j rades. Out of Berger's grave cdmet by the economic depresaion, we would the old age pension bili of 1912, not not be human if we didn't at leaat exactly as Berger wrote it but th« THE MAN WH0 M0N0P0UZES THE BklDGE the only source of progress. The financial standing shows a net balance of $271.54. The receipts for 1934 totaled $3,160.96 and disburse. ments $3,139.03. Singing Society "Sava" has a net balance of $24.74 for the year. Expenses incurred by hy "Sava" for 1934 were $525.42. ThiK Includes instruetor'« fees, song selections, hali rent and other ne-cessities. Contributions to the sustaining fund were: to Proletarec $139.91, Socialist Party of Cook County $17, Agitational Fund of JSZ $30.38 and to the West Side District campaign fund $17.25, a total of $204.54. During the past year seven major affairs were held. A Nevv Year's Eve dance, a joint Commemoration o»f th-e Pariš Commune on March 4, by the Chicago JSF branehes, SavaV Spring Concert, April 29, Sava's Moonlight Picnic, August 18, a joint picnic for Proletarec, Sept 16, a dramatic pre-sentation, October 21 and Sava's Fa41 Concert, Nov. 25. The proceeds of the joint affairs of March 4 and September 16 were given to Proletarec an^ the JSF. In addition to these, several minor socials vvere held. The attendance .at these affairs, i a spite of the depresaion, was satisfactory. After every regular branch meeting, leclurea and diacussions on major problems and current events were held. Theae meetings and lectures wert well attended. • Our membership decreased from 110 to 105 memhers. Although our membership is some^hat smaller, the comrades performed a great deal more work during the past year. The branch also has the go0d support of its many sympathizers. An English Speaking Section was of $17.29 in their revolving fund to be used in further literature pur- chases. In May 1934 a Juvenile Section of Sava was organized. This group appeared on three different programa last year vvith much enthusiasm and «uccess. The singing instructions are given by Jacob Muha and the dramatic phases of instruetiotts by comrade Mary Jugg and Louis Beniger. Now, comrades, let us aH resolve to do our utmost and make it another suceessful and aetive year. Open Forum Chicago, III. — The 6th congrcs-sional branch of the Socialist Party will hold its mont)hly social Satur lay, February 2. The irstallation of of-ficers for 1935 and a puhlic trail on the "Communist United Front Ma-neuvers" will also take plače. Re-freshments and dancing after the meeting. The Open Forum lectures for F*e-hruary are: Feb. 1 st Symposium: "The Signi-ficance of the Kirov Assasslnation". Speakers: a Trotskyite, Communist and Socialist, \dmiasion 10v-. Feib. 15th: "The Austrian Socialist Revolution of 1W4" with'Slides of the revolutionary days. Speaker: Cla-1 renče Senior, National Secretary of the Socialist Party. Feb. 22nd Symposium: "The Me-j nace of American- Fascism" by r,u-ward K. Hogan, "Civil Liberties* by Jack Sher and "Racial Minorities" by Morris Pearlman. Admission lOc. Ali lectures are held at the btangh headquarters 3437 W. Roosevelt Rd.J every Friday at 8:15 P. M. ' Gertrud« R. Dubin. sympathize with them. The terrible thintr about it is, tbat two vvorkers, perhaps innocent of any wrongdoing. were the vietims. Yet, I vvould sus-pect, that their čase was not given the attention it should have been given and rather than starve the two unemployed people took themselves out of misery and in addition, took two women čase vvorkers vvith them. These shootings are going to put more fear into t^ie people admini« thought is there. And out of London'« grave comes the unemployiment in-surance bili of 1916. Together they march right to Congre»s, to Wash-ington, D. C., ^ where they should have been ali these years. L^et's trfl our American citizens about these things in vvell vvorded pamphlet. Teli them t+iat todays politicians are 25 years behind the times. • a * 'An appeal to Reason" i« the titlc tering the emergeney relief. Some of of a big ad in the Chicago Tribune them have been getting rather haugh- for the Associated Gas and Electric ty at times. Most of the higherup System in vvhich they lambast jfov- relief aeak to us on Feb. 3. We intend to go and hear her even if the lecture is to be held at the Chicago Wo«men's Club. Rcports from other centers speak very highly of Tony Sender and vve, too, should receive her vvith a full attendance. A (juestion in in order. What's hap-pened to our Oook County Central Committee meeting«? The enthu.«*iasm has disappeared, there seetm« to be a lack of špirit and the meetings are getting to be droll. Perhaps there isn't much vve can do to get interest-ing meetings. The nevv Executive Committee should look over the pos-stbilitie« of making better reports and featurmg sueb agenda vvhich vvill bring 4>ack some of that needed špirit. VVhen a County Central elects a new Exccutive Committee vvithout a contest that's a bad sign. That's a sign of disorganization an<| lack of interest and certainly vvithout promise. * a * Our New Leader of Jamiary 25 bring« out the story of what Social legislataon had been proposed by Socialists and comments just as vve did last vveek that after ali this field is being- attained af,ter many years of constant agitation. Their is the thought for a pooverful parmphlet. Teaeh Americans their own history. They have *hown how little they know about what'a hap-pened. And in the vanguard of social legialatton vvhat a tribute it is to the We say, make them vvrite' dovvn their capital struetures and take the vvater out of their stock and take soTne of the big fat profit« from those who perform no useful wqrk. ♦ * ♦ They say -vve are going to tom* memorate the Austrian revolution on Č'riday, Feb. 8 vvith a ffting pi(»gr»n> by our Social Study Clu*b. Let's drum up a big crowd and put on a good program. Their Attention Is Ca/-led, And How! "Why don't you give your people a free press?" asked Publisher P»ul Block of Dietator Mussolini. "Why, we have a free press!" re-plied II Duce. "Of course -vvhen a writer attacks the government in » way vve knovv to »be harmful <0 th« people, then vve call his attention to it. Yes, vve call his attention to it." And how! WAR Rabbi Stephen S. Wi«c: "The war gave us the ahame of vvar prown that ca me as the inevitablc aftcrmath of the war svvindle and rhame." Judging from the looks of thiiifr*' if Capitalism isn*4 dead, it surfly'i gone mangy.