štev. Novo mesto, oktobra I90Í). X\V. letnik. DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo vsak petek: ako je ta dan praznik, pa dan poprej.— Cena jim je b poštnino vred za celo leto naprej 3 K Naročnina za Noniiijo, Bosno in druge evropske države znaša 3*50 K. za Ameriko pa 4-50 K. Dopise sprejema uredništvo, naročnino in oznaniJa tiekama J. Krajec nasi, v Novem mesto. >od geslom: vse za , narodna zavest so Slovenija — prerojena! Nedelja dno 17. oktobra 1909 bo v zjiodovini slovenskega naroda zai»isana z zlatimi črkami. Na ta Gospodov dan se je 10 zastopiiikib iz vseb slovenskih dežel ustanovila sklepna po-itiska organizacija vsetiherno slovenske domovine — v življenje je stopila Vseslovenska ]jjudska Stranka. — Minol» jc 14. oktobra «prav sto let, odkar je vsled klica Napoleonovega biiii nstala Ilirija. Nedavno smo svoje čitatelje opozorili na to stoletnico. Tedaj so skoro vsi SlovcTici prišli pod ilirsko jedtiotno upravo — tedaj se je vzbudila njih narodna za-vo.st. Se pomombni.se je dejstvo, da je bil velik del hrvatskoj^a naroda pridružen Slovencem v upravno celoto — bela Ijjubrana je bila središče ilirskega kraljestva od severno Drave do južnega Du)»rovnika o!) sinjem morju jadranskem. Temelj zdravemu razvoju jugoslovanskih plemen je bil uložen, — Žal da pozneje avstrijska vlada ni znaia ceniti te prevažne postojanke v korist lastne države, katera ima le ob tem morju izhod v širni svet. Ko se je pozneje razceidlo ilirsko kraljestvo zojfct v po-sanine deželice — vendar čut skupnosti ni popolnoma zamrl — čez par desetletij prešino duhove — ilirizein, ki toži po celo-knpnosti jiigoslovenskih jdemen. A reolnih uspehov ta pokret ni dosegel. Z letom 1H48 pa je mod vsemi narodi avstrijskimi zaiskrila narodnostna idoja, vsled katero se je vsak-naroii živahno jel gibati za svoje naravne jiravice. Po vseh naših pokrajinah razlegal »e jc klic po zjedinjeni Sloveniji. Najboljši duhovi 80 posvetili svojo mod tej veliki ideji. — Slovenci so politično začeli delovati vero, dom, cesarja. Lepe uspehe so dosegal jc povzdigovala, dok ni sovražnik zascjal Ijiilike med pšenico. In ta sovražnik se je prikazal — z nemške strani. Ker Slovenci nimamo višjih šol, zato morajo naši sinovi pohajati v Ptuja mesta. Oiidi so se od brezverskih profesorjev navzeli tudi ptnjcga duha. Jjiberiilizcm se je prinesel tndi na slovenska tla. Ta jc razcepil do tedaj edino Slovence. Bratomorni boj pred 30. do 40.]eti je So v živem spominu, l'o uplivih mednarodnega prosto-zidarstva odtiijena Intoiigenca je tudi med nami začela boj zoper nositcljico nravnih načel vsega javnega življenja — zoper katoliško cerkev, oziroma njene představitele, slovensko duhovščino, Vsled razcepljenosti naroda v staro- in m lad osloven sko stranko žel jo lo nasprotnik Nemec pod zastavo Dežmanovih grabelj do okrog 1. 18S0 — celo v osrednji kranjski deželi, 1'riivi rodoljubi so 9]»oznali, da tako no sme iti večda|jo — sicer so z novodobnimi zmotami zastrupi tudi dobro ljudstvo Slovensko. rrišla jo doba katoliških shodov. Ti so svarili_ naS narod preil ittujo zalego liberalnih puhlic, a ob jodnem tmii začrtali z veliko potezo program za kulturni napredek našega naroda. Vso gibanje jia so iiostuvili na trdni temelj katoliške vere, katera je bila skozi tisočletje najboljši zaščitnik našega ljudstva. Vsakemu stanu se je odkazal njegov delokrog — vsak liosumeznik naj deluje za jiovzdigo svojega naroda. Pričelo sejo živtibno delovanje osobito na gospodarskem polju, da se je ljudstvo rešilo svojih izkoriščevalcev. In zdaj so sledilo zmivgo na političnem po|ju, zmagala je katoliško-narodnu misel, ljudstvo se jo zavedlo svoje moči naj-lired na Kranjskem, potem so prišle na vr.Rto vse (iruge našo dežele. Krščanska načela so si osvojila zopet našo do-inovino. Ogromna večina našega naroda stoji zopet v starom taboru, iz katerega jo pred polstolctjem odbijal sovražno napade z nemške in italijanske strani. Zaiiaprej bo to .še lože izvrševal, flko bo iz te trdnjave nastopal po jednotnih načelih. Zato je le naravna posledica vsega slovenskega razvoja, lia si to izšolano Ijuiistvo ustvari jodnoten-poiitiški organizem s skupnim vodstvom. In to se je liosoglo z ustanovitvijo Vseslovenske Ljudske Stranke. Odslej mora v ozadje stojiiti pokrajinsko stališče naših politikov, pokrajinski sejiaratizem je razdeval celotne potrebe in koristi našega naroda, odslej naj jiadejo meje naših deželic, in vsi za enega eden za vse delujmo za dobrobit svoje domovine, ki jo nazivljcmo milo Slovenijo, Da je pa bilo mogoče dospeti do te idealno zjedinjene Slovenije, komn je pripisati največjo zaslugo? To je slovenski oratar. Brez njegove politiške izšolaiiosti, zrelosti in zavednosti, bi ne bili doživeli zadnjega slavnostnega dne. Prav iz srca nam je vzel besede hrv. poslanec Stjepati Radič, voditelj „hrv. sedačko strinke", kojena shodu z vznosom moj drugim dejal: „Slovenski in hrvatski kmet — nositelja bodočnosti.... Da bi (ianes imel pred seltoj Slovence drugega mišljenja, pozdravil bi jih kakor brat — Jugoslovan jirisrcno pozdravil jih kot sinove onega naroda, ki čuvajo ono sinje .ludransko morje, broz katerega za Slovane ni bodočnosti! Ali Vas — prijatelji moji — jtozdravljam ne .'ujo maso naroda. Prihiteli so zastopniki češkega in hrvatskega naroda, najiovedani voditelj poljske ljudske stranke je bil vsled vol. reforme v gališkcm zboru zadržim, a poslal jo telegram zagotavljajoč, du hoče biti zvest podpornik S, L. S. Oficijelni zastopniki so bili za Korošce: dr. lirejc, ki je bil izvoljen predsednik shodu, in jioslanec Grufetiauer, za .Štajerce dr. Korošec, za 1'rimorce poslanec Berbuč — in naši kranjski voditelji, ki so govorili krasne ])Ozdrave. Došlo je okrog 70 brz'jjavk. Kdor je v „Slovencu" čital popis vsega shoda, bo pritrdil, da smo govorili iz srca svojih čitate|jev telegrafiijoč: ^Radostno pozdravljamo narnovejšo organizacijo združene Slovenije — katere no.'fitcij je slovenski oraiar. Slava voditeljLMii in armadi! Po vsej Jugoslaviji naj odmeva; Zora ]mca, bit če dana!" Gospodarstvo. Zimska kmetijska šola na Grmu. S preuredbo knoetijske šole so se vrata na (ilrnm na stežaj odprle strokovni izobrazbi nasili knietskili mladen-cev. Pogoji Botanja ao namreč sedaj tako ufçodiii, da laliko obiskujejo solo sinovi manjših in boljsili posestnikov iz vinorudnili in dnigili krajev naše dežele. Niliée se ne more veě izgovarjati, da ne more poslati svojega sina La Grm, kajti šola ae po Bvoji novi uredbi ozira na vse potrebe našili kraojekih posestnikov in «prejema učence v zimsko šolo ali pa v letoo (celoletno) šolo. Zelo važen korak za napredek stanovske izobrazbe se je napravil z vpeljavo zimske sole. Koliko kmetskih mladenićev, ki ao pouka nujno potrebni, se mudi doma po zimi brez vsakega duševnega dela in to v letih, ko bi nujno potrebovali dobrega pouka. Koliko zlatega Časa se s tem ne ubije in ne izgubi za izpopolnitev stanovske izobrazbe. Vsem tem mladeničem je treba nadaljnega šolanja, ako naj napredujejo pri svojem gospodarstvu bolj kakor je očetu mogoče. Zimska kmetijska' šola nudi zlato priliko, da se taki mládenči praktično vežbajo v živinoreji, v prašičji reji, v mlekarstvu, v zboljšanju hlevov, v porabi in pripravljanju raznih krmil, v ravnanju z gnojem in napravi gnojišč, v porabi in vrednosti umetnih gnojil, v perutninarstvu itd. itd. Saj nudi ravno zimski cas najboljšo priliko, da se učenci praktično vadijo v vseh teh stvareh. Kmetijska šola na Grmu bi morala biti vsako leto polna zimskih učencev in samih sinov, ki so namenjeni prevzeti nekoč posestvo na domačem domu. Prednosti zimskega šolanja so tako velike, da bi jih ne smel prezreti noben oče, komur je količkaj na tem, da se sin kaj več nauči za svoj poklic, kakor je bilo njemu mogoče. Ne le da traja ta pouk po zimi, ko je največ caaa za strokovno izobrazbo kmetskih mladeničev in ko se najlaže odtrgajo od domačega dela, ampak ta šola je tidi najcenejša, ker traja samo dve zimi in vsako zimo po pet mesecev, skupaj toraj deset mesecev. Z mesecem novembrom vstopijo v Šolo, z mesecem aprilom gredo pa domu, da pomagajo čez poletje pri domačem gospodarstvu. To je velika prednost, katero imajo zimske šole, in prav tej prednosti je pripisati, da so te sole povsod tako ^cenjene in priljubljene. Te šole gredo kmetu najbolj na roko, ker se najbolj ozirajo na kmetske potrebe. Velika ugodnost za obisk zimske kmetijske šole je pa tudi to, da je za učence določenih 20 štipendij po 150 K za vsak tečaj. Velike so tedaj prednosti in ugodnosti zimskega kmetijskega pouka na novo urejeni šoli na Grmu in zato svetujemo vsem našim gospodarjem, ki se ne morejo odločiti, da bi poslali svoje ukaželjne sinove za celo leto na Grm, da jih pošljejo v zimsko šolo, ki se bo že letos pričela. Obračamo se ob enem pa tudi do vseli prijateljev kmetijskega šolstva po deželi s prošnjo, da opozarjajo gospodarje na preosnovo sedanje šole in na ugodnosti, ki jih nudi na novo urejena šola za strokovno izobrazbo kmetijskih mladeničev. —r— Ne gnojimo samo z Tomášovo žlindro I Naši gospodarji so se močno poprijel! gnojenja z umetnimi gnojili, ki jih rabijo za travnike in deteljišča. To je prav in potrebno, ker se hlevski gnoj, ki ga pridelamo, prav lahko porabi za njive. Prav sedaj na jesen, ko 80 začeli naročati umetna gnojila, pa opazujemo, da naročajo skoraj samo Tomášovo žlindro. Kmetijska podružnica je naročila že tri vagone Tomasove žlindre, do-čim je prejela za kalijeva gnojila tako malo naročil, da jih še za en vagon ni. To ni prav in to kaže, da, naši gospodarji še vse premalo poznajo vrednost kalijev gnojil in sploh bistvo umetnega gnojenja. Ako gnojimo samo s Tomášovo žlindro, dodajamo zemlji samo fosforovo kislino, toraj samo eno redilno snov. Ako je v zemlji zadosti drugih rediluih «novi, namreč zadosti dušika in kalija, potem nam sama Tumasova žlindra prav dobro zaleže. Ali to se pri naa ne godi. IVi nas trpi travniška zemlja tudi na pomanjkanju kalija ia dušika in za to je treba, da gnojimo naše travnike tudi s kalijevimi in dušičnatimi gnojili. Le v tem slučaju dobimo popolen vspeh! Opozarjamo ua to naše gospodarje ia jim vnovič priporočamo, da naj spravljajo na travnike vse potrebne redilne snovi. Če gnojimo travnike s hlevskim" gnojem, dodajamo zemlji vse najvažnejše redilne suovi, če gnojimo pa z umetnimi gnojili in hočemo doseči slično ugodne vspehe kakor s hlevskim gnojem, potem mrjramo jemati razHČna umetna gnojila, kajti vsako posamezno umetno gnojilo ima navadno samo eno redilno snov v sebi, V našem slučaju je treba jemati poleg Tomasove žlindre tudi kajnit ali pa kalijevo sol. Kalijeva sol je še cenejša kakor kajnit in za težje zemlje bolj pripravna. S kaj-nitom in kalijevo soljo dodajamo zemlji potrebni kalij, ki ga rastline ravno tako potrebujejo kakor tosforovo kislino. Kdor ima dosti pepela, ga lahko rabi namesto kalijeve soli, ker ima pepel tudi kalij v sebi. Navadno pa manjka pepela, tako da je treba jemati kalijevo sol. Gnojiti kaže pa tudi z dušikom, ki vpliva posebno tia rast trave. Če imamo dosti gnojnice, naj se rabi gnojnica, Če je pa ni, naj se rabi čilski solitér aH pa amonijev sulfat ; amonijev sulfat kaže trositi že jeseni, čilski solitér pa spomladi. Za 1 oralo je treba 300 do 400 kg Tomasove žlindre, 100 do 150 kg kalijeve soli in 50 kg čilskega solitra oziroma amonijevega sulfata, —r— Politični pregled. Ki-anjski »ieželni zbor je v svoji 13. seji dno la, oktobra razpravljal o občinski preo-snovi. Jjiberalci niso obstruirali, uiie-leževali so so debato kakor tudi Noiuci. Poslanci S. L. S. so ovrgli vso [iora[slike obojih. Posebno sta so odlikovala s svojimi govori dr, Šusteršic in poročovalcc prof. Jarc. Krog (i, tire zvečer je bil 8]»rojct zakon občinskega reda in zakon obiiînakoga volilnega reda. Novi občinski volivni red obrfrži tri volivtio razrede. U-premene so pa volivci. Zdaj volijo samo davkoplačevalci. Po ík-prcraeiijenem volivnem redu bo ituol vsak driavljaii, ki dopolni 24. leto in ki stanuje tri leta v občini, voJivno pravico. Zfiaj so ločijo davkopJačovald od nedavkopiačevalcev. Davkoplačevalci BO tisti, ki plačujejo davke, od katerih so plača občinska doklada. Vsi davkoplačevalci itnajo volivno pravico v 1. in II, razredu, V L razred sa uvrstita prvi dve, ostale tri petino pa v IL volivni razred. Vsi, ki volijo v L in 11. voiivnein razredu in tisti, ki ne plačajo nobenega davka, se uvrste v 111. volivni ra>:red. Inteligenčni volivci se uvrste v II, razred, kakor volijo v II. razredu tudi tisti, ki plačajo 30 kron osebne dohodnine; kdor plača manj, voli v III, volivnem razredu. \a tej podlagi jo zasnovan novi volivni red. Velik napredek je, da bodo volili vsi razredi sknimo. Za vse tri razrede bo poslovala le ona volivna komisija. Klicanja no 1)0. Odpravljena jo tudi ustna volitev. Vsak volivec dobi glasovnico in legitimacijo. Na dan volitve odda volivec, ki voli v dveh razredih, pri volitvi dvoje glasovnic. Legitimacije in glasovnice ao bodo ločile po barvi. Izdajal jih bo deželni odbor. Enaki in splošni volivni pravici nasiirotuje splošni državljanski občinski okvirni zakon. Dokler se ta ne izi^emeni, ni misliti na splošno in enako volivno pravico v občini. Občinska voHvna reforma, kakor jo je sklenil kranjski deželni zbor, je najmodernejša, kar jih pozna cela Avstrija!— Dne L'J, oktobra je bila 14. seja,^ v kateri so je razpravljala nova postava o šolskem nadzorstvu. Šolski zakoni niso priljiihljcni |»ri ljudstvu, pa so tudi v marsičem zastareli, zato potrebujejo zbo(jšave. Dobro je to označil poročevalec posl. Lavrcnčič, ki je zavračal tiicii proti-govornika jioslanca Gangla in dr, Egerja. Za tjmistvo! Odgfovarjam ćastitim tovarišem predj^ovornikom, Sl>ioši)o se ciotíikneiD njiiiovih ugovorov. Da ne bode vsem čisla-niii) t/ovarisciii odsekovo iioroóilo ugajalo, sem žo naprej tako Bodil. Prepričan sem pa, da bode ustrezalo zahtevam našega ljudstva, ki nas je poslalo sem, da zastopamo [jtidske težnje in koristi. Po prilo/cnem načrtu dobi naše Çudatvo šolskim svojim bremenom vsaj deloma primerno moč in veljavo v solakih svetih. S ttim zadobi hkrati po svojih zastopnikih v šolskih svetih vpo-(fleci in jamstvo, da bode služila šola istemu namenu, po katerem teti ljudstvo samo. Krščanska «loitioljtitiiu) šol» Ii<>r<^nio * Oncřhoče in zahteva krščansko šolo, vzgojo mladega naraščaja v verNkonravnem in domoljubnem duhu, povdarjam, šolo, ki je tako krščanska, kakor je krščansko naše dobro (judstvo. Vpogleda v šolo pa ne bi za-mofïlo vdol>iti, ako bi obveljala volja tovariša Gnngla, ki še kraj-negH Šolskega sveta niti krajnega šolskega nadzornika davkoplačevalcem ne privošči, kakor smo ravno ćuli. Naše ljudstvo bode po svojih zflsEiipnikih že preskrbelo, da se odstranijo vse zapreke, ki bi prihajale od koderkoli temu nametiu. Učitelji lil Ijiiilstvo. Tolikrát se čuje, da naše ljudstvo ne niara za šolo, učiteljev ne spoštuje, jih prezira. Kaj je vzrok? Ker je .še toliko učite(jev in učiteljic, ki ne poznajo ali nočejo poznati ^udstva, med katerim žive, ki ne upoštevajo in nočejo upoštevati ljudskoga mi,šljcnja (Res je!), na drugi strani pišejo in govore po svojih shodih in časopisih za svobodno šolo in svobodno misel (Prav res !), po kateri naj se loči mati od hčere, cerkev od šole, in kar bodi posledica, da pahno veronauk in verske vajo iz šole. Odtod oni aTitagonizem med domom in šolo, niwl atariši in učitelji. Nc motim se, da je prav to poglavitni vzroH, da se naše ^udatvo ne more ogreti za zliolj.šanje učilelj-Hkih plač, o katerih je ravno govoril tovariš Gangl. To je tudi, kiir obtežuje ljudskim zastopnikom akcijo v tem oziru. Oast krščanskim iičiteljeiii 1 Ne morem pa prezreti onih učiteljev in učiu'ljic, onih junakov in junakinj, ''i so v hudih časih tolikrát stali na j.prangerju" v zaničevanje in posmeh drugim, ki KO navzlic ljutim napadom vztrajali stanovitno in požrtvovalno ob strani ljudstva. In ko se ustrcže vroči želji glede zboljšanja zares bednega učiteljskega gmotnega stanja, bo to Zasluga teh kremenitih značajev. Toliko v odgovor tov. Ganglu glede zboljšai^ja iičite^skih plač. Neiiiškouiicioualtie zaliieve. Dnigi i)rotigovornik dr. Eger hoče v mešanih krajih ločene krajne šolske svete, kakor tudi posebno sekcijo okrajnega šolskega sveta v Kočevju ter se sklicuje na razmere na (je.škem in Moravskeni. Naj nam pove, kako je (la v obmejnih krajih na Koro.Hkcm, Štajerskem in kaj se godi danes s Čebi na Dutiaju in Nižjeavstrijskcm ! (Tako je!) Naj pomore tam do pravice in potem bodemo pristopnejši doma do njegovih želja. |Prav res!) O Fgrovili težnjiili „Los v(řn Itoiii" ! Tudi dr. Egerju ni prav, díl izključuje nacrt zakona v paragrafu tretjem drugover-skega duhovnika iz krajnega šolskega sveta. Kranjska dežela je skoziinskozi katoliška, izvzemši kakih 400 protestantov, nad 100 judov in do 300 pravoslavnih, pa naj bi so «a to peščico drugo-Vercev oKÎralî v jiostavi. i'ovdarja se Nižjeavstrijska. Gonyeav-Strijska, Koroška, češ, vsaj tam imajo drugovorci svoja zastop-íítva v šolskih svetih. liesnično je pa tam veroizpovedaiij, ki štejejo na tisoče svojih vernikov. Jiiklić ]ir«li (iaiiglii. Ne bi se oglasil v tej zjiravi. ako bi so gospod tovariš Gangl no bil tako oilurno zaletel v tovariša Havnikarja in gospoda poročevalca. On je izjavil, da naj se šola iiivzanie iz politiških vi»rašanj. To njegovo izjavo moramo vzeti zelo previdno na znanje. Gospod Gangl, njegovo svobodomiselno učitelstvo in stranka, v katere imenu je govoril, si misli ob takih izjavah nekaj čisto drugega. Ko to govore^ mislijo lo na to, da bi se .šola osvobodila vsakega verskega vpnva, predvsem Daj bi izostal vpliv katoliškega svetovnega naziranja. (Tako je!) i^o vsem svetu jo boj za šolo. Le poglejmo na Francosko, Italijo, pa tudi v Avstriji. Povsod si hočejo i)OlitiSke atranke, zlasti svoljodoniiselne. dobiti vpliv na šolo. Gosjiodu tovarišu Ganglu pa svetujem, da naj se on in njegovi somi.šljeniki tega kar on Prijiovcdujo tudi drže! Naj ne zanašajo politiškega boja v šolo. Uvorjen naj bo, da bodo potem veliko hitreje uresničene vse upravičene želje vsega učiteljstva, kar bo le v korist našenm «tanu, (Tako je!) Gang] je ves čas trdil, da on dela in misli tako. V de-J'mju je seveda drugače. Ganglu je odvrnit tudi dr. Krek ; Ganglova želja, naj bi bila iz šol izključena politika, naj se čita tako, da bi biia šola jiopolnoma prosta verskega vjOiva. Vse učiteljstvo in svobodo-miselstvo dela na to, da bi se v šoli popolnoma izločil verski vpliv. Na ta lim S. L. S. nc pojde. Kavno tako se nam gre za vpliv na šolo, kakor se bore liberalci zoper vpliv cerkve v .šoli. Gang] in njegovi tovariši so nehote svobodomiseini. Vest, na katero se je skliceval Gangl je nekaj sul)jekt)vnega, ni in ne more biti objektivno. Potrebno je, da se taka subjektivna vest korigira po mncngu ljudstva. Naj pridejo po svojih študijah neuspo-sobljene, najpriprostej.še osebe v nadzorstvo, vsposobUeni so zato, ker so vsposobijene vsaj za vzgojo svojih otrok. Gang] je rekel : Naj se v šolskih vprašanjih izključi vsako jjolitično prepričaqje. To je nemogoče. Politika je skrb za javni blagor. V prvi vrsti je poklicana šola, da skrbi za javni blagor. Vse ])Olitičue stranke hočejo uveljaviti svoj vpliv na šolo. Pri postavah o šolah odločuje vedno politična večina. Uveljavlja tista načela v postavi, ki jih smatra za potrebna. Iz navedenih razlogov je potreben jtritisk javnosti, ljudske vo]je po organizaciji krajnih šolskih svetov. — Postava je bila pri glasovanju sprejeta. Prvi v Avstriji — je kranjski dež. zbor sklenil zakon za izboljšanje pašnikov. Izvrstno sta govorila za to povzdlgo kmetijstva poslanca Piber in Demšar. Vsa zbornica se je izrekia za postavo. Interpelaciju poslanca Dularja in tovarišev na gosp. dež. glavarja glede stavbe novega mostu čez Krko v Valtivasi-Straži. dne 13. okt. Deželni cesti ki vodite iz Kandije na Žužemberk, oziroma iz Stražo na Toplice-Ornomelj, imate silno mnogo prometa. Ker je stari most za tako narasli promet po svoji konstrukciji prešibek in tudi sfiloh v slabem stanju, je naprava novega mostu neodložljivo nujna potreba. Deželni odbor je, kolikor je meni znano, že nai)ravi] i»rve korake za napravo novega mostu. Z ozirom na popisane razmere si ttsojaui staviti na gospoda deželnega glavarja sledeče vjtra-šanje: 1, Ali so gospodu glavarju znane popisane razmere V H. Ako so mu znane, je-li pripravljen ukreniti, da se stavba dež. mostu ćez Krko v Valtivasi kar mogoče pospeši? I'odpor« zn šolskf« z^ïradhc. po.sJ. Žitnik poroča o podporah za .šolske zgradbe. Z oztroin na mnoge prošnje je deželni odbor za tekoče leto jtostavil v proračun 24.000 kron. Prošenj pa je nad 60 došlo od dež. šol. sveta. Ker iznašajo skupni stroški za vse te šolske zgradbe narl 1,100.000 kron, moral bi torej dež. zbor dovoliti v.saj 110.000 kron, da bi vsaka šolska občina dobila 10 odstotkov podpore. Dovoli so za Dolenjsko: Gotenica 500, Ribnica 1000, Sodršica 500, .^kocijan v krškem okraju 400, Cerklje 300, Radeče 500, Mokronog 400, Boštanj 100, Sv. Duh 300, Dobovec 200, Studenec 100. Št. Jurij 300, Bušečavas iiUO, Kal 200, Kostanjevica 500, Leskovec 300, Dole 300, Višnja Gora 600, Vače 200, Sava 300, Iškavas 700, Mirna GOO, Ilinje 5<)0, Mehovo 300, l'reèina 300, Črmošnjice 500, Dvor 200, Vavtavas 500, Dol. Nemškavas pri Trebnjem 700, Stara Lipa v irnoîiialj-skem okraju 200, Poslanec Košak priporoča prošryo za šolo na Polici v izdatno podporo. Poslanec Jaklič jtoroča o transverzalni Ž-'Jeznici po krški dolini, za katero so vložile prošnjo občine: Žužemberk, Toplice, Zagradec, Smuka, Dvor, Ambrus. Ajdovec in Krka, V prošnji slikajo naravno krasoto krško dolino in velike natorno zaklade, ki stojo neizrabljeni in bi se mogli izrabiti še le ])Olem, ko bi stekla železnica. Opozarjam, da je v krški dolini cvetela nekdaj obrtnost, tako so bile na Dvoru tovarne za železo. 'J'ako tudi pri Zagradcu, Prebivalstvo si žeji nazaj tistih časov. Razprave ae udeleže poslanec Solmajer, Dular, dr. Pegan. Poslanec Dular so posebno toplo zavzamo za to zeleznico, ki bi tekla uprav v njegovem volilnem okraju. — Poslanec Bárto] se ])Otegne za gospodarske potrebe rilmihke doline tťr jiredJaga resolucijo: Deželni odbor ae obrni na uprava dolenjskih železnic in žel. ministrstva z zahtevo, da se otvori postaja v Žiebiču in postajališče v Lipovcu. Obvelja soglasno. Slatiovsku zastO]>stv<> kmetov in rihodnjega zasedanja in predloži deželnemu zboru zakonski predlog o kmečkih stanovskih zadrugah z dne 27. aprila 19oa, drž. zak. št. 91, in o deželnem kulturnem svetu. rtiročili» finančnega lulseka. Občini radeški se k napravi postajališča podeli i)od]»ora dveh tisoč kron. — Pri napravi vodovoda za Novomcsto in okolico se jo potreb.ščina jtroračunjena na 310.000 kron prekoračila za 10.05f; kron katero svoto je na račun novomeške občine založila dežela Kranjska. Ta dolg znaša sedaj še 9406 K 46, ter g^a ima novomeška občina obrestovati po 4 in poi [vrocenta oripravc načrtov glede uporabe raznih vodnih sil za elektriko. Pri tem naj se uvažuje zlasti tudi, ali bi ae ne dala uporabiti vodna sila Ljubljanice v zvezi z načrtom za osuševanje, odnosno tudi za namakanje Ijubljanakega barja. Ko sta govorila dr. Triller in baron Codelli, ki popolnoma soglašata z dr. E. ijampetovim predlogom, zbornica soglasno sprejme ob splošnem odobravanju dr. Laiiipetov predlog. Ua pa bo mogoče izrabljati vodne sile, je treba osnovati tudi razlastitveno postavo; vsicd katere se bo smelo odkupiti posamniku toliko pravice do iqegove lasti, kolikor je potrebno za a])lo.šno korist. — Ta predlog je bil soglasno sprejet. — Post. GangI je v ob-strukcijske namene vložil več nujnih predlogov, tičočih se zbo^-šanja učiteljskih plač, o splošni volilni pravici itd. A dr. Šusterš č je v imenu S. L. S. po pravici omenjal, da so vse te zadevo itak že odkazane raznim odsekom. Tudi za volilno preosnovo obstoji ustavni odsek — radi katere so pa liberalci prej obstruirali. Naj le v odsekih sodelujejo. Zato so bili Gauglovi predlogi odklonjeni. — Sprejeta je resolucija za vipavsko železnico od Ajdovščine do St. Vida. Istotako predlog za osnovo kmetijskih Sol za Çoreiqsko in Notranjsko. Nil Krasu je bila v nedeljo ožja volitev mej kandidatom^ S, L. S. izvoljen je dr. Stepančič s 424 glasovi, Zlobec je dobil 2H3 glasov. Liberalci niso glasovali. Dne 20. oktobra se je zopet sošel državni zbor iia Diinaju. Posvetovanja načelnikov vseh strank še niso dosegla sporazuma. Po zahtevi dr. Kramafa se je po otvoritvi seje sprejel predlog, naj se še odloži volitev predseiistva, ker iz najodda^onejših krajev — osobito Dalmacije in Galicijo poslanci še niso došli. Češki ra-dikaici niso uslišali prošnje „Slovanske Jednote", da bi se zbornica mirno konstituirala, nego so koj pri vstopu ministre sprejeli z vriščem in klicem: Abzug! Ves čas mej nagovorom starostnega predsednika dr. Funkeja so delali medklice in razgrajali. ^Jednota" se je dolgo posvetovala o postopanju. Ker so Nemci zelo nespravijivi in kruto nastopajo proti Čehom tudi na Dunaju, se bo težko doseglo mirno zasedanje. Danes se je soja nadaljevala, do tedaj ae je mešetariio mej klubi. Isti dan je bil knmskl svet pod predsedstvom cesarjevim za razvozljanjo narrske krize. Ker Mažari zahtevajo narodue predpravice, rešitev še ni padla. Na Španskem je bil ustreljen anarhist Prane Ferrer, ki je bil glavni voditelj in provzročitelj vseh grozodejstev in Umorov v Barceloni. Ker ni bil pomiloščen, zdaj svobodomiselci po raznih krajih prirejajo shode in slavijo tega „mučenika". Anarhisti so napadli državnega pravdnika, ki je predlagal smrtno kazen, in so ga res ustrelili. Na Šj>anskem se razširjajo letaki, ki grozijo 8 smrtjo kralja in ministrom. Iz Londona so odšli anarhistični voditelji v Pariz, kjer ae bo vršil njih shod. Kinalo se ho čitalo o grozodejstvih. Že zdaj napadajo cerkve z boml)aml v Lizboni, Nancyju. V Rimu napadajo duhovnike in fiiiiešijo papeževega kardinala-tajnika Merry. Ši)anski hoji t .llarokn še niso ponehali. V «rcdnje-ameriški re))iililiki Hoiulni-UK ee širi revolucija, katero podpirata sosednji državi Gvatemala in Salvador. ——o— Zabavi in pouku. Dolenjska pisma. L „Vse drugač iJoleigcem solnce sije .. Ta vrstica iz narodne pesni mi ])rihaja vselej na misel, ko premišljujem, kako bi so doleigakemu ljudstvu odprl vir do boljšega blagostanja. Marsikateri, ki gleda dolerqsko stran s ptičje perspektive, si misli, vprašuje, zakaj bi Dolenjci no potegnili za drugimi, posnemali postavim Gorerijce ali Notranjce, oklenili se napredka in zadružne organizacije. To se lahko mi.sli, pa izvesti misel — to je vse drugače. Tudi Dolenjec je nadarjen, je sposoben za marsikaj . . . — jia zgodovinski razvoj dolenjskega ljudstva, njegovi običaji, njegova čud, njegovo jtodnebje, njegov značaj je vse drugačen kakor je Gorenjčev. Zato je pa treba: 1. Dolenjca poznati, 2. ga vzbuditi. Marsikdo jo poskušal, pa tudi postal črnogled. Zakaj? Ker jo premalo poznal značaj dolenjskega ljudstva. .Marsikdo je po svojem pok ica na tem ali onem polju dosegel drugod Imenitne u.iipehe, pa na Dolenjskem jo po.stal črnogled. Značaj Do-lenjčev je silno mehak, ne prenese trde besede. Ker Dolenjcu narava zopet nudi „dobro kapljico", ga slednja večkrat razgreje do nepremišljenih dejanj . . , Skoro bi se smelo reči: „Malo bere, mnogo pije"; zato pa je njegovo obzorje ozko, njegova domišljija pa velikanska. Naj nam čitatelj ne zameri, ako mu pogledamo v srce, in iz iqegovih očij beremo marsikaj, kar ni jirijetno, pa resnično. Vzrok mehko čudi pa malega značaja tiči ravno v ti rani, katero razkrivamo. Seveda so še drugi vzroki, kakor revščina, zanemarjena vzgoja, vzlasti pa tisti servilni (služni) duh, ki se ga jo Dolenjec naležel od stoletne tlake nekdanjim graščakom, servilni duh, ki se ga ta rod ne bo še tako kmalo otrese!. Ponos, ki krasi značaj Gorenjcev, zavednost, ki se kaže pri Notranjcih, trden značaj so pri Dolenj.skem ljudstvu pogreša. In ker jo malo značajen, zato se tudi težko izvedo kako trajno podjetje, težko izvrši kaka nova naprava, zato gre tudi silno počasi z organizacijo kakega stanu, kako občine, ali kake župnije. Nezanpnost do skrajnosti, skoro nobene požrtvovalno.sti pri kaki skupni zadevi, apatija do napreflka, zavist in zahrbtna škodoželjnost zanjo Bvoje uspehe. Piscu teh vrstic je povedal prijatelj, da je prišel službovat v neki vinski kraj na Dolenjskem. Pri neki priliki je označil škodljivost alkoholičnih pijač z zdravstvenega stališča, ako se v preveliki mori uživajo. Zamerili so mu vsled tega in ugovarjali, in .še celo „pobožno dušice" so besedičile: „Ta nam hoče prejtovedqti vino piti . . ." Kakor pa je dolenjsko ljudstvo nezaupno, tako je po drugi strani preveč praznoverno. Vsako opravilo, vsako delo, vsak ptičji polet, vsak glas živali, vsak oblak na nebu, vsako stopinjo na potu vidi priprosti Dolenjec za pomenljivo, ji prisoja in podtika vsakemu prazno marnje in neumne vraže. Kakšno poglavje hi se dalo napisati samo o toči in duhovnikih, ki imajo v icm oziru dostikrat prav neprijetne skušnje! ... Z naukom se ne opravi dosti pri Dolenjcu. Poučuj, pa ti ne verjame. A če ga prepričaš, ti še poreče: Pa sam najprvo pokaži ali poskusi. In če poskusiš, če ti sam to nai»raviS, kar si druge učil, tedaj Se ne zaupa, ne verjame, ampak pravi: Za te je že to, ker imaš denar, imaš čas, uineš, a za nas to ni. I" s tem je stvar končana, tvojega nauka in tvojega dela koncc. Oe mu preskrbiš boljših trt za vinograd, jih bo še sprejel, pa mu hotóš naročiti kak poljodetjski stroj, tedaj pa bo ža z glavo oiidiajal. Ako Kc tako podi pri novotarijah, ki ao drujîod že rržene v koS, kaj [>1 go le, če poskušaš dvajset Dolenjcev zbrati in jim dokazovati, da je potrebno združiti se, da je v družbi moč, da eden tie zmore vse^a, več jih pa zmore ... In če se ti posreči, dvajset ijudij zbrati, ali i>a meniš, da se ti tudi posreči, nabrati pri njih ao krone, 8 katerimi bi jim njihovo revno stanje izboljšal? Sttiejali bi se in krone bi no bilo. Pač pa bi prej pričakovali, da so sklicani za to, da kronce takoj dobodo od tcbo. Zatorej: Kaveatî manjka in za to jih je treba vzbuditi. Treba jih jo poučevati na podlagi razmer in resničnih podatkov, na podlagi njihovili običajev, poučevati .. . buditi ... dramiti ,, . Spoznaj me, pa me pouči! Skozi srce v možgane 1 Dostavek uredništva: Akopram so pisatelj večkrat dotakne tudi občutljive strani ... mu čitatelji no bodo zamerili, kajti rane je treba preiskati, da so ozdravijo, „Dolenjske Novice" nočejo žaliti, pač ])a zdraviti. Dopisi. LJuliljiina. — Vseslovenski shoii se je torej vr.šil na Ca-hcjevo nedeljo v svrho ustanovitve vseslovenske ljudske stranke. Naj za „Dol. Novice" opišem vsaj glavni obris te^a znamenitega 8e.starika. Z vsemi viaki so prihujaii zaupniki od vseh strani slovenske iiomovine. Iz okolice ljubljanske pa so se naši možje pripeljali na vonovih,^ okinčanih z venci in plapolajočinii troboj-nicami ter napisi: „Živela združena Slovenija!" Ljubljansko občinstvo jo prihajajoče veselo pozdravljalo v zavesti, da so v toh Vrstah zanesljivi bojevniki «a slovenske idoalo, katerih ne polomi noben vihar. — ZI)orovalna dvorana je bila okusno okrašena z ^rbi in zastavattii vseh avstrijskih slovanskih dežel. Vdcležencev je bilo do 4000. Načelnik S. L. S. dr. Šusteršič nastopi — a tu îîadoni po dvorani narodna himna; „Lepa naša domovina" — in vaklikanja ter ploskanja noče biti konec. Z vshičcnimi besedami pozdravlja fir. Hustoršič zastopnike z Gorotana, z Štajarja, z Goriškega, Tržaškega in Istre. Na to druge slovanske goste, sosednje Ilrvate in daljne Čehe, ki so poslali svoje zastopnike. Vo-odobarjii, g. Jožefu Hudoklinu iz Šent Jerneja, ki se je izkazal strokovnjaka v prireditvi primernih okraskov. Ki|> Marijin na steni za glavnim altarjem stoji na primerno dolgi in široki podstavi (konsoli), ki nudi Ofiazovalcu umetni.ško izrezljan ol)ris oblakov. Okoli kipa Marijinega se istx>-tako razgrinjajo oiilački, med katerimi plava Brezmadežna, tako, da jo mojstrsko izražena na teh oblakih — kraljica neba, Nad glavo so istotako razprostirajo v trikotu oblački izrez^ani iz lena, ki obdajajo hebrejski napis Jehova (Bog). Vse delo hvali svojega mojstra, ki ga to[do tudi drugim priporočamo. Zelo prijetno je v cerkvi, ki je tako snaina in visoko obokana, — Tudi kapela kartiizijanskih bratov je zelo lepa. Posebno se odlikuje za) altar. Pod njim je v lepi rakvi truplo Sv, Benedikta, katerega kosti so lahko vidijo. Res vso vald k jiobožiiosti. Iz AmhruKa. Tuiii od nas smo so v obilnem številu udeležili zadnjega shoda v Zagradcu. K. b. izob. društvo, dekli.ška zveza, v obojem pa je bila zastopana Marijina družba. Peljali smo se na lepo okrašenih vozovih z društvenimi znaki na prsih. Spoznali smo se z drugimi dolenjskimi fanti. Da, Dolenjska se pro-buja. Na nogo vsi mladeidči, v k, slov, izobr. dru.štvih naj bo naša zabava in naj bo središče uašoga živ|jeróa. ■—«»ce»— Belokranjski glasnik. /ii Itelokrajin« v deželiieni zlinrii. - Že zadnjič smo poročali, da je ]»o.slanoc Matjašič i»redlagal odpravo klancev na Karlovški državni cesti od Suhorja preko Metlike do deželne meje ob Kolpi. Deželni predsednik baron Schwarz naznani, da je vlada ustavila v jiroračun v namen, ki ga je navajal poslanec Matjašič, tiO.OOO kron. lïplokraiijskii žídoznica. Poslanec Matjašič utemeljuje sledeči samostalni predlog: Visoki deželni zbor skleni: Protokol naše in ofrrske države z dne 8. oktobra 1907 jasno določa, da je normal noti rn o žcleznico od Novega mesta preko Metlike do Karlovca (Belokrarrjsko železnico) dogotoviti in prometu izročiti najkasneje oktobra 1910. Navzlic temn jasnemu besedilu se zavlačuje zgradba te proge na tak način, da danes niti trasa ni določena ter da je popolnem izključeno, da bi se v tekočem letu moglo pričeti z zgradbo. Naravno je, da se je vsled tega nepopisno razburjenje polastilo prizadetega prebivalstva, zlasti onega v Beli krajini. Z ozirom na to dejstvo pozivíja se c. k, železni.sko ministrstvo najodločneje, da nemudoma ukrene vse, česar treba v izvrševanje gori omeqenega zakona ter izvršitev zaželjene Belokranjske železnice. Predlagate!) ostro nastopi proti tistim činitelem, ki so prepreči]], da se ta iiroga še ni zgradila. Deželni predsednik baroa- Schwarz izjavi, da se bo vršil glavni ogled proge v pozni jeseni. Načrti bodo Se letos izdelani. DomaČe novice. Osebna rest. Dno 14. oktobra Je krai^ski deželni zbor v svoji 15. seji imenoval g. Viljema liohrnian za stalnega vodjo „kmetijske šole na Grmu". „Dolenjske Novice" iskreno čestitajo svojemu izbornomu sotrudniku. Učiteljske vesti. Učiteljica Gabrijela Erker-Jereb v Or-moSigicah ima dopust, nadomešča jo Erika pl. Vorbeck. — Gabrijel Grilc gre iz Loškega potoka kot začasni učitelj in voditelj dvorazrednice na^ Studenec, na njegovo mesto pa kot začasna nčiteljica Marija Šusteršič. Oastni občan — je bil soglasno izvoljen v Lukovici pri Brdu g. dež. glavar Fran pl. íuk^e. Ktijiífe družbe sv. Mohorja smo včeraj prejeli. O posam-nih spisih prilično spregovorimo. Mlacleniški slioii bo prihodnjo nedelo 24. okt. v Št.Rui»ertu ob eni uri popoludne za trebanjsko dekanijo. — Pričakujejo obilne vdeležbe mladeničev iz vse doline, pa tudi bližnjih sosedov. Tri sUeiie nesreče so sc primerile zadnji teden. Gospa Bervar zdravnikova udova, je v sobi tako nesrečno spodrsnila, da si je zlomila nogo v stegnu. — V nedeíjo pa je šla gospa Znrčeva na šmiheisko pokopališče in ondi tudi tako padla, da so jo z zlomljenim stegnom morali odpeljati na dom. — Gospa Suppan, vdova hranilničnega ravnate^a dr. Suppana, je prišla v trgatev na Trško goro. Hlabotna že 80 letna gospa je stopila tako nesrečno, da si je tndi spahnila nogo v stegnu. Te dni so jo prepeljali v Ljubljano. — Upajmo, da se zdravniški spretnosti posreči blage gospe kmalo spraviti na noge. ♦ Cesarice Elizabeta bolnica v Novem «lentu je z dnem 15. oktobra 1909 dobila značaj in pravico javnosti. Oii tega dne dalje se bodo vzprejemale vse bolnico brez razlike domovinstva, dočim so se do sedaj na račun deželnega zaklada smele sprejemati aanio bolnico, katere so bile pristojne v kako občino dežele Kranjske. Oskrbne pristojbine (takse) zna.šajo od sedaj da^e za 111. razred 2 K 10 v, za 11. razred 5 K 50 v, za I. razred 9 K, Za zavod so darovali: Preblagorodni g. okr. glavar baron Rech-bach večjo množino salate in vohrata, g. Alojzij Hude, župan in posestnik Mirna peč, en voz krompirja in ze^a, g, Marija Da-rovic Ločna, g, Anton O-soJnik Mubaber, g. Terezija Planinšek Kamence, vsak izmed teh je daroval več sadja, grozdja i, t. d. Bog plati. lîiizglas. Zaradi prijav^jerqa v letu 1910 naboru novincev podvrženih mladeničev se daje na znanje sledeče: 1.) Vsak stavo-dolžni v letu 1887, 1888 in 1889 rojeni mladenič dolžan je se tekom meseca novembra 1 909 zglaaitî pri župansvu istt občine, v kateri poseduje domovinsko pravico ali pa v kateri stalno biva. a.) Kdor se zglaai pri kakem drugem županstvu nego onem svoje domovinske občine so mora pri tej priliki legi-timovati z rojstnim — ali domovinskim listom pri županstvu isto občine v kateri stalno biva. 3.) Stavodolžno, ki bivajo ie začasno v inozemstvu ali kateri so tako težko bolni, da so vsled tega ovirani se uatmeno ali pismeno pri pristojnem županstvu zgiasiti, naj zglasljo stariši, varuhi ali pa drugi zanes(]ivi poverjene). 4.) ytavodolžni, ki želijo doseči kako ugodnost ali olajšilo v izpolnjevanji dejanske vojne službe v zinislu §§ 31, 32, ali 34 vojnega zakona, naj razmero na katere opirajo udobnostno pravico najpozneje do konec februarja 1910 naznanijo pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu. V ta namen služijo kot potrebna spričevala, rodbinski listi, oporoko, prisojilna pisma in zapisnik v zapaščinskih obravnavah. Družinski listi morajo biti overjeni tekom istega meseca po pristojnem župnem uradu, v kojem se dotična prošnja vloži. 5.) Prošrge za dovoljenje izven domovinskega okraja na nabor iti, vložiti bo opremljene s ko-lokom 1 krone, najpozneje do konca meseca novembra 1909. I'o preteku tega roka vložene prošnje se bodo zavrnilo. Stav^enci, kateri bi jiredpisano zglasitev opustili, se bodo kaznovali radi prestopka § 35 vojnega zakona z globo od 10 do 200 K, oKironia 'z zaporom od 1 do 20 dni. l)i-iižba sv. Moborjii v Celovcu je vsled večjega dela v tiskarni in;;ker je izvršila vse kirjigoveško delo v lastni, povečani in z novi mi'stroj i opremljeni knjigoveznici, malo pozneje kakor lansko leto dogotovila leto.štqi književni dar za svoje člane. Vendar bodo društveniki prejeli knjige tako zgodaj, kakor je bilo v navadi prej-štija leta. Ko jih bota zima in dolgi večer zbirala na klopi ob topli peči in ob čedni mizi v kotu sobe, liodo žo lahko črpali zdravo hrano za glavo in srce i/, novih kt^ig, ki jim je bodo prinesle letos za stari dve kroni precej več kakor dntga leta. Razpoši^anje kqig se prične prihodnji teden; naji)rej jib prejmo najodaljenejši člani — v Ameriki, Afriki in Aziji — za njimi najbližji — Korošci — potem pa 1. člani v raznih krajih zunaj slovenske zemlje; 2. poreSka, krška in seiyska škofija; dalmatinsko in bosensko škofije; djakovska, zagrebčka in ogrske řkolije; se-kovska invidemska; 3. ljubljanska, 4, goriška, 5. tržaško-koprska, 6, lavantinska škofija. Vso književne poši^atvc spremlja naša iskrena želja: Daj jim Bog obilo svojega blagoslova! „Matira Slovenska'^ izda za 1. 1909. sedmero knjig in sicer: 1.) Bleiweisov Zbornik (študije o literarni in politični naši zgodovini Bleiweisovih in Levstikovih časov); 2. Zabavna knjižnica; 3.) Knezova knjižnica (obe z zabavnim čtivom); 4.) „Onje-gin", pesnitev Rusa Pa.škina, prevedel dr, Ivan Prijatelj; ô.) „Koroška" L, zemljepisni dei (s slikami in z natančnim jezikovnim zemljevidom te dežele, napisal dr. M. Potočnik); 6. Stanko VraZ (obsežna študija, napisal dr. Branko Drechsler); 7.) títrekelj, Narodne pesmi. — Ktqigo so malone natisnjene in se bodo letos rano razpošiljale. Naj zato čim preje itošlje članarino (4 K), kdor želi dobiti letošnje knjige. .Teseuska spomlad. Velik šopek popolnoma dozorelih ru-dečih jagod prinesel nam je g. Ktrajner. V veliki množini najdel jih je s svojimi sinčki v Padežih pri Peščeniku. Gospodarske drobtine. — Pričetek šole n» (lii-inii. Novo šolsko leto se jiričuff na Grmu s IB. novembrom 1.1. Vjieljal so bo žo letos prvi tečaj zimske šole, ki bo trajal do konca marca. Z aprilom gredo učenci dom«, da pomagajo pri očetovem gospodarstvu. Z novembrom drugega leta se pa vrnejo v (irugi tečaj, ki traja zopet pet mesecev, tako da ostanejo učenci zimske šole dve zimi na šoli, skupaj deset mesecev. Gospodarji, ki želijo svoje sinove dati v zimski pouk, naj se nemudno zglase in naj prosijo za štipendije. Za i>rvi tečaj zimske šole so bo oddalo 10 štipendij po 150 K-Kdor dobi .štipendijo ima hrano in stanovanje zastonj. — ('ena letrtšnjenin moštu je na Dolenjskem zelo nizka. Dober mošt se kupuje po 18 do 20 vinarjev liter, na vedre p^ po 10 In 12 K. Pri takih cenah se pač ne more nihče pritoževati, da je mo.št predrag. Letos smo Dolenjci z vinsko ceno .silno padli. Pride ka je dosti, tako da zmanjkuje mnogim posode iu so ti prisiljeni dajati mošt za vsako ceno. Menda je Jotos prvič, da ima vipavski mošt ta trenotck boljšo ceno, kakor jo ima dolenjski mošt. Tudi na Belokranjskem je cena moštu zelo nizka, daai Imajo dobro kapljico. Sedaj je za vinske kupce in trgovce pač lepa prilika, da si napolnijo svoje kleti z dolenjskim vinom- —^C'ena prašičem je sedaj zelo ugodna. Na zadimi Lukežev semenj *se jo pripeljalo toliko praset in rejenih prašičev, da jo bilo prostorno sejmišče do zadrycga kotička i>olno. Kupčija jo bila istotako silno živahna in dobra. Prodajalo se je zlahka in po dobri coni. Odstavljena praseta so se prodajala po 40 in 60 K par, rejeni jirasiči (peršutniki) pa j)0 1 krono in 4 do fi vinarjev na živo težo, pa tudi dražje. Ker je letos dosti klaje, cena pa ugodna, se bo dalo veliko jiriroditl. Sjdoh je treba na na.šo prasišjerejo obračati vso pozorn(»st, ker ni dvoma, da so bo dala še močno povzdigniti. — Letošnja jiaša je izvanredno obilna. Marsikje je sedaj več trave kakor jo je bilo v otavi. Pripisati je to obilni moči, katero pmo iinoli letošnjo jesen. _ Mnogo zelene krme bi bilo Se kositi, le ialiboji, "i su-šila. Želeti je letos dolj^e in lepe jeseni, (ta se V8« |ionibi za zeleno krmo in — Uiiiiiu irtorejn. Une 1Í6. ae|>t. je slavno vodstvo kmetijske šole priredilo v Prciini i>retlavanjc o kmetijstvu; živino-in preiičoreji, o viiioreji ; trj^atvi in kletarstvu. Mnogo koristnih naukov smo slišali o imenovanih ])anogah kmetijstva posebno z oziroiii na letosno letino. Prvi je (govoril )i. adjunkt Zdolsek o vinski trjratvi in kletarstvu. Vsak resen in previden gospodar mora pritrditi ton izvajanjem. Saj nas letoinja skuŠiija tudi uèi iieoHiajno tako: Imeli smo pomladi, posebno pa v jioletju pre-«ujiuo HuSo, TrtJi je rastla v zaiietku bujno in odcvetela v iepem HOlnùtiem vremenu, A huda su-^a v poletju jo vstavila njeno rast in vspevanje grozdja. ' Drobno jo ostalo do jeseni. Še le, ko jc Wagorlejeri in znaten dež nainoóil zenico do korenin, se je trta lasrkala hrane, seveda zelo vodene, grozdje so je vsied tega liitro oftelo, zredilo ter začelo v.sled trajno padavino gnjiti, posebno onih vrst trt, ki sicer dajejo šibko, vodeno vino: lipnc, beline, jilesvo in drugih domačih vrst. Giijiioba Jo nastO]»ila s tako silo, da je grozdje nekaterih trt popolnoma segnjilo. IJanes marsikateri vinogradnik trdi, ka in tijeno grozdje zdravo, l'rostor moramo narediti v vinogradu zraku solncu z pogostnim mandanjem. Tiste mladike na trti, ki jih namenimo za pleme, naj rastejo s polno močjo, da čvrsto dozore, vae druge, ki nimajo sadu, brez usmiljenja odstraňujme, tiste l'a, ki imajo grozdje, vedno prikrajšujmo vsaj nad četrtim listom tako tia tia[)tieiicu kakor tudi ščapn. Trta naj redi dragoceno iJrozdje, ne pa ničvredno vejevje, za katero mnogokrat zapravi toliko hrane, da ne moro grozdja rediti, zato hira, propada in Snjije. Od |)rvih dni naj grozdje raste na svežem zraku in ®"liicu, tako se okrepi, množi, včvnsti, da se juimško vstavlja ''aznim boleznim, sie drugi vzrok gnjitjn grozdja je preobkla-'iiiije trt. Gospodar težko čaka pridelka, misli si, trta raste ko ''iičo, že je zadosti mo^na, [ju ji nastavi dva ščepa, pa še sparon 'lii dva. Ilevica pa mlada ali će je stara jia izkoriščena, ima [""emalo hrane, še premalo korenin, sama začne bledeti, hirati, Kfozdje tudi propada, per0ii03))0ra ga naj^ade, na pee|jii se po-zvene, gnjije, slednjič pade na tla ali se pa vsii»a nizdoM, Vinogradnik jo je žalosten, skuša jI pomagati, škropi jo z galico, bi njo in grozdje ozdravil, pa je i>rcpozno, sušica jo je zmogla, mnogo vigred ne bode ucakalu. Pohlepen řezač ni kaj bo^i, ka-nevkreten kopač, ki trto z matiko odseka. Oe rečem, da tudi )v^«ač ni vselej nedolžen pri gnjitjn grozdja, moram tudi dokazati. spomladi, ko obrezane trte vežejo, narede nepremišljeni mnogo "'ipak, lia s trticami očesca zavežejo ali jih h kolu pritisnejo, gro-^•'ie teh očkov redko kedaj lepo visi, ampak dostikrat navzgor ali počez visi in v taki nepravilni legi kaj ratio gnjije ali sploh '''»■a. Še več škodo naredi pa nevešč vezač v poletnem času ko tiiludjo privezuje. Kar z obema rokama objame ndadikc, pa jih «ar kupoma okoli kola Zmaši, potem pa s slamnato povezo po-'■ajkiu vse križem mladice, zoperniee, listje. Ubogi grojzd nikdar ne bo.š videl božjega solnca! Od rose ali dežja si moker cel dan, ^^ holj pa ponoči. Stisneno in nakopičeno leži grozdje eno na "'■«gcin, toliko časa, da od vlage, sence in dežja jame gnjiti, ter ^nira do zadnje jagode. Trta jta izgleda kot jtovezana metla in tiidi jiriliodnje leto no bo rodovitna, ker se niso lepo razvile •ilGne mladice in očesca. Taki trti dodeni .še kak količ 8i>redaj '''i zadaj, [la razpefji nanj ostale mladice, ki ])ridcjo lopo na solnce, ^^''ozdje pa veselo zvoni po njih in te jdravega lica čilo i»0-'^'liavUa, kadar ga pogledaš. Sejmi na Dolenjskem v mesecu oktobru, v Kandiji pri Novem mostu ; na Veseli gori i>ri sv. Rupertu v Mokronogu in v Žužemberku 28, V torek po sv, Simonu in 'Tudu {2. novembra) v Črnomlju. Ameriški novičar. = Iz Jii^ne Amerike. Mihanovič prodal brodovje. Parobrodno društvo Mihatiovičevo v Buenos Ayres je kupil neki angleški sindikat za 65^milijonov frankov. .Mihanović je rodom Hrvat iz Dulirovnika. ,Šel je v mladih dneh v tíuénos-.Ayres brez prc-možerqa, začel je kot mornar prevažati ^judi čez reko Rio della Plata, Pri svoji inteligenci in varčnosti je dosegel, da si je kmalu kupil večjo ladijo, nato parnik, jiotem pa ustvaril mogočno parojdovno družbo, ki je obvladovala ves promet po Kio della Plata in v republikah Argentina, Urugay in Paraguay, Sedaj je družbo prodal za 65 milijonov in ima še drugega premoženja. Hedka ])0rav|jala bi hišna opravila in vadla se v prodajalni; plača po dogovoru. Natančneja pojasnila se zvedo pri Alojz-n IHiii, gostil, t ^nitlielii |pri KiiiUiirovoiii. I I His * * * I * « « * t * HT î * Svoji k svojim! PopolnomQ varno naložen denar HrflnilniCfl in posojilnica za KandliP in dIidIíco reg-. zadruga z neomejeno zavezo 198-0.7) V histiieiii domu v Kaiidiji sprejema hranilne vîoge oti vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje [lo i*" ^ 0| 2 O na leto brez otibitka reiitnega davka, katerega sama iz svojega plaúuje. ifh t t I I îfd- i t * t Dražbeiii oklic. £ 468/9 Dne 2. novembra !909 dopoldne ob 10. url bi» iirt »pnda.j oznamenjeni aođniji, v libi št 6 v K'ulitlfiirem dražba pnetestva vi úr 4tU k> o. Zilinjavn», ob>toječe(;a iz pnšuika. ki leši nn Ti^ki gori ttai) vaBju ŽItbje in iz vino^raila. Sepiemiúnini, ki jo je prodati na dTažbi, je duljíena vrednost na S07 K la vin. NajmaujSi ponudek znala 838 K 08 tíd., pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbeiie pogoje, ki se ub «[lein odobre in listine, ki ge tičejo ne-premiiîniue, emeju tisti, ki žele kupiti, pregledati pri ipudaj oznaujenjeni 8od-nijl. v ixttl St. â med opraviluimi urami. r'rsïioe, katere bi ne pripuščale draibe. je oglasiti pri soJniji najpozneje v draibeneni obroka pred fadetkom dražbe, ker bi ae sicer ue tnogle razve' Ijavijati gleile uepremiúninc sam'i. O nadaljnlh dogodkih dražbenega poetopanja se obvestijo osebe, katere imajo Bedaj na nepremiiininab pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbe* neica postopanja, tedaj samo i nabitkom pri soditiji, kadar niti ne stanujejo v olfiJ šu sp'>daj oxoamenjene sodnije uiti ne imenujejo tej v sodnem okraju sta-najočega poi>bhšč^nca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek II., dne 22. »eptembra (S31i Dshrbništvo graščine Hmeljnih pri Novem mestu stavbeno podjetje Znidorčič 8 Stepončič Gorica, ulica Mattioli fiiijolhii v Kandiji pri Novem mestu se pnjioroia si. občinstvu in drufiim korjioracijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenili del. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo ))nporočata (170-0.14) MM\l & StBpanííĚ. proda okoli šeststo mernihov hPompirjo/SpPejniB SB VOjBABC Natiiiifïufje se izve jiri oski'tiiiištvii t;i'!iS('ine. (323-2-1) Nova enonadstropna hiša na prodo. v Novem mestu. — Več se izve hiSna štev. 60 ulica za šoltiuii. V knjigoveznici ]. Krajec nasi, v Novem mestu. sprejmem za mojo trgovino mešanega blaf^a (225-3-3) iz dobre rodbine ter veščega sIoven.skDga in nemškega jezika in sotrudnika (dobrega prodajalca) F. Sku^ok, trgovina z mešanim blagom v Metliki. obstoječe iz hiše, hleva, svinjaka in njive za Í) mernikov poaetve, in velika ko.šenica na ]ei»em prostoru, ki jo jiripraven tiiiii za zidanje, se !>roda. Vež i»ove lastnik Franc Šliitiicar v Xovem mestu Št, 229. Posestvo, p™ ! Slavnemu občinstvu sc priporoča dne ll.febr. 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina FRANC SOÚVAN sin v stari Soúvanovi hiši na Mestnem trgu Št. 22 v Ljubljani. 43 SI) ® Iidajatelj in laLjiuik Urban Honot. Od);ovorui areduik h. Zlogar. Tink I. Krajtc nasi. A