UKKDNJSrVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica §t. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradn : ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. rt ; oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se n • vračajo. Nef>ankirana pisma se ne : :	_	'»prejemajo	:	:	;
NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogisko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80. četrtletna K 5"40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 20"40; za : :	oslaio inozemstvo in Ameriko ccloletno K 36"—.	; ;
Posamezne številke po 8 vin.
/V,
u,
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* / /	ob pol 11. dopoldne.	\ •.
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, 11.. in uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od D. do 7. zvečer lnserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostoi, poslana in reklame 40 vin. — i.io.iuk riejema upravništvo. ::
Nefranklrann ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
■------------ Reklamacije	lista	so	poštnine proste. -
Stev. 492.
V Ljubljani, v soboto dne 25. januarja 1913
Leto III.
Carigrajski prevrat.
Demonstracije aranžirane. Vojni minister Nazim ubit. Nejasnosti In zmešnjave Kompliciran položaj.
Novejše vesti iz Carigrada prinašajo za silo nekoliko svetlobe, ki zadostuje toliko, da postaja Kjamilova demisija razumljiva. Prva vest, da je vso revolto izvršil Enver-beg s par sto solt nekatera poročila so govorila kar določno o tristotih, drugi o dvestotih demonstrantih bila je že za enkrat neresnična. Število demonstrantov sicer tudi poznejši telegrami doslej jc niso povedali; vendar pa govore zadnja poročila o množici, ki je nosila zastave in o množicah radovednežev, ki so se zbirali po ulicah do Porte. 1 udi hodže so bili poleg, in so re-cKirah molitve. In veliki oddelki vojaštva, ki so zaradi varnosti postavljeni po ulicah, so mirno Pustili demonstrante do njihovega cilja.
MladoturŠki ptič je bil torej s preudarkom aranžiran in vojaštvo je bilo — vsaj deloma — zapleteno v zaroto. Pri mladoturkih ni to nič novega. Nekdaj so mobilizirali vojake zoper absolutizem, zdaj jih vlačijo v zaroto zoper mir. Ah vedno je njihova zaslomba pri vojakih. Z drugimi krogi je nekoliko drugače. Ko so se mladoturki borili za konstitucijo, so bili na čelu njihovih nasprotnikov hodže in softe — mohamedanski popi in njih vajenci, kot glavni zastopniki vsake reakcije. Zdaj imajo mladoturki poleg oficirjev glavno hodže in softe na svoji strani. lake pikantnosti si včasi dovoljuje zgodovina.
•	ec* demonstracijo je bil Kjamilov vojni minister Nazim-paša ubit. Torej je bila »manifestacija« vendar nekoliko več kakor »hrupna«. 1 a moment z dosedanjimi vestmi še ni dovolj pojasnjen. Ali ministri se ne ubijajo tako meni niC tebi nič s samimi protivladnimi klici. Pritisk na Kjamilov kabinet je imel že toliko sile, da je njegov odstop sedaj precej razumljivejši nego je bil včeraj.
.. . popolnoma nejasno je, kakšna politična ideja vodi mladoturke. Da je bil sklep Kjamilo-vega kabineta in Divana, odreči se miru na ljubo tudi Odrinu, za Turke bridek, to jim verjame vsak dovek. Saj pred štiristo leti tudi prejšnji posestniki balkanskih krajev niso bili navdušeni, da so morali svoja mesta in svoje dežele izročati Turkom. Dokler prisegajo države na vojno in jo priznavajo za najvišjo sodnico, je bilo vedno tako. da so se morali oni vdajati, ki so bili premagani. In kakor so bili Turki po svojem prihodu iz Azije vajeni le zrna-govati in zmagovati, tako so se morali privaditi porazom, ko se je kolo začelo obračati. Prijetno to ni. Ampak politika občutkov ni bila skoraj nikdar zdrava. Zlasti kadar je srce iritirano, se
ratI j *S, S pamcti°- Kakor kaže, je pri jniadoturKiii ta spor prav akuten in globok.
Kes je, da pripovedujejo carigrajski telegrami o vsakovrstnih junaštvih, ki se zdaj skoraj nenadoma pojavljajo v Turčiji. Talaat-beg je takoj, ko je prevzel notranje ministrstvo, pripovedoval Reuterjevim žurnalistom, da je nova vlada odločena za vsako ceno ohraniti Odrin. Nova vladai izdaja proklamaeije. Iz Odrina je baje Sukri-paša brzojavil, da bo pokončal me-sto. si prokrčil pot skozi bolgarsko armado in marširal proti Carigradu. In zagotovil, da bo Turčija branila svojo čast, svoj ugled itd., se zdaj ne manjka. Zlo je za mladoturke le to, da se vse to junaštvo — vsaj doslej — ne more izražati drugače, kakor na papirju. Resnična dejstva. s katerimi mora tudi Turčija računati, so pa tako kruta, da se slišijo vsa sicer lepa zagotovila junaštva kakor prazne tirade, ki v takih okolščinah prav nič ne časte deklamatorjev, ampak delajo iz njih le tragikomične figure.
„ Seveda bi bila imela Turčija sedaj zelo vazno nalogo, in vsak Turek dobre volje bi bil lahko našel obširno polje za delo v prid svoje domovine. Ali ta naloga bi bila doma; če bi bili mladoturki tako politične glave, kakršne niso, bi bili pomagali, da se pospeši sklep miru, zato da bi prišla Turčija čimprej do svojega notranjega ^dela, do ureditve svojih razmajanih raz-mre. Se največ politične modrosti je bilo v oni londonski vesti, o kateri seveda tudi nihče ne more Povedati, če res kaj tiči za njo, ki pa je S govorila o novi stranki, namenjeni, da se nova , Turčija uredi na azijskih tleh.
Kar so storili mladoturki, pa nikakor ne obljubnje, da bo koristilo Turčiji. Prišli so zonet do oblasti, to le res. Ali kakor je ves civilizirani svet pozdravljal njih nastop takrat, ko so rušili Abdul Hamidov absolutizem, tako se mora danes konstatirati, da so izgubljali simpatije po obrokih, dokler niso izgubili vseh. Odkar so dobili deiansko moč v svoje roke, so se izkazovnli politično boljinboli impotentne. In j zlasti Mahmnd Sevket. ta leni nasnrotnik Ab-i dni Hamida. je kot politik in kot vojak prizade-! jal Tnrčiii več škode kakor nieni zunanli so-| vražniki. Njegovo delo je naiboli pomagalo raz-I deiati ono innenie. ki ga ie imel o mlndotnrkih I svet. smatrajoč iih za resnično »mlado«, to se ; pravi moderno stranko, za stranko napredka.
I svobode in kulture. Mahmud Sevket !e mož 1 krvi. Brutalno zatiranie albanske vstale, krvo-j ločno maCčevanie n^d nrem^ornimi ie posoe-jšilo tiste razmere Turčiji, iz katerih je prišla
vsa njena sedanja nesreča. Ce bi bili mladoturki, ko so imeli za to čas in moč, izvršili v deželi ix>trebne reforme namesto da so gojili šovinizem, ne bi bila balkanska zveza nikdar dobila povoda ali pretveze za vojno. Med glavnimi krivci turške katastrofe stoje i>oleg Abdul Hamidove preteklosti mladoturki v prvi vrsti. In kar paradoksno je. da hočejo biti ravno oni sedaj zdravniki Turčije.
Očitno je, da so si za zadnjo revolto zopet našli zaslombe v oficirskih krogih. Z njo so vrgli starega Kjamila. Ali s samo soldatesko se danes ne dajo več vladati države; s samo soldatesko se dandanes ne dela več zgodovina. Igra, v katero so se mladoturki podali, je nevarna zanje in za Turčijo. Sami zase imajo seveda prav, če govore, da rajši poginejo, kakor da bi izginila turška zastava z Odrina. Vsakdo ima pravico do samomora. Ali mladoturška gospoda izpostavlja poginu vso Turčijo, in nemara misli, da ima tudi do tega pravico. To je karakteristično za tisti patriotizem, ki ga poznamo tudf iz drugih krajev. Nekoliko mladoturških oficirjev, pijanih, če ne vina, pa svojih fantazma-gorij, si drzne s svojo usodo vezati usodo cele domovine. Kjamil, ki je na svoja stara leta rajši žrtvoval ves svoj osebni ugled, kakor da bi izročil državo poginu, je pa — nepatriotičen.
Nič natančnega se še ne ve o posledicah carigrajskega prevrata. Ali da ne bodo take, kakor si domišlja fantast Enver-beg, je pač gotovo. Že govore nekatere vesti o odhodu ruskega poslanika iz Carigrada, druge pripovedujejo o načrtu, po katerem bi si velesile razdelile azijsko posest Turčije. Ali kakorkoli se razvijejo reči, prinesejo Turčiji manj koristi in več škode, nego bi bilo ene in druge, če bi se bilo izvršilo Kjamilovo mirovno delo. Veliko so mladoturki že zagrešili nad Turčijo, toliko, da je njih prvi dobri čin že skoraj izbrisan. Nikdar pa ji niso toliko škodovali, kolikor s svojo častihlepno revolto proti razumu in miru.
Sodrug Valentin Pittoni v tržaškem mestnt-m svetu.
(Konec)
Naš boj v Trstu se ni vršil nikdar zaradi vprašanja mandatov, marveč zaradi političnih principov. Tudi ne samo zaradi zvestobe do naših idealov, marveč zaradi interesov delavskega razreda.
Kakorkoli vemo, da izvršujemo tu v mestnem svetu važno in nujno delo kontrole nad mestno upravo, nam je in nam mora biti ležeče na srcu še bolj, da ohranimo mednarodno solidarnost v naših delavskih organizacijah, ki tvorijo obrambni temelj zoper vaše »Cainere di lavoro« proti vašim zvezam delodajalcev, katere znajo poiskati v gotovih trenotkih tako spontano in naglo telefonično zvezo z »Narodnim domom«. In s temi nazori se bomo bojevali proti vam še nadalje.
Kar se tiče specifičnega vprašanja slovenskih ljudskih šol smo vedno in odkrito povedali naše mnenje ne le tam, kjer smo vedeli, da nam bodo ploskali, marveč tudi tam, kjer smo vedeli, da bomo izžvižgani. Naše mnenje je, da mora občina prevzeti slovenske šole. To tudi zaraditega, ker želimo, da se vzgajajo slovenski otroci v ljubezni in ne v sovraštvu do našega naroda.
Končno je namignil dr. Wilfan tudi na kompromis med obema narodoma. Z ozirom na slepoto, s katero sta udarjeni obe nacionalistični stranki, ne verjamemo, da bi se to lahko zgodilo v kratki bodočnosti. Toda dr. Wilfan sanja le o kompromisu med buržvazijo in burž-vazijo brez socialnih demokratov. In mi vemo, da brez pomeni proti socialnim demokratom. Tudi ko se je sklepal kompromis med slovansko in italijansko buržvazijo v Istri, so vedeli, da bomo imeli od tega politično škodo. Vendar smo se tudi onega kompromisa veselili in ga favorizirali v vseh slučajih. Nad interesi trenotka smo videli tudi v tem kompromisu korist ideala, smo videli v pobratenju narodov zgodovinsko potrebo, o kateri želimo, da se izvrši čimprej.
Z vsemi silami skušate ovirati naše delo v korist delavstvu, v korist delavskemu pobratenju. Mi pa pozdravljamo odkritosrčno tudi združenje dveh buržvazij, kakorkoli vemo, da je tako združenje naperjeno proti nam.
Naše geslo je: »Delavci vseh dežel, združite se.« In mi kličemo vam; »Meščanje vseh narodov, združite se!« Mi se ne boiimo vaše razredne solidarnosti. Naj le pride. Potem bo boi bolj odkritosrčen in bolj civilen.
Kako je lep vojaški stan...!
V	naslednjem jx>dajamo dve sliki o »veselem« vojaškem življenju; ljudstvo nosi neizmerna bremena za vzdrževanje vojaštva, zato pa sme njegove sinove šikanirati vsak ohol
| lajtnanček. ki dobiva seveda potuho za svoja j dejanja pri vseh. od stotnika do ministra, i - Graški »Arbeiterwille« piše:
Berite naslednje pismo:	»Korneuburg,
K. novembra 1912. Dragi brat! Tvoje pismo sem pravkar prejel in se ti zanj najlepše zahvaljujem. Ti bi rad izvedel, če ostanemo še dolgo časa tukaj, a tega ti ne vem povedati. Neprestano imamo vaje, pri tem je tukaj uprav strupen mraz in ves teden se ne pogrejem, če ne grem v gostilno. Spimo v telovadnici, 260 mož leži na tleh, drug na drugem. Ne bo več dolgo trajalo in vsi bomo ušivi. Jaz sem se zglasil bolnega, a zato mi je naložil stotnik dva dni poostrenega zapora. Sploh ne sme nihče zboleti, dokler sc ne zgrudi. Pri nas so kaj žalostne razmere, a postalo bo še šlabejše. Ce pojdemo na mejo, se nam ne bo moglo goditi hujše. Prihodnji te^en se bo odločilo, ali ostanemo tukaj, ali odidemo kam drugam. Pozdravi najlepše starše, brate in sestre. Tvoj brat Karl. C. kr. železniški regiment, 4. kompanija, Korneuburg.«
Torej vojaka, ki se javi, da je bolan, pahnejo za dva dni v zapor, namesto da bi mu poskrbeli zdravniško pomoč in mir. V mrzli telovadnici je mora! spati še nadalje. Karol Fuchs, tako se piše ta vojak, seveda ni ozdravel, ko je odsedel dvadnevni poostreni zapor, temveč njegpvo stanje se ie poslabšalo tako močno, da so-celo pri vojakih spoznali, da je res bolan in so ga zato težko bolnega poslali domov. 2. januarju 1913 se je pripeljal z vlakom v Fiirsten-feld. a je bil tako slab, da ni zmogel pota do domače vasi, ampak je ostal čez noč pri svojem bivšem delodajalcu. Prihodnji dan je bilo njegovo stanje tako. da je šel v bolnišnico in 11. januarja je umrl. Z njim so izgubili starši krepko oporo. Ko bi bil dobi! pravočasno zdravniško pomoč namesto zapora, bi bil najbrže okreval.
Liberški bratski list »Vorw;irts« pa poroča :
»Smejal bi se bil. ko bi vas bil videl mrtvega; konj naj vam bi bil z vsemi štirimi podkvami razdrobil glavo.« To sirovo željo je zaklical lajtnant Zaar od 4. eskadrona 4. dragonskega polka v Welsu. Dragonec Andrej QuB, ki služi tretje leto, je bil padel v jahalnici s konja. Z bičem je tolkel lajtnant po dragoncu, kakor da je bil zbesnel, in kričal; -^Svinja, ali boS tekel takoj, da prideš zopet na konja.« S temi ljubeznivostmi je najbrže skuša! obuditi nezavestnega dragonca k življenju. Polkovni zdravnik dr. Kirchner je konstatiral s krvjo zalite srage na vojakovem hrbtu. Udarci so morali biti torej kaj krepki, ker drugače bi se ne poznali na telesu, ker je bil dragonec oblečen v debelo zimsko suknjo. Dragonec je dobil nato tri dni samotnega zapora, a ritmojster mu je pozneje odpustil kazen in odstopil vso zadevo divizijskemu poveljništvu v preiskavo. 18. Januarja je moral priti GuB k polkovnemu raj)ortu in pozvali so ga, naj se pritoži. To se pravi: bomo že tako uredili, da se vsa stvar potlači. Temu je bilo tudi res tako. Dragonci, ki so bili priča, ko je lajtnant obdelaval CiulJa, so bili pozvani v pisarno eskadrona in so morali podpisati zapisnik, ki ga jim pa ni nihče prebral. Tako postopanje je vse prej kakor pa pravično. Med dragonci je bil pa vendar eden — novinec — ki ni hotel podpisati kar tako. Ali stražmojster se je zadrl nanj: »Vi boste še krepko čutili Vaša tri leta, ker tri leta bomo še skupaj!« Tako postopanje naj potem razjasni zadevo, naj razkrije krivca.
Ljudstvo naj molči in daje.
Zmaga jeklene, a trusta v Amerik!.
Dolgotrajni proces dinamitardov je končan s popolno zmago jeklenega trusta. 38 uradnikov Stavbinsko-žclezaiske unije je bilo spoznanih za kriv2 prevažanja razstrelilnih snovi na osobnih vlakih ali t. zv. dinamitne zarote. Sodišče je naložilo krivcem najostrejše kazni od enega leta do sedem let. Sedem let ječe je dobil samo predsednik mostovnih in stavbin-skih železarjev. Osem je obsojenih na šest let; dva na štiri; 13 na tri: 4 na dve; in 6 na eno leto in en dan ječe v zvezni jetnišnici v Ft. Lcavemvoith, Kans. Peliin krivcem je sodišče kazen suspendiralo. Is!< tako tudi dinamitarju Edvardu Clarku iz Cincinatija, ki je med obravnavo priznal krivdo in od tedaj naprej postal vladna priča.
Obsojenci so zahtevali obnovitev obravnave, a jim je višje sodišče ni dovolilo. Najet je bil posebin vlak, na katerem so bili obsojenci odpeljani v ječo. American Federation of Labor bo naredila priziv na vrhovno zvezino sodišče, kakor se je izrazil predsednik Gom-pers.
Tako se je končalo delo dinamitardov, katerih glava sta bila brata Me Namara. Vse se je tako končalo, kakor ie želel jekleni trust, ki se je že dolgo najsrditejc boril proti organizaciji, h kateri spadajo obsojenci. Poskušal je to organizacijo uničiti na vse mogoče načine. Ker drugače ni šlo, je upregel v svoj voz ves vladni režim: in ta je opravil svoje delo.
Socialisti se nikakor ne strinjajo z dina-mitarsko taktiko. Borimo se proti uporabljanju nasilja v delavskem boju. Direktno akcijo in sabotažo kar najstrožje obsojamo. Pripomnjeno
j bodi, da nobeden izmed dinamitardov ni član j socialistične stranke, dasi hočejo vse obesiti socialistom na vrat. Zavedajočim se tega dejstva nam je lahko umljivo početje dinamitardov, kateri gotovo niso brez vsake krivde, dasi ni vse njihovo, kar so naprtili na njihova pleča, celo nedolžne žrtve so med njimi. Kot »simple« unionisti Gompersovega kalibra niso poznali in ne poznajo politične akcije in so, uvidevši neuspešnost svojega boja proti Narodni zvezi stavbenikov z jeklenim trustom na čelu, zato so segli po nasilju v nadi, da zmagajo nad svojimi nasprotniki. Namesto zmage so si priborili ječo. Zmagi je jekleni trust. Pa kako bi tudi ne, saj je imel v svoji službi ne-številne špijone v organizaciji sami, ki so hujskali k nasilju in drugim protipostavnim sredstvom ter tako nastavljali past. v katero je imel jekleni trust vjeti delavsko organizacijo. Kakor hitro so storili prvi korak v smeri nasilja, je bila njihova usoda zapečatena, kajti nazaj niso mogli več. Pravi vzor takega špi;ona je izdajica Mc Manigal. ki je izdal brata Mc Namara in vse druge dinamitarde. On sam je izvršil več razstrelb, da je tako tem lažje zapeljeval druge. Da pa uide zasluženi kazni, se je udinjal v službo vlade, ki mu je za storjeno uslugo odpustila vsa zločinstva. Razume se, da je vse to že naprej dogovorjeno med vlado in kapitalisti, kajti ako bi taki Efijalti ne bili že naprej zagotovljeni, da se jim ne skrivi niti las, bi si gotovo ne upali riskirati svojega življenja.
Ta nesrečni slučaj bo nedvomno dobra šola za vse one. ki se na eni strani bojujejo proti roparskemu kapitalizmu, na drugi strani pa glasujejo in zagovarjajo tisti kapitalizem, ki jih davi. izsesava in izkorišča. Ti ljudje pač mislijo, da je delavsko vprašanje rešeno s tem, ako dobe delavci nekaj centov več na dan. a vse drugo naj gre, kakor hoče; a ne pomislijo na to, da jim kapitalisti tri cente nazaj vzamejo, ako jim dajo dva. Ameriški delavci so morajo najprvo naučiti uporabljati obe roki razrednega boja — politično in gospodarsko, a ne samo eno. Predvsem pa jim je treba zdravega razuma in trezne sodbe pri njihovih akcijah, sicer bodo deležni še neštetih takih novoletnih daril, kakršnega so dobili letos.
Ljubljana in Kranjsko.
-	— Mož — beseda! »Delo proti pijančeva-' junju je domoljubno, koristno in narodno, ki krepi moč dežele. Deželna oblast bo ta boj zasledovala in v okviru deželne uprave storila vedno svojo dolžnost, zakaj škodljive posledice pijančevanja, osobito zganjarstva, se kažejo vsej>ovsod. Nisem prijatelj vojne, ampak sveto vojno zoper alkohol pozdravljam z veseljem iu želim zmage!« — Tako se je odrezal kranjski deželni glavar dr. Šušteršič 29. decembra lanskega leta na slovenskem protialkoholnem kongresu v Ljubljani. Hokus pokus
—	abrakadabra: stara figura je izginila kakor kafra, tu imate novo podobo. V četrtek je sodrug dr. Renner vložil v finančnem odseku poslanske zbornice naslednji predlog: »Desetina povečanega davčnega dohodka, ki se pokaže vsled zvišanja davka na žganje po 50 vinarjev, je odkazati posebnemu fondu za pobijanje pijančevanja in za ustanovitev zdravilišč za pijance. Fond upravlja minister notranjih zadev in se upravlja po predlogah naj višjega zdravstvenega sveta«. Med poslanci, ki so v poimenskem glasovanju odklonili umestni predlog za uvedbo alkoholne desetine, se blešči tudi ime deželnega glavarja kranjskega. V svojem srcu je dr. Šušteršič nemara poln Kalanovega protialkoholnega duha, ali kaj, ko je duša njegova zastavljena vladi!
—	Razmere pri i. ljubljanskem zavodu za zaklepanje in straženje. Prijatelj našega lista nam piše: Pred kratkim se je zglasil pri meni znanec in me poprosil, če bi mu mogel preskrbeti delo, ker je brez službe. Začuden sem ga vprašal, zakaj da je izstopil iz dosedanje službe pri I. lj. zavodu za zaklepanje in straženje sedaj sredi zime, ko je brezposelnost največja in ko ima vendar doma pet otrok. Znanec pa mi je nato odgovoril, da ni zapustil prostovoljno službe, ampak da je bil odpuščen. Prosil sem ga. naj mi pojasni zadevo in nato mi je pripovedoval to-le: Nekoč sem se pogovarjal s svojimi tovariši o naših službenih razmerah. Služba stražnikov je naporna, a plače, ki jih daje zavod, sramotno nizke. Začetna plača znaša 70 K, a od teh odtegnejo prispevke za zavarovanje zoper nezgode, za bolniško blagajno in za kavcijo. Vsega skupaj okolo 5 K. Ob tej draginji živil in stanovanj je življenje s 70 K na mesec uprav pasje. Naj višja plača, ki jo Jchko doseže nadstražnik je pa — 85 K. Res sijajna plača! Da bi bili kedaj prosti stražniki, o teni ni niti govora. Noč za nočjo morajo biti v službi. Ker Je ravnatelj že nekoč sam omenil, da bo dovolil tedenski počitek, ki ga imajo delavci po vseh obratih in v vseh tovarnah, so se stražniki zedinili, da napišejo prošnjo in spomnijo ravnatelja obljube. Mene so tovariši naprosili, da naj spišem prošnjo. Nisem namreč do takrat vedel, da je to velika pregreha, če spomni delavec gospodarju dane obljube. Ravnatelj je stražnikom obljubil, da bo rešil prošnjo takoj po novem letu in jim dovolil eno noč prosto v tednu. Napravili smo pa še posebno prošnjo, naj nam ravnateljstvo dovoli, da
bi pri naročnikih podirali za novo leto. 1 'o prošnjo smo pa napravaii z ozirom na prepir lanskega leta, ko je pobiral novoletna darila za stražnike neki kontrolor zavoda, a stražniki niso dobili od teh daril niti ficka, čeprav je do-tični kontrolor nabral okolo 500 K. Od stražnikov še danes nihče ne ve, kam da je izginil oni tlenar, kdo da ga je dobil za novoletno darilo. Stražniki, katerim je bilo namenjeno, prav gotovo ne. Na to prošnjo za pobiranje novoletnih daril je naznanilo ravnateljstvo, da bo samo določilo tri stražnike, ki pojdejo k naročnikom pobirat novoletna darila in da jih bo potem razdelilo ravnateljstvo. Nestrpno smo čakali rešitve prve prošnje za tedenski počitek. 15. t. m. smo ravnateljstvo še enkrat prosili, naj vsaj kmalu reši prošnjo za počitek. Ravnateljstvo jo je res hitro rešilo in sicer prav na podjetniški način: mene je ravnateljstvo kratkomalo odpustilo iz službe, ker sem spisal dotično prošnjo, češ, da sem hujskač. Sredi zime, s petimi otroci, so me postavili na cesto! Sicer pa nisem prvi od starejših stražnikov, ki se mu je zgodilo tako. Ravnateljstvo ima namreč ta-le sistem: Kakor hitro ima več starejših stražnikov, ki jim mora plačevai nekoliko več, jih odpusti in nadomesti z novimi, katerim plačuje po 70 K.
— Idrija. Denuncianti se pojavljajo zadnje čase v našem mestu. Pred nekaj meseci je podla duša ovadila državnemu pravdniku v Ljubljani bivšega tajnika obrtniške bolniške blagajne v Idriji, da je poneverjal denar vseh korporacij v Idriji, ki se jih je podlež sploh izmisliti mogel. Uspeh je bil ta, da so začeli tozadevne preiskave in naprtili nepotrebne sitnosti nekaterim osebam. Pred nekaj dnevi se je pa zopet znašel podoben subjekt ter ovadil celo vrsto trgovcev in »Občno konsumno društvo«, da prodajajo špirit brez dovoljenja. Ker je denunciant, ki je to storil, odvisen od milosti drugih ljudi, se je podpisal s krivim imenom, da bi ga ne poznali. Konsumnemu društvu s tem dobrotnik ne bo škodoval, ker ima društvo tozadevno dovoljenje. Lahko pa se to pripeti komu drugemu izmed naznanjenih. Prepričan pa naj bo škodo-željnež, da ga dobro poznamo in mu bomo brez podle denunciacije pomagali, da ga bodo tudi oni, od katerih milosti živi, spoznali kot človeka, ki ni vreden podpore. Čudimo pa se tudi oblasti, da se ozira na take ljudi, ki si ne upajo povedati, kdo da so.
— Iz 2lrov. (Dopis.) Na tukajšnji obrtni šoli poučuje »krščanski nauk« kaplan Frelih, ki pa največkrat pozabi pri tem pouku na katekizem, najbrže mu je predolgočasen, ter razklada klerikalizem in agitira zanj. Navdušenje za klerikalizem ga zapelje dostikrat tako daleč, da pozabi na nauk ljubezni in da namesto tega opravlja službo beriča. Vajenci, ki prihajajo k pouku iz oddaljenejših krajev, gredo po naročilu mojstrov pred poukom na pošto po .pisma in časopise za svoje mojstre. Seveda morajo vzeti te stvari potem s seboj v šolo. Kaplana raztogoti vsak protiklerikalni list, zlasti pa »Zarja« tako, da se repenči kakor puran, če vidi rdečo barvo. Vsa strast fanatičnega klerikalca vzkipi tedaj v njem in gorje fantu, ki mu pride ob takem času v pest. Tako je pred kratkim zapazil pri 161etnem učencu v žepu suknjiča časopis, ki ni imel napisa »Slovenec« in že ga je začel neusmiljeno pretepati, brcati in lasati in končno ga je sunil iz sobe. Na roki mu je blagi gospod katehet prerezal kožo z nohti in ga sploh tako premikastil, da ie fanta bolela ves dan prav močno glava. Da ste živeli ob času inkvizicije, gospod kaplan, bi vas gotovo španski Ferdinand imenoval za velikega mojstra. Sicer pa žirovski mojstri ne pustimo v soli pretepati vajencev in zato bomo poskrbeli, da bo gospod kaplan na pristojnem mestu izvedel, kako da se poučuje krščanski nauk. Tako ravnanje s povsem nedolžnimi vajenci nas je privedlo pa tudi k razmišljanju, če bi ne bilo veliko bolje, da bi se sploh iz učnega načrta obrtnih šol izpustil verski pouk, ki ga katehetje povsod le izrabljajo za politično agitacije. Seveda ne bodo dali klerikalci tega orožja radovoljno iz rok, ker dobro vedo, da kdor ima mladino, ima tudi bodočnost, ampak vkljub temu ne smemo izpustiti nobene prilike, kjer Jehko poudarjamo zahtevo:	Proč	z verskim
poukom iz obrtnih šol! — Pri nas imamo tudi prav »vzornega« župana. Pretepa in muči svojo ženo in daje tako lep zgled zakonskega moža s katoliškim prepričanjem vsej občini. Naš dični župan Petrič, fanatičen klerikalec, se je moral zaradi pretepanja svoje žene že večkrat zagovarjati pred sodnijo in je bil tudi že obsojen. Kako da je vnet za ljudski blagor in kako da skrbi za napredek občine, ki mu je izročena, kaže tudi dejstvo, da skuša preprečiti z vsemi močmi prepotrebno avtomobilno zvezo od Žirov do Škofje Loke. Vsi občani z veseljem pozdravljajo in nestrpno pričakujejo to zvezo, zlasti še, ker se je izjalovil železniški projekt, le naš župan, poglavar občine, nasprotuje, ker mu jasen pogled za gospodarske potrebe občine kali strankarski fanatizem. Mož bi najrajše vse pohrustal, ki niso njegovih nazorov. Ali vse kaže, da ne bo več dolgo gospodaril, kajti kdor seje veter, žanje vihar!
— Za vojaškotaksne obveznike poteče rok za zglasitev dne 31. t. m., na kar posebej opozarjamo, da se obvarujejo kazni.
— Letošnje domobranske orožne vaje se bodo vršile v štirih dobah in sicer nekako od srede meseca aprila do približno konca meseca septembra. Ob času žetve ne bo orožnih vaj. Z ozirom na svoje stanovske razmere si vsakdo lahko izbere periodo, v kateri želi doslužiti svojo orožno vajo. Tozadevno se je v Ljubljani zglasiti z domobransko knjižico v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu« in sicer najkasneje do 15. februarja t. 1. Zakasnele prijave na preložitev orožne vaje se z ozirom na pravkar navedeno ugodnost najbrže ne bodo mogle upoštevati.
— Vsa ljubljanska društva brez izjeme morajo najkasneje do 1. svečana t. 1. predložiti mestnemu magistratu sumarične izkaze vseh svojih članov.
— Promocija. Danes bo na graški univerzi promviran za doktorja prava s. Karol Škapin, odv. kandidat, sedaj v sodni praksi v Trstu. Častita mo!
— Tržič. V jetičnem krščansko socialnem glasilcu tarna nekdo, da se tukajšnjemu delavstvu ne godi dobro zaradi balkanske krize. Farizej naj bi povedal, da klerikalci zvesto hlapčujejo militarizmu in vladam, ki nakopavajo narodom vojne bridkosti.
— Haleyev komet se vrača, s prostim očesom bo viden na predpustni veselici, ki jo priredi »Vzajemnost« v Tržiču dne 1. februarja v gostilni pri Kavčiču. Spored je jako bogat. Začetek ob 8. zvečer; vstopnina 20 vinarjev za osebo.
— Tržič. Lepo uspelo predavanje sodruga Etb. Kristana je močno zbodlo v oči naše cerkvene uradnike. Fajmošter Potokar in njegova adjutanta izlivajo že dva tedna svojo onemoglo jezo nad socialnimi demokrati in zavijajo in obračajo s svojo omejeno pametjo Kristanova izvajanja. Da damo prečastiti duhovščini nekaj nove snovi za nedeljske pridige in za hujskanje med tednom, nameravamo prihodnji mesec prirediti zopet predavanje in že sedaj vabimo protisocialistične križarje, da se ga udeleže.
— Umrli so v Ljubljani:	Marija	pl.	Hol-
legha, roj. Kosler, soproga vpokojenega c. in kr. polkovnika, 55 let. — Terezija Kavčič, hči skladiščnega sluge drž. železnice, 19 ur. — Jakob Doln, hlapec, 64 let. — Anton Krek. bivši gostilničar, 65 let.
— S trebuhom za kruhom. V četrtek se je z Južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 27 Hrvatov, 6 Macedoncev in 4 Slovenci, nazaj je prišlo 45 Hrvatov in 17 Macedoncev. V Heb je šlo 16, v Buchs pa 14 Hrvatov. 17 Kočevarjev se je odpeljalo na Dunaj.
— Se ena tatvina v izložbenem oknu. V sredo zvečer sta dva okolo 17 let stara fanta s ponarejenim ključem odprla izložbeno okno pri nožarju Antonu Lebnu na Starem trgu, kjer sta ukradla tri žepne nože, potem pa okno zopet zaklenila in izginila.
— Brez dovoljenja so se hoteli odpeljati v Ameriko Mihael Mešič in Ivan Žagar, oba iz Delnic pri Reki in Valentin Brekovič iz Miševi-ča pri Zagrebu, ter se odtegniti vojaški dolžnosti. Namera se jim ni posrečila, ker je vse na južnem kolodvoru nadstražnik Večerili pred odhodom vlaka ustavil in aretiral. Oddali so jih pristojni oblasti.
— Zaradi prepovedanega povratka sta bila aretirana leta 1879. v Podhruški pri Kamniku rojena slaboglasna Marija Repanškova in leta 1866. v Šmartnem rojeni ter v Moste pristojni Ivan Presetnik. Oba so oddali pristojnemu sodišču.
— Izgubljeno in najdeno. Gospa Ana Murg-ljeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Neki gospod je izgubil v papirnatemu zavitku 75 K. — Učenec Filip Kalan je našel zlat poročni prstan, kateri se dobi pri uajdite-lju na Rimski cesti št. 10. •— Šolski učenec Makso Škrlj je našel navaden zlat prstan.
— Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 25., nedeljo 26. in pondeljek 27. t. m.: 1. Gau-montov teden. (Kinematografska poročila o ’,'iinovejših dogodkih. Športu, modi, literaturi itd.) 2. Napad. (Dva dela. Amerikansko mojstrsko delo. Indijanska drama. Posnetek prizorov, ki so se dogodili v resnici za časa vojne ameri-kanske vlade proti Indijancem. Pri vseh predstavah.) 3. Zavzetje Lješa. (Balkanski vojni film s prizori iz boja.) 4. Spokornik sreče. (Mi-mična drama v treh delih s Suzano Grandais. Samo zvečer.) 5. Moric in mala Ema. (Vele-komično s Princem.)
Štajersko.
— Seja revirnega odbora južnega rudarskega revirja bo v torek dne 28. januarja t. 1.
ob pol 10. dopoldne v rudarskem tajništvu v T rbovljah. Odbornike poživljamo, da se seje pravočasno udeleže.
— Trbovlje. Vse sodruge in sodružice vabimo na predpustno veselico, ki jo priredi rudarski pevski zbor »Vzajemnost« jutri v prostorih gostilne pri »Špancu« v Trbovljah. Spored: Mutast muzikant, burka v enem dejanju. Petje. Godba. Po sporedu ples, šaljiva pošta, papirnata bitka itd. Godbene točke proizvaja iz prijaznosti trboveljski oktet »Balkan«. Začetek veselice ob 7. zvečer. Cene sedežem: prvi dve vrsti stolov po 1 K, drugi dve vrsti po 80 vinarjev, ostali sedeži po 60 vinarjev, stojišča po 40 vinarjev. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Koroško.
— Na vojaškem vežbališču v Celovcu se je ustrelil 191etni pek Franc Stessl. Bil j,e zvečer v gledališču, igrali so »Tristan in Isolda«, takoj iz gledališča pa je šel na vežbališče in izvršil samomor. Ustrelil se je dvakrat, odpeljali so ga v brezupnem stanju v bolnico.
— Zastrupljenje s premogovnim plinom. V celovški okolici so stanovali skupno v eni sobici Tržičani 501etna perica Helena Oblakova, njena hči Katarina in njen zet Silvester Gratzer.
V	torek ilopoldne so našli v sobici vse tri mrtve. Zakurili so si zvečer peč, in da bi se ta prehitro ne shladila, so zaprli odvod v dimnik. V sobi se je nabral premogov plin, ki jih je umoril.
Goriško.
—	Nabrežinska podružnica Mesarjev priredi v nedeljo 26. t. m. cvetlični plesni venček s šaljivo tombolo, koriandoli itd. Plesni venček se prične ob 8. zvečer in bo trajal do 5. zjutraj v novi dvorani gosp. Ignaca Tanceja. Opolnoči se bodo delile cvetlice. Pri plesu igra nabre-žinski orkester. Vse sodruge in sodružice iz Nabrežine in okolice vabimo, da se udeleže plesne prireditve v kar največjem številu. Nikomur ne bo žal, ki pride v nedeljo zvečer na
ples, ker zabave bo obilo. Vstopnina za gospode 2 K. Dostojnim maskam je vstop dovoljen.
— Javen ljudski shod v Renčah pri Gorici. V nedeljo 26. t. m. ob pol štirih popoldne bo v dvorani g. Žnideršiča v Renčah javen ljudski shod s sledečim dnevnim redom: Pomen strokovne organizacije zidarjev, poroča sodrug Petejun iz Trsta. Politični položaj in delavstvo, poroča sodrug dr. Tuma iz Gorice.
—	Zidarji v Renčah in okolici, agitirajte za nedeljski shod!
Gorjansko na Goriškem. Gorjanski fantje prirede javen ples 4. februarja v gostilni g. Merzinca. Igrala bo godba iz Mavliinj. Ples bo trajal od 1. popoldne do 11. ponoči. Na ples uljudno vabijo fantje iz Gorjanskega.
— Krogljo iz puške si je pognal v prsi kor-poral Dolenec od planinskega polka v Gorici. Prenesli so ga takoj v bolnišnico. Dolenec je v bolnišnici umrl.
— Goričan — avstrijski vohun. Pred porotnim sodiščem v Vidmu se je vršila obravnava proti Ivanu Komarju iz Gorice zaradi vohunstva v prilog Avstrije. Obtožnica dolži Komarja, da je pod neko pretvezo zvabil laškega risarja obmejnih utrdb, Sforco, na Avstrijsko, kjer mu je neki avstrijski častnik ponudil veliko vsoto denarja, če mu preskrbi načrte laških utrdb. Sforza je ponudbo zavrnil; vrnil se je v Videm in naznanil zadevo laški vojaški oblasti. Sforza je nato zvabil Komarja v Videm, kjer so ga aretirali. Komar vsako krivdo odločno taji. Porotniki so pa kljub temu izrekli krivdo-rek in sodišče je obsodilo Komarja na 23 mesecev in 20 dni zapora in v denarno globo 1322 lir.
Poročilo Mesarskega tajništva za leto 1912.
Ker je v zadnjih letih zidarska organizacija številno tako zelo narasla in se je delo v njej silno pomnožilo, je bila zidarska organizacija prisiljena, da je ločila klesarsko tajništvo od svojega in zato je nastavila klesarska organizacija v Nabrežini s 1. julijem 1912 svojega tajnika. Posledice prejšnje organizacijske krize so po ustanovitvi klesarskega tajništva kmalu izginile. Klesarji so bili prepričani, da ni bil v organizaciji sami vzrok krize, temveč da jo je povzročila oseba, ki je dolgo časa uživala vse zaupanje nabrežinskih sodrugov, a ki je to zaupanje zlorabljala; zato so se takoj lotili intenzivnega dela za razvoj in okrepitev svoje organizacije. Organizacija je izgubila le 40 do 50 kamnolomcev. AH upamo, da se bodo tudi tl povrnili v organizacijo, ko se bodo prepričali, da je delavec brez organizacije kakor mlin brez vode.
Posledic splošne gospodarske krize, ki je nastopila vsled balkanske vojne, niso klesar-ski delavci premočno občutili. Le za puljske sodruge je bilo pretečeno leto slabo, ker Je vladala v Pulju velika brezposelnost in ker so kapitalisti pač še vedno kapitalisti. Tekom leta smo imeli štiri mezdna gibanja, ki so se kon-časa z zadovoljivim uspehom. Za nabrežinske kamnolomce v kamnolomu »Cava romana« je dosegla organizacija 5 % povišanje mezd. Klesarji v Splitu so dosegli po dolgotrajnem, neumornem boju obnovitev delovne pogodbe in 7procentno povišanje mezd. Podjetniki so zaman tekmovali z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo organiziranega delavstva. Pri tvrdki Vodnik v Ljubljani se je obnovila dne 18. maja delovna pogodba, doseglo se ie 5procentno povišanje mezd in 30procenton povišanje za delo čez čas. Sijajna je bila zmaga sodrugov kle-sarjev v Oplotnici na Štajereskem, kjer je organizacija sklenila novo pogodbo z ugodnimi pogoji. Delovno pogodbo smo dosegli v Oplotnici brez stavke. V kratkem času je torej dosegla organizacija izredno lepe uspehe.
Vkljub temu, da agitacija med klesarskimi delavci ni lahka, smo vendar ustanovili v preteklem letu dve novi skupini v Dalmaciji in sicer v Puščiču in v Selcih, in vplačilnici pa v Momjanu v Istri in v Prelogah na Kranjskem. Goriška skupina se je žal razbila, le 12 udov imamo še, drugi so postali na svojo škodo indiferentni. Prva in najvažnejša naša naloga bo, da organiziramo nabrežinske kamnolomce. Na-brežinski klesarji pa so v resnici razredno zavedni delavci, ki vedo ceniti pomen in namen organizacije. Shodov je bilo 49. Tajništvo je posredovalo v petnajstih slučajih.
Blagajniško poročilo od 1. januarja 1912 do 31. decembra 1912.
Dohodki: Prispevki centrale K 1683‘96; prispevki podružnic K 522‘22; subvencija K 103-36; prebitek 31. dec. 1911 K 261-26; skupaj K 2570-80.
Izdatki: Vožnja in dijete K 695:42; izobrazba K 10-93; plača K 1452; uprava kron 29-79; tiskovine K 18*70; preseljevanje kron 152-27; stanarina K 24; podpore K 13; brzojav K 1 "02; poštnina K 39-62; kurjava K 6; razni stroški K 45-88; vračila K 6-50; skupaj kron 2495-13. Prebitek 31. dec. 1912 K 75-67.
Število članov je sledeče:
Podružnica Nabrežina 300 (1911), 332 (1912); podružnica Trst 50 (1911), 138 (1912); podružnica Sv. Križ 88 (1911), 87 (1912); podružnica Ribnica 116 (1912); podružnica Oplotnica 45 (1912); podružnica Pulj 40 (1911), 14 (1912); podružnica Split 25 (1911), 20 (1912); podružnica Ljubljana 37 1911), 30 (1912); podružnica Sovodnje 29 (1911), 29 (1912); podružnica Sagrado 37 (1912); podružnica Puči-šče 37 (1912); podružnica Selca 25 (1912); vpla-čevalnica Celje 8 (1912); vplačevalnica Preloge 29 (1912); vplačevalnica Momjan 26 (1912). Skupaj leta 1911 596, leta 1912 973.
Iz statistike članov je razvidno, da je bila med klesarskimi delavci živahna agitacija, ker je v enem letu naraslo število članov za 377. Pri tem se seveda organizacija ne bo ustavila.
temveč ji bo le bodrilo za nadaljne delo. Agitacija je tudi otežkočena zaradi tega, ker so posamezne skupine zelo oddaljene od deželnega tajništva. Ravno klesarji in kamnolomci so živo potrebni organizacije in sicer močne organizacije, ker podjetniki kaj malo skrbe za varstvo delavcev in se ne ozirajo prav nič na varstvene določbe ministrske odredbe od 29. maja 1908. Le močna organizacija bo prisilila podjetnike! da bodo ravnali z dclavci človeško, ne pa tako brezbrižno, kakor da bi bili blago.
Trst.
— Člani političnega odbora jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu, so vabljeni na važin skupno sejo vseli političnih odborov, ki bo v nedeljo 26. t. m. ob 9. zjutraj v »Delavskem domu«. Nihče naj ne manjka.
— Opice. Opičje posnemanje je postalo za tržaške narodnjake vsakdanji opravek. Stvar je seveda precej razumljiva. Kdor nima lastnih izvirnih idej, kdor nima svoje iniciative, se mora posluževati tujih sredstev, mora krasti ideje in iniciative. Z idejami in iniciativami zalagamo socialni demokratje že delj časa slovenske narodnjake. Pri nas je takega blaga na razpolago v bogati meri in nič nismo jezni na narodnjake, ako zajemajo iz našega studenca. Kljub vsemu temu je opičje posnemanje precej nelepa reč zlasti zaradi tega, ker morajo opičarji javno povedati, da so na duhu izredno revni. Naše železničarske organizacije so imele pred kratkim shod. Na shodu sta bila povabljena pismeno in vljudno tudi dr. Rybaf in dr. Gregorin. Nista prišla. Za včeraj je pa naznanila shod zveza jugoslovanskih železničarjev. Izdala je letos letake, kjer je napisano, da sta povabljena na shod tudi sodruga Pittonj in Kopač. Na letakih je to povedano. Toda Kopač in Pittoni nista dobila od imenovane zveze nobenega povabila. Vsak komentar bi bil odveč. Naznaniti, da sta imenovana sodruga povabljena, ne da bi bila v resnici tudi povabljena, se pravi: varati javnost. Tak je naš nasprotnik. takih nepoštenih sredstev se poslužuje.
— Resno svarilo. (Dopis iz Trsta). »Slovenskega Naroda« v Ljubljani doslej nismo šteli med one. slovenske dnevnike, ki jim je za resnost mari toliko kolikor za Marsove prebivalce. Zato mu prav toplo priporočamo, naj se ne da speljevati na led od tržaških psevdožurnalov in žurnalistov. Za svojo predvčerajšnjo rubriko iz Primorskega je nabrali nekoliko gradiva menda iz teh narodnih dnevnikov in naznanil slovesno, da je Sv. Križ pri Trstu, ta socialistična trdnjava, padla v naročje Naših Domačih Ovac. Bog sam nam jo priča, da nas take pripovedke ne vznemirjajo niti za trenotek. Po padcu Križa hrepene tržaški naprednjaki bolj kot Romeo za svojo Julijo. Solze, ki so jih pretočili zaradi Križa, bi zadostovale, da se napravi nov tržaški vodovod, in zaradi njihovih vzdihov imamo te dneve meglo v Trstu. Pa ne pomaga nič. Križani so trdosrčni ljudje; za narodno ljubezen po tržaškem vzorcu nimajo več nobenega zmi-sla in vse narodne ideale so te dneve pokopali s posebno slavnostjo. — V Križu se Je ustano. vila podružnica N. D. O. menda že dvakrat Vsikdar je propadla. Enkrat se je zvrnila kar na progo in par dni ni bilo v Ljubljano nobenega tržaškega harlekina. Topot je bil naskok hujši. Zato je bil udarec močnejši in socialistična trdnjava je padla na možgane gospodom t »Narodnem domu« s tako silo, da če ne bi hoteli, bi morali biti prepričani, da je padla. Nismo bili na občnem zboru podružnice N. D. O. Nismo si upali tja, kjer so bile zbrane razne kapacitete in cvet delavske poštenosti. Ampak če je res, da je bila »dvorana«, kjer se jo vršil občni zbor natlačena, potem vemo, da io bilo zborovanje resničen triumf narodno delavske ideje. V oni »dvorani«, kjer se je vršil občni zbor, je imel nekdaj sejo neki pododsek, sestoječ iz petih sodrugov, o katerih lahko pri-sežemo, da niso bili preveč rejeni. Poklicali so na sejo tržaškega dopisnika »Zarje«, da bi tam poročal o važni zadevi. Bilo je mraz. Ampak naš dopisnik je moral poročati skozi okno od zunaj, ker v »dvorani« ni bilo prostora za šest oseb. Nikdar ne bomo pozabili na tisto lepo sejo. Ampak — »Slovenski Narod« nai nam oprosti, das mo se šalili iz tako resne zadeve. Nismo krivi mi. Kdor živi v atmosferi poročil nekaterih dnevnikov, mora izgubiti vsak zmi-sel za resne reči. Te dneve pričakujemo padec nove trdnjave. O tem se bo obširno poročalo in nič ne dvomimo o tem, da bo poročilo še lepše, kakor o padcu rdeče trdnjave. Le »Narodu« bi priporočali, naj ne nadomestuje svoje-časnega »Brivca«.
— Nova napaka. Tržaški narodni dnevnik je iznašel pri nas novo napako. Preveč imamo v stranki disciplina. Pravzaprav bi bila disciplina v stranki lepa čednost, ampak je postala greh, ker naša disciplina ni koristna tržaškim narodrjakarjem. Bog se usmihl Kaj naj storimo vendar, da bi ustregli tržaškim narodnim papežem. Začeli bomo izdajati tudi šaljiv tednik.
— Narodnjaško orožje. S kakšno zavistjo so tržaški narodnjaki spremljali impozantno železničarsko manifestacijo dne 13. t. m., kaže naslednji zgled: Sodr. Mih. Černe je prišel iz Nabrežine na shod; ko je šel po ulici Torrente, ga ustavi od narodnjakov poslan človek in ga vpraša, kam gre. Ko mu je sodrug povedal, kam je namenjen, ga je začel narodnjaški agent odvračati, češ da shoda ne bo, da je preklican itd. Sodr. Černe se ni zmenil zanj in je šel svojo pot naprej. Spotoma je naletel še na dva narodnjaška policaja, ki sta ga pregovaN jala z enakimi lažmi. Iz navedenega slučaja je razvidno, kakšen strah so imeli narodnjaki pred shedom, ker so vedeli, da bo na shodu razkrito sramotno izdajstvo njih poslancevv Zgodba pa kaže tudi malopridnost narodnja^ ške agitacije, ki sega v boju proti socialni de^ mokraciji po najpodlejših sredstvih.
Balkanska vprašanja.
NOVA TURŠKA VLADA.
Carigrad, 25. januarja. Takoj po demisiji Kiamil paše so sc sešli mladoturški voditelji in scstc:vili listo nove vlade, katero je Mahmud Ševket paša ponoči predložil sultanu. Lista je baje tako sestavljena: Veliki vezir in vojni minister Mahmud Ševket paša; predsednik državnega sveta princ Halim Sajd; minister za notranje zadeve Hadži Adil; za zunanje zadeve Muktar paša (bivši poslanik v Atenah); mornariški minister Mahmud (?); pravosodni minister bivši carigrajski vali Ibrahim paša; finančni minister bivši predsednik računskega dvora Rifaat paša; minister za javna dela senator Bacarija (Vlah); minister za efkav Ilajri; trgovinski minister bivši minister za notranje zadeve Džemal; minister za pošte in finančno nadzorstvo Oskan; naučni minister bivši guverner Šukri.
Podrobnosti miadoturškega drž. prevrata.
Carigrad, 24. januarja. 'l imes poročajo o mladctuiški revolti sledeče podrobnosti: Ob 11. dopoldne se je napotil Talaat beg k velikemu vezirju in ga nagovarjal, da vloži demisijo. Kjamil paša mu niti odgovoril ni na njegovo zdhtevo. Ob dveh popoldne se je sestal ministrski svet, ki je sklepal o besedilu odgovora na demaršo velesil. Mesto je bilo navidezno popolnoma mirno. Ob pol 4. je bilo opaziti na cesti Babali živahno gibanje. Porti so se bližali mladoturški politiki in častniki. Tem se je pridružilo kakih 500 zoftov in častnikov z zastavami. Na čelu demonstrantov sta korakala En-ver beg in Djavid beg. Enver beg je prijahal na belem konju Orožništvo, ki je stražilo por-ta. se jim je postavilo nasproti. Razvil se je kratek boj, v katerem so bili orožniki razoroženi, demonstranti pa so udrli v porto. Medtem, ko so prodirali častniki v palačo, se je nabirala množica ter kričala, doli s Kiamil pašo, živela armada! Enver beg in Djavid beg sta med tem z golima sabljama udrla v dvorano, kjer je zboroval ministrski svet. Enver beg je stopil pred ministre in jim dejal, da ljudstvo ne žrtvuje Odrina in jih pozval, da odstopijo. Kiamil je nato spisal in podpisal prošnjo za demisijo. Enver beg se je nato odpeljal v avtomobilu v sultanovo palačo, ter prisilil sultana, da je sprejel demisijo ministrstva in imenoval Mahmud Ševket pašo za velikega vezirja. Sultan se je branil. Enver beg pa ga je opozoril, da stoje demonstrantje na ulici in da je nevarno, upirati se volji naroda. Šele ko se je sultan po svojem privatnem tajniku prepričal, da se res pripravljajo demonstracije in da hoče Kiamil odstopiti, se je vdal. Enver beg je nato med btir-nimi ovacijami množice proklaniiral na porti. da je kabinet Kiamil paše padel, in da je Mahmud Ševket c^ša imenovan za velikega vezirja. Medtem so odstavljene ministre internirali na porti in zastražili njih privatna stanovanja. I udi vsi vladni listi so bili zastraženi. Ob 8. zvečer se je Mahmud Ševket paša v spremstvu Enver bega in sultanovega osebnega tajnika podal na porto; tajnik je z balkona vladne palače prečital med viharnim odobravanjem množice naslednji sultanov »irade«:
Velikemu vezirju Mahmud Ševket paši! Vsted demisije Kiamil paše terja položaj domovine. da prevzame vlado izkušena roka. Uverjeri sem, da imate potrebne lastnosti in Vas imenujem za maršala in velikega vezirja. Jutri izberemo najsposobnejšo osebo za mesta geikuhslania. Izvolite mi jutri predložiti v odobritev ‘1S^9 svojih tovarišev. Alah naj nakloni uspeh Vašim prizadevanjem!
Mahmud Ševket paša je nagovoril demonstrante in jim mtznanil, da bo napel vse svoje moti. da reši domovino. Množica mu je prirejala burne ovacije.
Med revolto.
^ Carigrad, 25. januarja. O izvedbi mlado-turške revolte prihajajo polagoma podrobnosti v javnost. Pred Porto je bilo zbranih dva do tritisoč ljudi. Neprenehoma so se izmenjavali gavori. Mladoturški aranžma se je poznal po klicih, ki so se razlegali: »Živela svoboda in komite!« »Živio komite za edinost in napredek!«
Vojaško izdajstvo.
Carigrad. 25. januarja. Straža pri Porti se ni nič upirala mladoturkom, dasi so streljali z revolverji na njene oficirje. Ravnatelj anatol-skih železnic Hrigoinin je bil ravno s prvim dragomanom anatolske družbe dr. Webrom v konzulski sobi Visoke Porte, ko so prišli mla-doturki. En strel je zadel vojnega ministra Na-zhna, k| se je zrušil ob Hugolnlnovih nogah. Ministri so bili zelo pobiti, le Kiamil paša je ostal hladnokrven. Tudi Noradungijan se je držal mirno.
Nazim-paša ubit.
Carigrad, 24. januarja. Dasi sta se Enver-beg in Talaat-beg trudila, da bi preprečila pre-< livanje krvi, je vendar bivši vojni minister Nazim-paša postal žrtev demonstracij. Ko sta Enver in Nazim zapustila Visoko Porto, so počili lz oken palače, kjer so sobe adjutantov vojnega ministra in velikega vezirja, streli. Spremstvo mladoturSklh voditeljev je odgovorilo na na enak način in pri tem je bil Nazim-paša | ubit.
Kjamil pobegnil.
Carigrad. 24. januarja. »Alemdar« trdi, da je Kjamil-paša že včeraj pobegnil iz Carigrada.
Mladoturški manifest.
Carigrad, 24. januarja. Mladoturški komite je izdal manifest na narod, v katerem našteva vse dogodke izza albanske vstaje in vojaških devertacij v minulem poletju, omenja imenovanje Muktarjeve vlade in nje kapitulacijo pred vstaši, vsled katere se je oglasil apetit v balkanskih državah. Balkanski narodi so dobili vtisk, da je turška armada brez moči, in so sklenili medsebojno zvezo. Že ko je bila četverozveza balkanskih držav razglašena, je vlada odpustila 120.000 vojakov iz prezenčne službe. Vlada Mahrmtda Muktarja se ni menila za vojaški načrt, ki je bil že davno poprej izdelan za slučaj balkanske vojne, in je poverila poveljstvo nad armado nesposobnim častnikom. S tem je povzročila katastrofo. Manifest vehementno napada Kiamilov kabinet, ker je hotel skleniti mir za vsako ceno, ne glede na izvrstno stanje armade. Osmanski narod se nikdar ne odreče svojim pravicam nad evropsko Turčijo in je pripravljen za vsako žrtev, da pokaž.e svetu svojo sposobnost za slavno in vredno življenje v svetovni zgodovini.
Kaj hoče nova vlada?
Carigrad, 25. januarja. Minister za notranje zadeve pravi, da nova vlada ne pomeni nadaljevanja vojne za vsako ceno. Ali Turki poginejo rajši hitro In častno, kakor da bi polagoma umirali.
Turški delegati odpoklicani?
Carigrad, 24. januarja. Na Porti je bil pre-čitan dekret, da so odpoklicani delegati iz Londona in poslanika Hihnl-paša z Dunaja in Tur-kan-paša Iz Peterburga. Vojna sodišča so odpravljena.
Kiamil paša.
Carigrad, 25. januarja. Bivši veliki vezir Kiamil paša se je vrnil v svojo palačo. Torej ni pobegnil.
Italijanske ladje.
Rim, 25. januarja. Oklopnici »San Marco« in »Pisa« sta dobili ukaz, da odploveta nemudoma v turške vode.
Priprave za vojno.
Carigrad, 25. januarja. Enver beg pravi, da je obonovitev vojne edino upanje Turčije.
Vojska je baje kakor prerojena. Enver je na čelu vojnih priprav.
Rdeči križ.
Solun, 25. januarja. Oddelek ruskega Rdečega križa je odpoklican iz Epira, ravno tako ves oddelek angleškega Rdečega križa.
Nevarna igra.
\
London, 25. januarja. »Standard« piše, da se mladoturki igrajo z usodo Carigrada, ter piše: »Nemogoče je predvideti, kaj se zgodi. Kriza se lahko zaključi s padcem Odrina, ki lahko pride vsak čas, zakaj v takem slučaju se tudi nova vlada ne bo mogla upirati dejstvom. Če bi pa tudi odrinska posadka še vztrajala, se mora smatrati turški položaj za obupen. Konflikt se ne more razvlačiti brez nzika tako-rekoč gotove izgube glavnega mesta. Vsi odkritosrčni prijatelji Turčije žele zaradi tega, da bi se nova vlada vedla razumno.«
Ministri pri sultanu.
Carigrad. 25. januarja. Opoldne so se zbrali novi ministri in sc obiskali sultana. Bivši minister za zunanje zadeve Noradunglian ie bil naprošen, da poda ministrskemu svetu pojasnila o zunanjem položaju. Ministrski svet se je popoldne zbral, da se posvetuje o primernem odgovoru na noto velesil. Rezultat posvetova-še ni znan.
Selamlik.
Carigrad, 25. januarja. Včerajšnji selamlik se je izvršil v popolnem redu.
Nazimov pogreb.
Carigrad, 25. januarja. Nazim paša je bil včeraj popoldne pokopan z vsemi vojaškimi častmi. Pogreba se je udeležil tudi Mahmud Ševket.
DELITEV AZIJSKE TURČIJE?
Pariz, 25. januarja. V dobro poučenih krogih trdijo, da so med Anglijo, Rusijo in Francijo sklenjeni dogovori o razdelitvi Interesnih sfer v azijski Turčiji. Dogovor ima dobiti veljavo, ako nastanejo dogodki, vsled katerih postane obstoj turškega gospodarstva v Aziji dvomljiv. TaKi dogodki bi bili mogoči, ako bi zopet Izbruhnila balkanska vojna.
DUNAJSKI NAZORI.
Dunaj, 25. januarja. V tukajšnjih političnih krogih menijo, da položaj ni bistveno izpreme-
njen. Odgovor nove vlade bo najbrže nekoliko manj popustljiv, ali če so mladoturki pametni, ne bodo odgovorili tako, da bi onemogočili nadaljevanje pogajanj.
RUSIJA.
London, 25. januarja. Resne vesti iz Peterburga pravijo, da je položaj silno poostren. Ce
odkloni turška vlada predajo Odrina, ne bo Rusija mogla ostati nevtralna, ampak nastopi agresivno proti Turčiji.
Pariz, 25. januarja. Iz Peterburga poročajo: V slučaja nepovoljnega odgovora nove turške vlade je Turčija pripravljena z vojaško silo nastopiti v Mali Aziji in razviti armensko vprašanje.
VOJNE LADJE PRED CARIGRAD.
Dunaj, 25. januarja. V diplomatičnih krogih mislijo, da bodo velesile vsled novega položaja odposlale zopet vojne ladje za varstvo Evropejcev pred Carigrad.
BALKANSKI ZAVEZNIKI.
London. 25. januarja. Po vseh vesteh z odločilnih mest je soditi, da so balkanski zavezniki resn:) pripravljeni na nadaljevanje vojne
BOLGARSKA IN RUMUNIJA.
Bukareši, 25. januarja. Boje se, da bo prevrat v Carigradu neugodno vplival na pogajanje z Bolgarsko. Noroj bo kronski svet pod kraljevim predsedstvom.
ALBANIJA.
Italija in Avstrija.
Pariz. 25. januarja. »Tcmps« poroča iz Rima, da sta se Avstrija in Italija zedinili o glavnih točkah glede na meje Albanije. Rešeno ni še vprašanje avstrijskega protektorata nad albanskimi katoličani.
Skader albanski?
Dunaj, 25. januarja. Iz Peterburga javljajo, da je med ruskim in avstrijskim kabinetom dosežen sporazum v tem zmislu, da pripade Skader novi Albaniji.
JOVANOVIČ PRI BERCHTOLDU.
Dunaj, 24. januarja. Srbski poslanik Jovanovič je včeraj popoldne obiskal ministra Berchtolda.
SHOD V TRSTU.
Trst, 25. januarja. V veliki dvorani »Delavskega doma« je bil snoči impozanten shod jugoslovanske socialno demokratične stranke. Zbralo se je okrog 1000 oseb. Dvorana je bila natlačena. Predsedoval je Milost, o občinskem proračunu je poročal Regent, o političnem položaju pa Etbin Kristan. Shod se je po sijajnem poteku zaključil ob pol 11. Natančnejše poročilo sledi.
IZ FINANČNEGA ODSEKA.
Dunaj, 24. januarja. Finančni odsek je na današnji seji razpravljal o reformi dohodninskega davka; na prihodnji seji, ki bo v torek po plenarni seji, bosta govorila le še poročevalec Licht in soporočevalec dr. Renner, nakar bo glasovanje o prvi skupini davčne novele.
ROKA ROKO UMIVA.
Duna), 25. januarja. Akcijska družba »Dy-namit Nobel« je naklonila mornariški in vojaški upravi 35.000 kron za zgradbo aeroplana.
V ZRAKOPLOVU IZ GORICE V LJUBLJANO.
Dunaj, 25. januarja. »Korrespondenz« poroča, da je napravil nadporočnik Holeka od zrakoplovnega oddelka polet iz Gorice preko Krasa v Ljubljano; dovršil je polet v 1 uri in 16 minutah. Holeka se je vzpel do 2600 metrov nad morsko gladino.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 24. januarja. Ob začetku seje je naznanil Tisza, da je z današnjim dneni potekel rok za izključitev poslancev. Nato je sprejela zbornica v tretjem čitanju včerajšnje zakonske načrte. Pri volitvi v odsek za volilno reformo so bili izvoljeni izključno le poslanci vladne stranke. Na predlog Tisze sklene zbornica, da naj bo prihodnja seja šele tedaj, ko bodo odseki rešili vse predloge. Nato je bila seja zaključena. Po seji se je takoj sešel odsek za volilno reformo in izvolil za predsednika grofa Khuen-Hedervaryja. Prva odsekova seja bo 6. februarja.
VSEUČILIŠČNIKI ZA GENERALNO STAVKO.
Budimpešta, 25. januarja. Med slušatelji
budimpeštanskega vseučilišča se je pojavilo gibanje, ki ima namen, da ob času generalne stavke ne bo noben dijak obiskoval predavanj. S tem hočejo dijaki pokazati svoje simpatije delavstvu. Gibanje vodijo absolvirani pravniki. Tudi na vseučilišču v Kološu je med dijaki slično gibanje.
STRANKIN ZBOR OGRSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE.
Budimpešta, 25. januarja. Policijski predsednik dr. Boda je vzel na znanje naznanilo strankinega vodstva ogrske socialne demokracije za strankin zbor, ki bo v nedeljo.
ZA RODBINE MOBILIZIRANIH OSEB
V	NEMČIJI.
Berlin, 25. januarja. Državni zbor je pri razpravi o proračunu državnega urada za notranje zadeve sprejel socialno demokratično resolucijo, da se povišajo prispevki rodbinam pod orožje pozvanih oseb.
PROGRAM BRIANDOVE VLADE.
Pariz, 25. januarja. Včeraj popoldne se Je Briandov kabinet predstavil parlamentu. Mini-
Čuječnost
ie obvarovala že marsikatero nesrečo. Človek «e mora tudi čuvati, da si ohrani zdravje. Ne sme se n. pr. čakati, da mala bolečina v rokah
(n nogah postane skrninasta bolezen, ker se na-lajajo vendar dobri, preizkušeni izdelki, ki so se že na tisočkrati obnesli in morejo marsi-
katero zlo že v postanku udušiti. Tozadevno izpoved, ki je prava, nahajamo v pismu, ki jo je naslovila Nj. ekscelenca baronica Helena Freytagh-Loringhoven, roj. baronica Buxhoe-veden, Gorica, Corso Verdi 36, na lekarnarja E. V. Fellerja. Glasi se: »V posebno zadostilo mi je, da Vam pošljem danes priloženo, ravnokar prejeto karto znane pisateljice Pavle Marije pl. Egger Schmitzhausen. Iz nje razvidite, da je postalo domače zdravilo Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid« za eno novo glasnico bo-
gatejše. Dama je bila pred nedavnim pri meni in ker je tožila o strašnih, nevralgičnih bolečinah, sem ji dala eno stekleničko. Za malo dni po prvem poizkusu dojde ta živahna zahvala za očitno sijajni rezultat. Težko čakam na por ročilo o učinku fluida pri kneginji Carolath, karr Vam bom takoj poročala.« Slišali smo že večkrat praviti, da kratka uporaba tega izdelka navadno zadostuje, da nekatere bolečine takoj odstrani. Poizkusite tudi Vi, če imate nahod, ste hripavi, zasluznjeni in težko dihate, trpite
stiski predsednik Briand je v poslanski zbornici prečital vladno izjavo, v kateri je obsežen program novega kabineta. Vlada hoče pospešiti volilno reformo v sporazumu z vsemi republikanci na podlagi pravičnega zastopstva manjšin, uvedbo dohodninskega davka, reformo vojnih sodišč in zakon o konjeniških kadrih. Med najnujnejša vprašanja prišteva vlada problem posvetne šole, ki ga hoče rešiti brez sile, ampak z vztrajnostjo, nadalje službeno pragmatiko državnih uradnikov in nastavljencev. V vnanji politiki bo vlada obračala posebno pozornost bližnjemu in daljnemu vzhodu in bo zvesto čuvala sedanje alijanse in prijateljstva. Dogodki poslednjih mesecev, nadaljuje vladna izjava, potrjujejo, da vsebuje diplomatična akcija francoske republike v prilog svetovnega miru veliko moralno avtoriteto in prepričevalno silo. — Vladna izjava je zelo medla in ni napravila na zbornico posebnega vtiska. Namesto jasnega programa je Briand serviral parlamentu kup splošnih fraz; tako ie s praznimi besedami obšel kočljivo vprašanje proporčne volilne reforme in se izognil principom, po katerih namerava vlada sestaviti volilno reformo. Pasus o laiciziranju šole je zbudil med socialisti iu Combesovo skupino ironičen smeh. Ravno zato, ker nič ne pove, je vladni izjavi zagotovljena ogromna večina.
Pariz, 25. januarja. Po kratki razpravi o vladni izjavi je poslanska zbornica izrekla Brlandovetnu kabinetu zaupanje s 324 proti 77 glasovom.
SVOJEGLAVNI BELGIJSKI KLERIKALCI.
Bruselj, 24. januarja. Na včerajšnji seji zbornice je izjavil ministrski predsednik, da odklanja predlog socialnih demokratov na !:'• premembo ustave, češ, da se je belgijsko ljudstvo pri zadnjih volitvah izreklo za (?) vladno politiko in da je zagrožena stavka ne premakne z njenega stališča.
PORTUGALSKA VLADA ZAVRAČA PAPEŠKO PREDRZNOST.
Lizbona, 24. januarja. Uradni list portugalske vlade prinaša izjavo, da krši v Acta sediš apostolicae 12. oktobra objavljena okrožni' \ papeževa zakon o ločitvi cerkve in države iii da vsebuje napad na državne pravice. Vlada a limine zavrača papeževo izjavo in prepoveduje nje razširjanje.
MINISTRSKA KRIZA NA NORVEŠKEM.
Krlstljanija, 25. januarja. Sedanje ministrstvo je odstopilo; kralj je poveril bivšemu državnemu ministru Gunar Kmidsemi sestavo novega kabineta.
—— —    ......................................
Novice.
* Iz novojorškega močvirja. V Novem
Jorku je zdaj velik proces proti zažigalcem, ki daje vpogled v brezstidno delovanje novoior-ških zločincev. Glavni obtoženec Izidor Steiii je izpovedal, da se je v teku štirih let obrnilo nanj več kakor 5000 oseb s prošnjo, naj jim zažge stanovanje. Brezvestni ljudje so namreč kupovali malovredno pohištvo in jo dali visoko zavarovati, nato pa so stanovanje užgali. McJ obtoženci je tudi uradnik zavarovalne družbe.
* Žrtve vražarstva. Iz Moskve poročajo:
V	guberniji Novgorod so našli v gozdu razkosani trupli dveh otrok v starosti štirih in šest let. Oprsje in trebuh sta imela razrezani, srce, jetra in čreva so jima manjkali. Umor so izvršili tatovi, ker je med ruskimi tatovi razširjena vraža, da onega tatu ne dobe, ki ima sveče iz otroške masti.
* Preganjanje socializma na Ogrskem. Ogrska vlada je odvzela »Avantiju«, glasilu italijanske socialne demokracije, izhajajočemu v Milanu, poštni debit.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdala in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Ime
MAGBI
jamči
za Izvrstno kakovost
MAGGH kock
po 5 vin. za '/ditra najfinejše goveje juhe
Le-te so najboljše!
Blagovolite to upoštevati pri kupovanju.
na glavobolu ali zobobolu, Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid«. Ta izdelek bi moral biti vedno v hiši, da je mogoče zlo takoj ustrahovati. Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid« je bolje danes naročiti kakor jutri; za naročitev je natanko napisati: Lekarnar Feller v Stubici, Elsatrg št. 252 (Hrvatsko). 12 malih in 6 po-dvojnih ali 2 specialni steklenici stanejo franko 5 kron.	 d.
| Ljubljana -------------------1
Kavarna Prešeren
Priporočam svojo moderno urejeno kavarno, izvrstni biljardi, vsako-vrstni časopisi.
Karol Polajnar
kavarnar.
STAJER8KO SLIVOVKO
tropinovec, brinjevec, vse vrste lilierjev ter
MEBRIIAMA ^C41IJA
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, /gan,je ivs šipkovih jagod priporoča
edina žganjarna v Celju
lastnik ROBERT DIEHL.
Avtomobilska zveza
Idrija>Logatec, kolodvor.
Odhod iz Idrije:
ob 6 — zjutraj „12'— opoldan „ 3-30 popoldan
Odhod iz Logatca:
ob 8’30 zjutraj „ 2'30 popoldan „ 6'30 zvečer
Prihod v Logatec:
ob 7 50 zjutraj „ 1 '40 popoldan „ 5'10 popoldan
Prihod v Idrijo:
ob 10-20 zjutraj „ 4"— popoldan „ 8-15 zvečer
Cene z avtomobllnim omnibusom:
I. razred	II. razred
za osebo	za osebo
Idrlja-logalec	ali nasprotno K	3 —	K	2•—
Idrija-Oodovit	„	„	„	1-50	„	1-—
Oodovit-Hotedršlca	„	„	„	150	„	1 —
Hoiedršica-Logatec	„	„	„	150	„	1 —
Cene s kombiniranim avtomobilom:
1. razred	II. razred
za osebo	za osebo
Idrlja-Logatec ali nasprotno K 3 — K 2 — Idrija-Godovič	„	„	„	t'50	„	1-—
Godovič-IIoudršica	„	„	„	l-50	„	1*—
HotedrSica-Logatec	„	„	„	150	„	1-—
Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus.
Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo.
Valentin Lapajne v Idriji.
Dr. Josip Ferlolja ie otvs"rai
odvetniško pisarno v Trstu
Via Molino piecolo štev. 7. — Telefon št. 26—50.
Za veselice!
B. Gotzl, Ljubljana
Srez konkurence!
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov <ik»« mačeha izdelka« Za naročila po meri največja ,	izbira	tu-	in	inozemskega	blaga.
Mestni trg st. 19. — St3ri trg Št. 8. Z  —, -— Solidna postrežba.	^ajnižje	cesie«
■■ Potniki =
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst-l\ew>ork, Biicms Aires-Hio de Janeiro
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtlnicama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je zaa vskega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd.
     Odhod parnikov: ---------------------------------
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
SIMON KMETETZ Ljubljana,
---------------Kolodvorska	ulica	štev.	26.
Velika izbira uajcenejših razirh krink, kap, klobučkov in drugih pokrival, gir--.$£■ land, koriandoli, serpentin in drugih reči.
Vse te predmete dajem društvom v komisijsko prodajo, to je, kar se ne raz-peča sprejmem po veselici nazaj.
I**o i elfa za vam zmiaiifa narodi*«.
FR. IGLIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 11-12.
500 kron!!
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „mazi!o Ria" ne odstrani v 3 dneh brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev itd. — Cena lončka z jamstvenim pismom K 1.
Kemeny, Košiče (Kaschau) I. poštni predal 12/8740 grško
ftastliDSka destilacija „JELEN“
=== .	:	Logatec	 ■■■:-■	■■==
Priporoča svoje izborne in na več svetovnih razstavah s orvitni darili odlikovane rastlinske destilate, kakor
,,LIKER JELEN“ (sladki)
»JELEN GRENČICA«
različne drugovrstne likerje:
„HRUŠEVEC“
„MALISOVEC“
„ VIŠNJE VEC“
„MALINOVEC“
„KUMNOVEC“
kakor tudi vsakovrstna izborna žganja:
„BRINJEVEC“
„TROPIN O V EC“
„SLIVOVKA“
er vsakovrstni inozemski in tuzemski „RUM'‘, najfinejši „CAJ" v orig. zavojčkih od 5 kg naprej, ter v zavojih po 10, 20 in 40 vinarjev s primernim popustom.
KISOVA KISLINA po najnižji ceni direktno Iz tovarne.
Postrežba točna in reelna.
Naročila sprejema rastlinska destilacija „JELEN“, imejitelj
Anton Jelenec v Logatcu.
K’dor »JELENA" še ni pil, ne ve, kaj vse je zamudil I
1
V Ljubljeni, na Miklošičevi cesti št. 8,
nasproti hotela „Union", setu odprl
odvetniško pisarno
dr. Ivan Lovrenčič.
MOJA ZENA
in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
V	margarino	„Uniktim“
- 4	Dobiva	se	povsod	ali pa naroča naravnost.
Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefcnfoachgasse 59.
Kavarna st5ate\!. ^
celo noč odprta
Gostilna
Florljanska ulica štev. 6.
Pristna vina. Domača kuhinja.
Pohištvo na prodaj.
Dve postelji ena omara, štirje tapecirani stoli, ena zofa in pa ena miza, sc dobi po jako nizki ceni v Rožni dolini št. 139 pri Francu Peterlin,
Otvoritveno oaznazsilo.
Usojatn si slavnemu občinstvu javiti, da sem otsoril
JUSE** v Škofji ulici
kavarno Krapš
ki je najudobneje urejena in z dvema riajnovejšiina bil ja i doma c. kr dvornih za'ož-nikov Seifert in sinovi opremljena. — Točijo se najfinejše gorke in m z'e pijače ter so ceni. gostom tu- in inozemski listi na razpolago. Moje dolgoletno delovanje v kavarni Evropi jamči za točno in solidno postiežbo.
Z velespoštovanjem	I*	Krapš, kavarnar.
/
Cenjenim gostom in sl. občinstvu naznanjam da priredim danes v soboto
domačo plesno veselico
v Auerovi restavraciji
-^TT-clfova ■ulica štev. 12.
Začetels: točzio cls S. zvečer. Za obilen obisk sc priporoča
Ludovik Roškar, restavrater.
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K; boljšega 2-40 K; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega s nežno belega, puijenega,
6'40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfineiši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje gega^mS^bJS
ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puli 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 3 K, 3'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 00 cm dolga, 70 cm Sir. 4 50 K 5-20 K, 5'70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm žir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju. od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko.
  <