Poštnina platana c ootcutnl U Qublianl, lottk 23. febcuada 193? . C£na 184111 Mcumski ttOTii St£U. 43 Z ilustrirano pillooo ,/Uden v slikah <« Ido II. Krvavi boji okrog Ovieda rl n m! I ^ui€ vladno topništvo cesto Madrid-Talavera, to UVISOO SC lil poOBI j je cesta, ki dovaža ojačenja upornikom, ki na- -- - padajo Madrid. Gyon, 23. februarja, o. Havas javlja: Vladna poročila javljajo iz Ovieda, da so včeraj dopoldne nacionalisti izvršili strahovito protiofenzivo proti napadajočim asturskim četam, vendar pa so jih rudarji zadržali, nakar so popoldne ponovno napadli mesto in dosegli ta uspeh, da so mesto, popolnoma blokirali in pretrgali vse zveze z notranjostjo. V teku včerajšnjega dne so osvojili tudi važen hrib Pic del Arca in hrib Otero, raz katerih obvladujejo mesto in daleč vso okolico. To poročilo zanika včerajšnje vesti, da bi as-turski rudarji že prodrli v mesto samo in ga skoro zavzeli. Istočasno pa javlja nacionalistično poveljstvo, da so vse vesti o zavzetju Ovieda po rdečih četah neresnične tembolj, ker je treba imeti pred očmi dejstvo, da je Oviedo tako utrjena postojanka, ki jo je nemogoče zavzeti s četami in opremo, s katerimi razpolagajo rdeči. Pač pa to poročilo potrjuje;, da se okrog mesta bojujejo ogorčeni boji, v katerih imata obe strani precejšnje izgube. Glasovi rdečili Madrid, 23. februarja, o. Havas poroča: Včeraj popoldne je priletelo nad Madrid več nacionalističnih letal, ki pa so mesto le preletela, a ga ne bombardirala. Pač pa so letala vrgla nad Alcalo in Jenares 15 bomb, ki so naredile precejšno škodo, vendar se pa za žrtve ne ve. Bilbao, 23. februarja, o. Odbor za obrambo baskiških pokrajin je izdal sledeče poročilo: Cete asturskih rudarjev so v svojem srditem napadu na Oviedo popolnoma uspele ter so poleg večine mesta zavzele tudi veliko cest in pretrgale tudi cestno zvezo med Oviedom in Grado. Asturske čete so vkorakale tudi v Pamdo ter se tam utrdile. Tekom včerajšnjega dne se je akcija nadaljevala ter so osvojili še mnogo manšjih mest in nekaj pomembnih višin. Zmagovalcem je padlo v roke mnogo ujetnikov in velike količine orožja in streliva. Madrid, 23 februarja, o. Minister za delo In-dalecio Prieto je včeraj obiskal komandanta obrambe Madrida, generala Mijao in mu naznanil, da bo v kratkem organiziral 20.000 delavcev, ki bodo v okolici Madrida popravili razrušene ceste. Ta načrt je očividno v zvezi z ofenzivo rdečih, ki 60 v zadnjih dneh na raznih bojiščih zabeležili nekaj uspehov. Madrid, 22. febr. AA. Havais: Ojačena delavnost na madridski fronti pri Jarami je trajala včeraj ves dan. Ob 15 so madridske čete začele hudo obstreljevati položaje upornikov. Nato so vladne čete med San Martinom dele Vega in Morata dela Tajuna prešle v napad, ščitili pa so jih številni tanki. Sovražnik se je dobro zakopal v jarke in se trdovratno branil. Sele po dveumi bitki na nož eo se madridske čete lahko približale strelskim jarkom, potem ko so vladna letala sipala na jarke ogenj iz strojnic. Vdor v strelske jarke je bil strašen in se je vršilo klanje po jarkih in na križiščih jarkov. Na to so se uporniki umaknili na položaje v ozadju, ki so nekaj sto metrov za temi jarki in eo tudi vsi prepleteni z jarki. Sovražnik je izgubil 400 mrtvih in okoli 100 ranjenih. Zaplenjenih je bilo veliko število pušk, možnarjev in strojnic. Madridsko letalstvo ie med tem obstreljevalo nekatere položaje neposredno v ozadju in tako preprečila odhod sovražnih čet v prvo vrsto. Sedaj obstre- Poročila belih Rabat, 22. februarja. (Havas) Seviljski radio poroča: na leonski fronti smo zavrnili nov sovražni naipad z mnogoštevilnimi izgubami v pokrajini Robli in Matalijan. Na aeturski fronti je sovražnik v oviedskem odseku skušal izvršiti napad na naše prve čete, z znatnimi tujimi kontingenti, pa smo ga odbii in je doživel težke izgube. Na madridski fronti se sovražniku niso posrečili napadi na zahodni park. — Na južni fronti smo odbili napad v odsekih Motrille in Orjiva. Na aragonski fronti smo v odseku Calamoci zavzeli move postojanke. Glavni stan v Salamanci poroča, da ®o novi sovražni napadi za prebitje obroča okoli Madrida popolnoma propadli. Rabat, 22. feburaja. AA (Havas) Seviljski radio objavlja v svoji emisiji ob 13.30, da j® bil glavni napor včerajšnjega dne za nacionalistične čete v aragonski pokrajini, kjer so nacionalisti prodrli 15 km globoko, ko eo miličniki v odseku Calamoci doživeli neuspeh. Na kastilski fronti, dodaja seviljski radio, so prizadevanja v raznih odsekih, ki jih kažejo vladne čete, prišla kot posledica čedalje težavnejšega položaja, v katerem se nahaja prestolnica, toda vsi sovražni napadi so bili zaman. Stroški blokade četrt milijarde London, 23. februarja, o. Odbor za nevmeša-vanje in za izvajanje kontrole nad špansko obalo ie izvolil poseben komite, ki se bavi s tehnično izvedbo blokade španske obale. Glavni problem, ki ga ta komite obravnava, je odpor Portugalske, ki ne dovoli mešani komisiji dostopa na svoje ozemlje. Med Portugalsko in Anglijo je bil sicer dosežen sporazum, da bo Portugalska dovolila kontrolo nad svojo mejo s Španijo le 60 angleškim opazovalcem, nikakor pa ne 180, ki jih predlaga kontrolni odbor. Tudi glede tega predloga se je v načelu dosegel sporazum, pritrdil mu pa še ni sovjetski delegat, ki si je pridržal kratek rok, da bo dobil potrebna navodila iz Moskve. Važno je tndi vprašanje stroškov kontrole, za katere so Angleži zračunali, da bodo znesli preko četrt milijarde dinarjev. Angleški delegat je takoj dostavil, da je Anglija pripravljena k tem stroškom prispevati 16 odst. London, 23. febr. AA. Reuter: Izve se, da je odbor za nevmešavanje sklenil, da se število opazovalcev na meji med Portugalsko in Španijo zviša na 130, to se je zgodilo na predlog francoske delegacije. Pododbor je v načelu sprejel, da naj v kontroli obrežja sodelujeta tudi sovjetska in portugalska vojna mornarica. Sovjetski delegat pa je izjavil, da kljub temu pričakuje še novih navodil iz Moskve. Nemški zunanji minister v. Neurath na Dunaju Sestanki v vzdušju demonstracij Dunaj, 23. febr. o. Včerajšnje konference med nemškim zunanjim ministrom von Neurathom in avstrijskimi državniki so bile bolj postranskega značaja ter zaradi tega niso bili narejeni nobeni sklepi. Pač pa naglašajo oficielni krogi, da bodo glavne konference danes popoldne in je pričakovati sklepov, ki bodo za odnose med Nemčijo in Avstrijo velikega pomena. Dunaj, 23. februarja. AA. (DNB) Nemški zunanji baron Neurath se je včeraj pripeljal ob 9.12 na Dunaj. Na železniški postaji so ga sprejeli kancler dr. Schuschnigg, državni tajnik za zunanje zadeve dr .Gvido Schmidt in drugi državni vele-dostojanstveniki, zastopniki dunajskega mesta, poslanik von Papen, in člani nemškega poslaništva. Na poti od železniške postaje do hotela »ImperiaU so bili baron von Neurath in njegovo spremstvo predmet viharnih ovacij. Pri prihodu nemškega zunanjega ministra von Neuratha na Dunaj, je prišlo ponekod do nacionalno socialističnih manifestacij, ki pa niso imele posebnega političnega učinka. Manifestanti so hoteli prodreti pred spomenik v svetovni vojni padlim borcem, čeprav je dohode branil znaten policijski oddelek. Pri tem je prišlo do spopada. Podoben spopad se je ponovil blizu parlamenta in občinskega poslopja. Pred dvorom je policija razgnala več skupin nacionalnih socialistov, ki so peli Horstu Wesselu. Na Schillerjevem trgu je prišlo do protimanifestacij. Graziani na poti okrevanja Addis Abeba, 23. februarja, o. Nasprotno vsem dosedanjim poročilom, ki so javljala, da so vse žrtve granatnega atentata v Addis Abebi v brezupnem stanju, javljajo novejša poročila, da so bile poškodbe podkralja Graziamja, generala Liotte in poglavarja koptske cerkve abuna Cirila sicer resne, vendar ne brezupne in da jih je hitra zdravniška pomoč že obvarovala vsake smrtne nevarnosti. Vojaške oblasti preiskujejo Addis Abebo in okolico še dalje ter se število aretirancev čimdalje zvišuje. Postavljeno je tudi že izredno vojaško sodišče, ki bo sodilo prvim 2000 aretirancem, vendar pa prevladuje mnenje, da sodišče ne bo poslovalo običajno naglo, temveč da bo postopek obsežnejši in razprava dolga. Vstale ob Addis Abebi Rim, 23. februarja, o. Italijanske čete so začele temeljito čistiti tudi bližnjo okolico ^ Addis Abebe, za katero je bilo znano, da je že vsa pomirjena. 2e jugozapadno od Addis Abebe so te italijanske čete naletele na močne oddelke abesinskih upornikov, ki so se nahajali pod vodstvom dedžasa Fabre Mariana. Po težkem boju’ so italijanske čete zaradi svoje tehnične opreme razpršile nasprotnika in pri tem ujele več voditeljev, ki so jih takoj na mestu ustrelile. Voditelja upornikov Fabre Mariana, ki je svoj čas že prisegel zvestobo Italiji, pa so našli med padlimi v bitki. Windsorski na Koroškem Dunaj. 23. febr. AA. Reuter: Vojvoda Wind-sorski je zapustil gradič Enzesfeld in z vlakom odpotoval na Koroško. Izve se, da se bo vojvoda že v sredo vrnil v Enzesfeld. London, 23. febr. 0. Angleški parlament je včeraj s 154 proti 87 glasovom sprejel predlog vlade, ki dovoljuje najetje notranjega posojila za izpopolnitev vojske in za potrebe državne obrambe v naslednjih petih letih, Rim, 23. februarja, o. Včeraj je bil objavljen prav pomemben ukaz, ki je delno v zvezi z novo ustajo v Abesiniji, še bolj pa preizkušnja za primer nenadne mobilizacije. V teku prihodnjih mesecev bo Italija izvršila več poskusnih mobilizacij ter bodo poklicani pod orožje vsi rezervisti rojeni v letih 1900 do 1904. Nova stranka na Poljskem Varšava, 22. februarja. AA. (Pat.). Izjava ministra polkovnika Koca je napravila globok vtis v vsej državi. Vsi listi prinašajo dobesedno izjave na prvi strani. Mnogo organizacij in društev se je že priglasilo v novo politično skupino, ki jo ustanavlja minister g. Koc. Med drugimi so izjavili, da bodo stopili v novo skupino: zveza rezervnih častnikov, zyeza branilcev domovine, zveza strelskih organizacij (več ko 500.000 članov) in drugi. ' Cangkaišek proti komunistom Nanking, 23. februarja, o. Kuomingtang je odklonil vse predloge komunistov, da bi se ustanovila in ojačila borba proti japonskemu prodiranju na Kitajsko. Glavni komite z maršalom Cankajšekom na čelu pa je dal izjavo, v kateri zahteva nadaljevanje protikomunistične kampanje in dostavil, da je treba iz Kuomingtanga izključiti vse tiste, ki se ne bi pridružili temu mnenju. H koncertu A.P.Z. Predprodaja vstopnic za koncert, ki ga priredi Akademski zbor v ponedeljek, dne 1. marca ob 8 zvečer v unionski dvorani, se je že pričela in je bilo že takoj prvi dan predprodaje pokupljenih in rezerviranih že precejšnje število vstopnic. Ker je verjetno, da zadnje dni pred koncertom ne bo mogoče več dobiti vstopnic, opozarjamo že sedaj, naj oni, ki nikakor nočejo zamuditi petja tega slovitega slovenskega pevskega zbora, pohite. Predprodaja je pri blagajni Kina Union, dijaška stojišča samo pri vratarju na univerzi. Cene: Sedeži: 40. 30, 25, 20, 15, 10, Stojišča po 7, dijaška stojišča po 5 din. Zunanji minister von Neurath je ob 10.30 odšel z nemškim poslanikom von Papenom in sprem-1 stvom pred spomenik padlim vojakom in položil tam lovorjev venec. Sprejel ga je brigadni general Has&elmayer, poveljnik dunajskega mesta. Četa garde z godbo na čemu mu je izkazala čast. Pred spomenikom je bilo okoli 100 članov nemške kolonije na Dunaju. Von Neurath je nato odšel na centralno pokopališče in tam položil venec na grobove nemških vojakov, pokopanih na Dunaju | med svetovno vojno. Prazen komunike Dunaj, 23. februarja. AA. (DNB) Po izkazanju I časti žrtvam svetovne vojne, je dopoldne prišlo do prvega političnega sestanka zunanjega ministra von Neuratha z avstrijskimi državniki. O razgovorih v poslopju zveznega kanclerstva, je izšel uradni komunike, ki pravi med drugim: Nemški zunanji minister von Neurath je danes opoldne obiskal v spremstvu nemškega poslanika von Papena državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Schmidta, nato je zunanjega ministra sprejel zvezni kancler dr. Schuschnigg, v družbi državnega tajnika dr. Gvidona Schmidta. Državniki so v prijateljskem duhu proučili razna pereča politična in gospodarska vprašanja, tičoča se obeh držav. Zdravice Dunaj, 23. febr. AA. Na kosilu, prirejenem na čast zunanjemu ministru von Neurathu, je imel I dr. Gvido Schmidt zdravico, v kateri je poudaril, da so se dogovori z dne 11. julija 1936 pokazali zelo pomembne, tako za obe nemški državi, kakor za mir sploh, da se mirno razvijejo politične razmere v Evropi. Obisk von Neuratha bo nov prispevek na potu k duhovnemu in gospodarskemu [ razvoju med nemškim rajhom in Avstrijo. Zunanji minister von Neurath se je zahvalil za | prijateljski pozdrav, prirejen mu ob njegovem prihodu. Iskreno sodelovanje prebivalstva tega sta-1 rega nemškega mesta pri pozdravljanju jasno kaže da pot, ki sta jo pokazala zvezni kancler dr. Schuschnigg in nemški kancler Hitler 11. julija 1936, ustreza globokim željam vsega nemškega I naroda. Tudi v bodoče bomo v prijateljskem du’ ■> proučevali vpraašnja, ki se tičejo Nemčije in / strije. Našli bomo rešitve tudi za tista vprašanja ki so se pokazala težko rešljiva, in sicer na način, | da bosta obe stranki zadovoljni. Demonstracije vnaprej pripravljene Dunaj, 23. febr. o. Manifestacije, ki so jih avstrijski nacionalni socialisti včeraj priredili ob prihodu von Neuratha in ki jih je policija i največjo težavo zadušila, so po zatrdilu poznavalcev avstrijskih razmer plod vnaprej narejenega načrta, ki so ga izgotovili hitlerjevski voditelji. Oblasti so šele včeraj opazile, da je tudi iz province prišlo na Dunaj izredno veliko število ljudi, ki so bili pa vsi poslani na Dunaj po nalogu hitlerjevske organizacije. Ogenj na Laverci Ljubljana, 23. februarja. Sinoči ob četrt na 7 so ljudje iz Lavrce naenkrat zaslišali neko čudno streljanje okrog Ogrino-vega kozolca, ki stoji nedaleč iz vasi. Kmalu nato se je začel valiti s kozolca gost dim. Ljudje so takoj stpkli proti kozolcu, da bi začeli gasiti, vendar je bilo vsako delo zaman. Ze dva dni je bilo naj-lcpše vreme tako. da je bilo vse suho, povrh pa je bilo v kozolcu še precej krme in razno poljsko orodje. Preden so ljudje mogli pogasiti, je bil ves kozolec v plamenih, ter je do tal pogorel. Lastnik utrpi precejšnjo škodo, kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. Vsekakor pa ie nastanek požara zelo skrivnosten, kar dokazuje nerazumljivo streljanje. Vesti 23. februarja Enotna stranka za vse francosko delavstvo so bo v kratkem ustanovila iz dosedanjih levičarskih strank. Tako je izjavil na shodu v Lensu generalni tajnik komunistične stranke Thorez. Veliki pomorski manevri angleško atlantske in sredozemske mornarice bodo letos pri Gibraltarju. Začeli se bodo 11. marca ter bo v njih sodelovalo 80 vojnih ladij in 130 letal. Šef sovjetskega generalnega Stafa maršal Je- gorov se še vedno mudi v Rigi. Na banketu, ki je bil prirejen rdečemu maršalu na čast, je Jegorov 'izjavil, da je sovjetska armada glavni činitelj miru na vzhodu in ob Baltiku. Nov zlati rudnik so odkrili Turki v bližini Smirne. Lastnik rudnika bo ustanovil družbo, v kateri bo poleg njega udeležena tudi država. Odbor za nevmešavanje bo imel še nekaj sej, na katerih bodo uredili kontrolo na portugalski meji s posebnim angleško-portugalskim dogovorom. Portugalska je namreč formalno pristala, da bodo njeno mejo proti Španiji smeli kontrolirati angleški opazovalci. Po novih odredbah konference za nevmešavanje so Italijani zadržali v Caliariju neko trgovsko ladjo, ki je iz Grčije plula v Barcelono. O vsebini tovora pa še nič nič znanega. Britanski zunanji minister. Eden, ki se je tri tedne mudil na ažurnem obrežju, se je vrnil v London. * Plača vojvodu Windsorskemu še vedno ni odmerjena, ker se stranke v parlamentu branijo, da bi glasovale za posebno dotacijo iz državne blagajne. Najbrž mu bo sedanji kralj odstopil del svojih dohodkov ter je v ta namen prišel k vojvodi Wind-sorskemu upravnik Cornwalske vojvodinje. Nemška vlada je odklonila sodelovanje pri debati v odboru za razdelitev surovin, ki se bo maja meseca vršila v Ženevi. Nemci pravijo, da je pred-tem treba rešiti še mnogo vprašanj, ki so za Nemčijo večjega načelnega in stvarnega pomena. Angleški dvor bo začel kmalu razpošiljati vabila na kronanje vsem poglavarjem držav, med njimi tudi abesinskemu cesarju Haile Selasiju in abesinski vladi, ki ima v oblasti od Italijanov ša neosvojeni del Abesinije. Znani ameriški finančnik Owen Joung, ki ga Evropa, zlasti pa Namčija pozna po znanem načrtu za omiljenje reparacij, ki ga je bila deležna Nemčija, se je poročil. Young je star 62 let, žena pa 50 let. Pruski ministrski predsednik general Goring je bil tri dni na lovu na Poljskem. Pravijo, da je Goring ustrelil nekaj risov. Odbor držav, ki garantirajo neodvisnost Avstrije, je odobril vladi dr. Schusclinigga načrt, da razpiše veliko notranje posojilo v znesku 180 milijonov šilingov. V Londonu je umrl znani dramatik in kritik Edvard Garnet, eden iz vrste velikih književnikov, kakor so Lawrence, Galssworthy in Josef Courad. Romunski zunanji minister Antonescu se je is Aten preko Belgrada vrnil v Bukarešto in poročal kralju in vladi o rezultatih atenskih in belgrajskiU razgovorov. Vojvoda in vojvodinja Kentska, ki sta že nekaj dni v MUnchenu, bosta tamkaj odstala tri tedne. Umetni bencin bo producirala tudi Anglija, ker se je vlada odločila v južnem Walesu zgraditi posebno tovarno v ta namen. Tovarna bo uporabljala prvenstveno premog iz tamkajšnjih rudnikov, v katerih vlada velika brezposelnost Madžarski legitimisti naglašajo, da mora vlada razveljaviti zakon o detronizaciji Habsburžanov V Madžarski ter z Avstrijo začeti akcijo, da 6e Oton Habsburški vrne na oba prestola. Pravijo, da tudi današnji čas veže Avstrijo in Madžarsko s skupno usodo. Delnice in vrednostni papirji angleške oboroževalne industrije so začele pridobivati na vrednosti, .ker je vlada sklenila začeti s sistematičnim oboroževanjem. Program angleškega oboroževanja je prinesel londonski kovinski borzi veliko presenečenje. Cene bakra, cinka, svinca in pločevine za konzerve, so tako poskočile, kakor jih borzijanci vse po vojni še ne pomnijo. Včeraj zvečer je bil poskusni zračni napad na Rim. Vse bolnišnice in uradi, v daljavi 50 milj od mesta, eo pogasili luči. V Budimpešti se mudi brat bivše cesarice Zite, princ Renne Bourhon Parma, kot gost voditelja legitimistov grofa Szigraya. Rajnki sovjetski komisar za težko industrijo Ordsonikidze baje ni bil zadet od srčne kapi, temveč žrtev do sedaj še neznanega zločina. Tako poročajo francoski listi. Indijski politiki-domačini zahtevajo v kongresu, da se Indija popolnoma loči od Velike Britanije ter zato odklanjajo načrte britanske vlade, s katerimi je hotela vzpostaviti federalno vlado za vso Indijo. Mladi ameriški brezposelniki so priredili v Washingtonu velike demonstracije, s katerimi so zahtevali od predsednika Roosevelta, da jim s kongresom odredi državno pomoč od 15 do 25 dolarjev mesečno. Teh mladih brezposelnikov je baje 6 milj. Madrid, 23. februarja, o. Ljudski tribunal je obsodil na 6 let prisilnega dela 17 letnega sina italijanskega vojnega atašeja pri bivšem poslaništvu, Pistolesa. Po tihotapskih poteh Ljubljana, 23. februarja. V zadnjem času so v naši državi začeli izvajati poostreno borbo proti tihotapstvu, ki se je kljub budnosti pristojnih organov širom naših meja že tako razpaslo, da predstavlja pravcato samostojno gospodarsko panogo v našem obmejnem podeželju. So ljudje, ki se bavijo izključno s tiho--tapstvom in z razpečevanjem vtihotapljenega blaga. Najpredrznejši del tihotapstva odpade na tiste, ki prinašajo blago čez mejo ter ga oddajajo v razpečevanje svojim pomočnikom. Ti imajo potem razpredene mreže naprej po notranjosti države. Kupec, ki mu pride tihotapsko blago v roke, če-sto sploh ne ve, kdo in kdaj je blago prinesel čez mejo. Tudi mešetarji sami navadno ne poznajo pravih tihotapcev in tako pade oblastem v roke večkrat kak mešetar, ki — če tudi bi hotel — ne more dati čuvarjem državnih financ prav nobenega pojasnila o onih, ki so spravili blago čez mejo. Saharin, kamenčki, karte, sviia ... Glavni predmet tihotapstva je pri nas še vedno saharin. Zakaj si tihotapci izbirajo za svoj posel ravno saharin, je prav lahko razumljivo: predvsem je ogromna razlika v ceni med saharinom v Avstriji in pri nas, dal;e pa igra vlogo v nemali meri tudi oblika saharina, ki ga tihotapec skrije lahko kamorkoli. Zelo je razvito tudi tihotapstvo vžigalnikov in vžigalnih kamenčkov, igralnih kart, cigaret, svile in tudi živine. Cfgarete: naiprei v Avstrijo potem nazai k nam Če pogledamo podjetnost naših tihotapcev, moremo ugotoviti, da v svoji iznajdljivosti prav nič ne zaostajajo za onimi, o katerih tolikokrat čitamo v inozemskem časopisju. Oglejmo si samo nekaj primerov, ki so jih oblasti odkrile v zadnjem času; Bilo je na meji pri Št. liju. V Maribor se je dolgo časa prav rada vozila s svojim avtomobilom neka dama iz Graza, žena tovarnarja. Nekoč je, ko se je vračala iz Maribora nazaj v Graz, kupila na naši meji kar 60 škatel exportnih Vardar-cigaret. Cariniki so se čudili, kako to, ko se v Avstriji ne sme vzeti s seboj več kakor 20 cigaret. Toda kmalu so spoznali,, kaj dama misli. Spravila je vse škatle v prostor, kjer je imela avtomobilsko orodje. Povrh je pokrila cigarete še s cunjo. Dama hoče torej prevarati avstrijske carinike — so mislili naši obmejni organi. Niti na misel pa jim ni prišlo, da hoče dama prevarati prav za prav nje, to je naše organe. Kakor se je namreč pozneje izkazalo, je botela dama spraviti te exportne cigarete najprej v Graz, potem pa v Maribor. Dama se je torej odpeljala z avtomobilom in s skritimi cigaretami od naše proti avstrijski obmejni stražnici. Po kratkem pregledu, kjer Avstrijci niso opazili nič sumljivega, je nadaljevala pot v Graz. Že čez nekaj dni se je zopet pojavila na meji ter hotela v Maribor. Tokrat pa so Avstrijci avtomobil temeljito pregledali. Na skritem mestu v karoseriji so našH vseh 60 škatelj jugoslovanskih ejcportnih cigaret. S tem so ugotovili, da je morala že prej pretihotapiti cigarete v Avstrijo, s čemer je seveda zakrivila carinski prestopek. Nič ni pomagalo: plačati je morala okrog 1000 šilingov kazni, s čemer je posebno pripomogla najbrž še okolnost, da je bila dama navdušena pristašica avstrijskega hitlerjanskega gibanja in je bila osumljena, da vzdržuje zveze med graškimi in mariborskimi hitlerjanci. Viigalne kamenčke je kihal... Drugi primer dokazuje prefriganost nekega dalmatinskega bratca, ki je krošnjaril okrog po Gorenjskem. Ko je v Kranju ta Dalmatinec izsto pil iz vlaka, sta pristopila k njemu dva finančna stražnika ter ga pozvala, naj gre z njima na finančni oddelek, da bi ga tam preiskali. Mož se je odzval, toda zavedal se je, da bo preiskava našla pri njem — kaj pač drugega — kakor vžigalne kamenčke. Neprestano je premišljeval, kako bi se teh kamenčkov pravočasno znebil. Na mostu mu je padla v glavo rešilna ideja. Naenkrat mu je bilo treba — kihniti. Neopaženo je v žepu prijel robec, tako da je obenem z robcem zagrabil tudi obe škatlici vžigalnih kamenčkov. Nato se je mi mogrede sklonil čez most, kihnil ter si obrisal nos z robcem, v katerem je držal tudi kamenčke. Obenem, ko si je brisal nos, je prav previdno izpustil čez most tudi obe škatlici kamenčkov. Preiskava je potem dokazala popolno korektnost tega prebrisanega dalmatinskega bratca. Novinar'ev vžigalnik Tudi smučarji si znajo pomagati. Preteklo sredo se jih je vračala skupina iz Planice. Ko so stali na jeseniškem kolodvoru, je eden od njih — bil je belgrajski novinar — brezbrižno potegnil iz žepa vžigalnik ter si z njim prižgal cigareto. Komaj je spravil vžigalnik v žep, je že pristopil k njemu finančni stražnik ter ga pozval, naj mu sledi v pisarno. Mož bi bil seveda slab novinar, če bi takoj ne uganil, za kaj gre. Ravno tako hitro pa si je znal tudi pomagati: na pragu pisarne je stopil finančni stražnik naprej, da je odprl vrata. Med tem je Belgrajčaa hitro stisnil vžigalnik nekemu gospodu, ki je stal blizu vrat in ki je situacijo takoj razumel. V pisarni je bilo potem največje razočaranje: pri smučarju, ki je minuto prej spravil vžigalnik v žep, tega vžigalnika sedaj nikjer ni bilo. Tudi najvestnejša telesna preiskava ga ni mogla odkriti Gospod pa. ki je sprejel vžigalnik pred vrati v svoje varstvo, je počakal, da se je smučar vrnil. Dasi se prej nista poznala, je gospod — bil je ljubljanski trgovec — smučarju potem vžigalnik zopet vrnil. Potok - tihotapčeva pot Dan pozneje so imeli tihotapsko gonjo na Jezerskem. Pri znani gostilni Kanonir so orožniki zasledili dva tihotapca, ki sta jo malo prej ubrala navzdol po Kokrški dolini Bila sta urna in orožnik, ki jima je sledil, je moral najeti celo konja. Toda stvar ni bila enostavna: sled je v svežem snegu vodila nekaj časa po cesti, potem je zavila Kuharica odkrile v jajcih saharin Originalen način tihotapstva so si izmislili na Notranjskem. Seveda je tudi ta originalnost trajala le tako dolgo, dokler je obmejni organi niso odkrili. Brihtne notranjske kmetice so naenkrat začele nositi iz Jugoslavije v Italijo jajca. In to često po rednih poteh mimo obmejnih organov, kjer so jajca v redu prijavile in plačale tudi odgovarjajočo carino. Nekaj časa je ta jajčji transport v redu uspeval. Lepega dne pa so italijanski obmejni organi naleteli na skupino žensk, ki so hotele jajca pretihotapiti, ne da bi plačale zanjo carino. Jajca so zaplenili ter jih deloma hoteli sami uporabiti, deloma pa so jih po navodilih razdelili med razne dobrodelne ustanove v obmejnem kraju. Kako pa je kuharica v obmejni faši-stovski stražnici bila iznenadena, ko je iz jajca mesto rumenjaka in beljaka začel leteti saharin. Miličniki so seveda takoj ugotovili, da so notranjske kmetice nosile v jajcih v Italijo saharin. Še istega dne so zaplenili veliko množino jajc in napravili so plen, kakor menda že dolgo ne. Skoraj v vsakem drugem jajcu je bil saharin; ubogih No-tranjk pa tedaj dolgo ni bilo nazaj iz Italije. Slovenski tihotapci so - brihtni Saharin spravljajo čez mejo celo v kosteh. Podeželan pride s prav nedolžnim obrazom do obmejnih organov ter prijavi nekaj kilogramov mesa ter med tarnanjem nad slabimi časi plača odgovarjajočo carino. Komaj pa zapusti carinsko stražnico, je njegovega tarnanja in otožnosti konec. Zaveda se, da je spravil obenem z mesom v kosteh čez mejo tudi lepo količino saharina in da bo izkupiček za saharin bogato nadoknadil tisto carino, ki jo je plačal za meso. Najlažje tihotapijo dvolastniki, to so posestniki, ki imajo del posestva v Avstriji, del pa v Jugoslaviji. Kdo bi na primer pregledal kos za kosom vsa drva, ki jih kdaj pripelje tak posestnik čez mejo, za kar ima kot dvolastnik seveda pravico. Ko pa potem posestnik doma drva lastnoročno razklada, meče posamezna polena na poseben kupček. Na skrivnem mestu pa nato odmaši tem polenom luknje in iz njih iztrese cele zaklade saharina. To je nekaj primerov, ki so jih odkrili čuvarji državnih financ v zadnjem času v našem tihotapskem svetu. Vsi organi, ki imajo opravka z borbo proti tihotapstvu, so soglasnega mnenja, da slovenski tihotapci ne spadajo med najmanj prebrisane. Poleg tega pa nam vedno nova odkritja tihotapskih primerov nazorno dokazujejo, kako na široko cvete tihotapstvo v naših obmejnih krajih. Veliki misteriiozni tilm poln heroizma in pustolovščin po noveli Stefana Zwciflf-a v režiji Fjodora Czepa v glavni vlogi: JEAN YONNEL, VALERIJ INKISINOV, JEAN SER VAIS in MARCELLE CHANTAL PRIDE v KINO MATICA „ A M O K “ Ljubavna tragedija pod tropskim nebom. Divne slike iz raj;kih otokov mala skega ar : pela. Misterij daline^a meni tilm s stališča tehnike, režije in slike popolno delo, zgtibi pa vsako vrednost, če stikamo za jedrom in globino. Za nas je več ali manj okusen, na vsak način pa boljši kot običajna ameriška plaža. Ce pa kdo filina ne vidt, pa tudi nič ne zamudi. Ubil se pri samomorilnem poizkusu Maribor, 22 februarja. Smrt pri samomoru je v današnjih časih žal vsakdanji [Kijav Nenavadna zadeva pa je, če se samomorilni kandidat pn svojem poskusu nehote snirtuo ponesreči. Tak dogodek se je pripetil sinoči v bresternici pri Mariboru. 28 letni posestniški sin Ivan Novak iz Bresternice je sklenil izvršiti samomor na nenavaden način. Vso nedeljo je popival ter v pijanosti pravil sopivcem, da bo drugi dan že mrtev. Po 10. uri zvečer pa se je napotil iz gostilne proti elektrovodu z visoko napetostjo. Ta elektrovod nosijo visoki železni nosilci. Novak je plezal na tak nosilec, da bi se' na vrhu prijel za obe žici, nabiti s 30.000 volti napetosti. Njegova namera pa 6e ni posrečila, ker se je poprej jjonesrečil. Ko je namreč priplezal že skoraj do vrha stebra, je nenadoma omahnil ter padel v globino. Priletel je na betonska tla. ki sc nahajajo okrog stebra ter si pri padcu razbil'glavo, da so možgani kar brizgnili okrog. Obležal je na mestu mrtev, četudi se mu smrt ni posrečila na način, kakor si ga je zamislil. Celjske novice Podružnica uprave in uredništva »Slovenca« ter »Slovenskega doma se je preselila iz dosedanjih prostorov v Cankarjevi ulici vMatija Gubčevo ulico, poleg podružnice g. Jagodiča. Borza dela. 20. t. m. je bilo v evidenci celjske borze dela 1165 brerzposelnih (947 moških in 218 žensk); 10. februara pa je bilo 1134 (926 moških in 208 žensk). Delo dobijo: 2 hlapca, 1 krojač, 1 mehanik z mojsrskim izpitom za 4. proti-a e rop lansko reflektorsko skupino v Skoplju, 3 kuharice, 1 hotelska kuharica, 1 hotelska sobarica, 1 natakarica, 2 služkinji in 2 kmečki dekli. Na cesti ga je zabodeL Ko se je 21. t. m. Keber Alojz delavec iz Gaberja vračal domov ga je napadel Alojzij G. iz Gaberja in ga zabodel z nožem v levo stran pnsi. V Ječi so kradli. Pred nedavnim časom je prišel v zapore okrožnega sodišča novi jetnik Senekovič Ivan in si prinesel s seboj hrano za tri dni. Ponoči so mu njegovi sojetniki vzeli torbo, v kateri je imel jedila in si jih razdelili med seboj. Tatove, ki niti v ječi ne morejo opustiti svoje tatinske navade so strogo kaznovali. Belgrad, 23. febr. o. V narodni skupščini se bo danes nadalevala proračunska debata. Priiav-Ijenih je še od zadnjič večje število govornikov, od katerih bo danes prvi prišel na vrsto Aca Mi-jovič. Mariborska plinarna dobavlja plin v steklenicah Maribor, 22. februarja. Vodstvu mariborske plinarne se mora njegova podjetnost priznati. Upravlja najstarejšo plinarno v državi, ki je bla zgrajena s pomanjkljivim cevnim omrežjem, katerega je treba dan za dnem krpati,_ da ne uide preveč plina. Ko je pred leti zamenjala plin pri ulični in hišni razsvetljavi elektrika, se je zdelo, da ie plinarni odzvonilo in bo morala svoj obrat zapreti. Vodstvu pa se je po žilavi borbi posrečilo, da je z živahno propagando dvignilo konzum plina v gospodinjstvu do te višine, da je danes Maribor med prvimi v državi glede porabe plina, katerega pa ne uporablja, kakor druga mesta, v »vrhe ulične in hišne razsvetljave, temveč izključno v gospodinjstvu in v industriji. Maribor konzumira sedaj več plina, kakor nekdaj, ko je s plinom razsvetljeval svoje ulice. Žal pa je porast konzumentov bil dosedaj zvezan z velikimi stroški. Cevno omrežje mestne plinarne je izpeljano le v središču mesta, v okolico pa sega le z nekaterimi vejami. Zaradi tega se je vodstvo plinarne sedaj odločilo za modernejši način dobave plina, ki ga v inozemstvu že nekaj let z uspehom uporabljajo, pri nas pa pričenja s tem načinom konzuma Maribor kot prvi. Dobavljal bo plin v hiše in stanovanja v jeklenih valjih. Vsak_ valj bo vseboval 10 kubičnih metrov plina, stisnjenega s pritiskom 200 atmosfer. Plinarna bo dostavljala te valje naročnikom po potrebi. Čim bo zaloga pošla, pa bo stranka lahko kar telefonično naročila novo in plinarna bo poslala s svojim vozom sveže na- polnjen val ki ga bo njen nameščenec strokovnjaško priklopil na stanovanjsko omrežje. Ves način take dobave plina in njegove uporabe bo skrajno enostaven. Na valju je nameščen ventil, skozi katerega prehaja plin po jekleni cevi v dvostopni uravnavalec pritiska, kjer se zniža tlak v prvem delu od 200 na 3 atmosfere, v drugem delu pa od treh atmosfer na 50 do 100 mm tlaka. Iz dvostop-nega uravnavalca pa vodi normalna plinska cev k plinskim aparatom v kopalnici in kuhinji. Porabo plina bo konzument kontroliral s tlakomerom. Čim bo tlakomer padel na ničlo, bo stranka obvestila plinarno ter bo dobila napolnjen valj. Jekleni valji so preizkušeni na 500 atmosfer pritiska, tako da je vsaka nesreča zaradi eksplozije valja izključena. Zaenkrat bo plinarna dobavila komprimiran plin metan,_ katerega bo dobivala iz Bujevice na Hrvat-skem in s katerim bo tudi mestno avtobusno podjetje nadomestilo bencinski pogon na svojih avtobusih. Sčasoma pa si namerava plinarna nabaviti lasten kompresor za komprimiranje plina, katerega sama proizvaja ter bo potem ta plin dobavljala svojim odjemalcem, obenem pa bo z njim zalagala mestni avtobusni promet. Prodajala pa ga bo tudi lastnikom motornih vozil v mestu in okolici, ki bodo gotovo kmalu začeli segati zaradi nizke cene po plinu kot pogonskemu sredstvu. •Mestna plinarna bo s tem modernim načinom dobave konzum plina gotovo zelo dvignila ter bo lahko sedaj oskrbovala s plinom tudi periferijo in okolico. Kulturni koledar Matica M race Dne 23. februarja 1866 se je rodil v Zapotolcu pri Ribnici Matija Mrače. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, pravo v Gradcu kier je poslušal predavanje 'udi iz slavistike. Služboval je po raznih krajih, nazadnje je bil sodni pristav v Kozjem in v Šmarju pri Jelšah. Že v nižji gimnaziji se je Levstik zanimal za njega in mu dajal primerno čtivo. Obvladal je vse slovanske jezike. Bil je dopisnik skoraj vseh naših političnih časopisov in revij. Prevajal je Sv. Cecha: Jastreb contra Grlica, L N. Tolstega: Pripovedke za narod in Sienkie-wicza: Z ognjem in mečem, ki ga je izdala Slovenska Matica. Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 23. februarja: Pete>r D. Sreda, 24. februarja: Matija. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6, nir. Hočevar, Celovška c. 62, in mr. Gar-tus, Moste. Drama: Zaprto. Opera: Zaprto. Kino Union: »Cvetje in Nica«. Kino Sloga: »Vaški zdravnik«. Kino Matica: »Ziegfeld kralj žena«. * K-1 N UNION Vesela opereta, polna sladkin melodij Cvetje iz Nice Erna Sack — Paul Kemp — Jane TUden TEI. 27-30 SLOGA Vaški zdravnik Napeta drama polna romantike e »odelo-vanlem ,.KANADSKIH PET0RK“ Jean Bersbolt, Jane Lang MATICA Danes poslednjič! Prekrasna operetna revija Ziegfield hralf zena Wllllam Powell, Myrna Loy ln Lulse Rainer MII »Hromile Molilne Iiima »re«sl««e m 10-30 m 2I IS ari Predstave v drugtn kinih razen Matice od ob 16, 19-16 ln 21-15 nrL Na XVL rednem prosvetnem večeru Prosvetnega društva Trnovo, v sredo, dne 24. februarja ob 8. uri zvečer v društveni dvorani v Karunovi ulici 14 bo imel zanimivo skioptično predavanje g. dr. Valentin M e r š o l j, katerega naslov je: »Zdobrovoljci po Rusiji in Dobrudži.« V petek 26. t. m. se bo vrSil v Frančiškanski dvorani koncert priznanega Brandl-tria, na čigar umetniško moč opozarjamo vse ljubitelje glasbe. Ta umetniška skupnost je danes že povsod priznana. O koncertu tria gdč. Brandtov« na Dunaju poroča n. pr. »Reichspost«: »Brandl-trio je predvajal skladbo iz Sukove mladosti in cvetoči svežosti tega lepega klavirskega tria z odlično vigra-nostjo in tenkočutnostjo ter tehnično dovršenostjo pripomogel do polne veljave.«- Ljubljansko gledališče DBA M A Zadetek ob osmih Torek, 23. februarja: Zaprto. Sreda, 24. februarja: »Kvadratura kroga«. Red Sreda. Četrtek, 25. februarja: »Korajža velja«. Red Četrtek. Petek, 26. februarja: Zaprto. OPEKA Začetek ob osmih Torek, 23. februarja: Zaprto. Sreda. 24. februarja: »Ples v maskah«. Gostuje tenorist Josip Rijavec. Izven. Četrtek, 25. februarja: »Baletni večer«. Red A. Petek, 26. februarja: Zaprta Drama. Premijera Nušičeve najnovejše igre ^DR.« bo v soboto 27. t. m. Igra ima vse značilnosti, ki odlikujejo Nušiča kot izvrstnega komediografa, ki zajema tipe iz svojega naroda, ter zna na duhovit način ožigosati njegove vrline in 6labosti. Igro bo režiral gosp. Bratko Kreft Opera. znamem turnih deželah sveta, torišče njegovit sega od Monte Carla do Stockholma, od Leningrada do daljnega Sverdlovska in Tiflisa na Kavkazu. To niso slučajno nastopi, temveč se [»navijajo v rednih preslednkih še in še Vse pohvale je vredno, da simpatični umetnik pri tem ne zanemarja svoje domovine, temveč izrabi vsako priliko, da lahko nastopi tudi v Ljubljani in Zagrebu. Prepričani smo, da zna naše občinstvo to ceniti, in da bo izkoristilo priliko da se naslaja ob njegovi veliki umetnosti ter ga pri tem tudi počasti kakor v resnici zasluži. Pri tej priliki bo pel partijo Ric-carda v operi »Ples v maskah«, ki bo v sredo 24. t. in. Mariborsko gledališče Torek. 23. februarja ob 20: »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron«. Gostovanje Pavle Udovi- čeve. Red B. Sreda, 24. februarja: Zaprto. Danes v torek gostuje diva Pavla Udovičev« v irlogi Maruše v Beneški opereti »Sv. Anton, vseh »ljubljenih patron«. »Sveti Anton« uživa v Mariboru največjo priljubljenost radi melodične glasbe, lumorja in komike, ki je v tej opereti v izobilju. Letošnji prvi dve predstavi sta bili razprodani. Šušmarji in samouki - obrtniki Sv. Ana v Slov. gor., 20. febr. Obrtništvo je postalo v zadnjih letih važna panoga. Slovenskih goric Radi težkih časov, se je moška mladina pridno oprijela te stroke, ko je zapustila šolske klopi. Kmetu je obrtništvo najvažnejša panoga, ki mu gospodarsko kaj pripomore. Pred 18 leti Jfe bilo obrtništvo v Slovenskih goricah še precej slabo razvito, a kljub temu je obrtnik bil na boljšem kot danes, vsai je bil za-lužek večji, davki manjši in dela je bilo dovolj. V poznejših letih po vojni je nastala, v najvažnejših obrtniških 6trokah velika sprememba. Posebno po letu 1928 ko je nastopila denarna in gospodarska kriza, so posebno siromašnejši sloji hoteli najti izhoda v obrtništvu, saj je bil vsak prepričan. da bo obrtništvo ostalo kljub krizi na višku. To živahno gibanje v obrtništvu se ie mrzlično razvijalo, dočim je sedaj imela vsaka hiša obrtnika. Število pomočnikov je sedaj znatno naraslo in mojster obrtnik radi premajhnih obratov in radi premajhnega zaslužka, ne mora plačevati pomočnikov višje kot (x> 8 Din dnevno, dočim se učni mojster zanaša bolj na vajence, jx»sebno na one. ki 6e učijo že čez eno leto in ki imajo že nekaj izobrazbe v obrtniški stroki in delajo tri leta zastonj. Ko pa sc vajenec izuči, ga učni mojster na- vadno odslovi. Takšno postopanje v obrtništvu je v tem oziru zelo škodljivo, radi tega obrtniki propadajo. Svojo besedo ima zraven še konkurenca. Brezposelni izučeni vajenci oziroma pomočniki, delajo samostojno brez obrti, a znatno poceni, to se pravi, mnogokrat v škodo svojim učnim mojstrom. Radi tega prizadeti obrtniki, po možnostih, ki jih daje obrtniški zakon, ostro nastopajo proti tem tako zvanim šušmarjem, ki so brez jx>močniških izpitov, ter svojo stroko obrti pridno opravljajo, nikjer prijavljeni in ne nameščeni. Kot pa kaže, je preprečenje tega šušmarstva neizvedljivo, kljub še tako velikim kaznim ki poklicnega šušmarja ne preplašijo. Druga velika ovira napredku obrtništva je sa-moštvo. ki pripada v pravo šušmarstvo n. pr., kmet ali njega sin se loti dela v tej ali oni obrtniški stroki, ki se ji ni učil in nima sploh prakse. V Slovenskih goricah je več tako zvanih šušmar-jev, ki gredo od kmeta do kmeta in delajo po svo jem vzorcu. Znano je tudi, posebno šušmarstvo med posameznimi obrtniškimi strokami n. pr., kolar se loti mizarskega dela, ali obratno, nadalje tesar zidarskega itd. Takovrstne ovire, ki naše obrtništvo vlečejo v propast, bo težko rešiti, ker je šušmarstvo, ki je med brezposelnimi pomočniki skoro nujno, če se hočejo vzdrževati, dobilo prvo mesto. Odmev Sarajeva in Jahorine e delo izven svojega športnega udejstvovanja. V Sloveniji do tega prav gotovo ne bi prišlo, če bi 6e vršil smučarski izlet pri nas. iko 6e je ceio minister ar. Kogic zaaovoiju tlo skromno sobico, kjer je poleg njega v isti spalo še pet drugih; nekateri drugi odlični Btavniki so spali po dva v eni postelji. Vodstvo trdi... Na podlagi te izjave tekmovalcev 6mo se obrnili na uglednega člana vodstva, ki je prisostvoval celemu izletu in tekmam, ki nam je pa povedal sledeče: Slovenci so bili sprejeti v Sarajevu z največjim veseljem, vsaj ve danes vsa Jugoslavija, da so Slovenci v smučarskem športu vodilni in da državnega smučarskega prvenstva brez Slovencev ni. Pri slavnostnem sprevodu so bili sprejeti z navdušenjem iti je bito zlasti oj>aziti enotno uniformirano ekipo Smučarskega kluba Ljubljane ki jo je vodil g06p. Bevc. Sprevod je pomenil za propagando sinučarekega športa zelo veliko. O tekmah samih in njeni organizaciji bi povedal sledeče: Trditev, da je bila organizacija izvedena slabo, drži. Vendar bi si tekmovalci lahko našli primeren počitek in mir pred tekmami, samo če bi hoteli. Planinski dom na Jahorini je bil res zelo poln in je res, da so morali tekmovalci rnafo potrpeti, toda potrpeti so morali tudi drugi in tako 6e je celo minister dr. Rogič zadovoljil z malo skromno sobico, kjer je sobi spalo predstavniki Vprašanje smuka in slaloma je vprašanje discipline in vzgoje tekmovalcev. Smatram za pravilno. da f>oudarim, da mora vsak tekmovalec poznati neko športno samopremagovanje in neko gentlemenstvo, ki sem ga pa žal pri tekmovalcih začel pogrešati: Tekmovalci postajajo preveč razbrzdani in pozabljajo, da je njihova športna slava, ki so jo dosegli, le kratkotrajna, in da kmalu mine. Športno gibanje meče vsako leto nove zmagovalce, in stare zvezde padajo v pozabljenje. Šport gre neizprosno svojo pot dalje in če bo vzgajal 6amo j,-. —.-.-.j Tami domi- istva imajo izpade zatro v kali in ne puste, da bi jih tekmovalci šikanirali. Če se dogodi kaka nepravilnost je zato vsakemu dana možnost pritožbe, nikakor pa ni na mestu bojkot. To je vprašanje tekmovalne discipline in vzgoje, ki je važna mnogo bolj kot pa zmaga posameznika. Sicer pa o teh stvareh govorim nerad, ker sem prepričan, da je to stvar, ki 6e ne bo ponovila nič več. Gremi za koristi slovenskega športa. Končno besedo o vsej zadevi bo pa itak imela JZSZ, ki bo vse vzela v i>retres in gotovo pravilno razsodila. Smatram mnogo bolj za potrebno, da poudarim pozitivne stvari tega izleta. Sarajevski izlet je j našel mnogo novih navdušenih pristašev tudi v i odločilnih krogih, ki bodo sedaj znali prav gotovo Odmev letošnjega državnega prvenstva in smučarskega izleta v Sarajevo, je vedno večji. Vse časopisje — zlasti sarajevsko — posveča dogodkom, ki so odigrali na Jahorini-planini veliko pažnjo in se postavlja deloma na 6tran tekmovalcev, deloma pa proti njim. Da bi pa mogli stvar čim bolj razjasniti in najti vse razloge za ta nesoglasja. smo se obrnili na obe strani; na 6tran tekmovalcev in na stran sodstva. Tako imamo, tu dvoje izjav, ki jih priobčujemo. Tekmovalci govore ... Naši tekmovalci so odpotovali iz Ljubljane v etek zjutraj ob 4 namesto prejšnji večer ob 8, ajti odtedaj naprej je šele veljala četrtin6ka vožnja. V Sarajevo so prišli v noči na soboto ob jx>l 2 zjutraj. Tako sta bili neprestani 6koraj dve noči. V nedeljo je bil, kot znano, velik smučarski 6|>re-vod, ki so se ga morali udeležiti vsi, ker sicer ne bi dobili jrotrjene četrtinske vožnje. Se isti dan so se odpeljali naprej na Jahorino, kjer jih je j)o triurni noji od jx>staje Pale čakalo v smučarski jx>-stojanki Romaniji na Jahorini zelo neprijetno iz-nenadenje. Planinska postojanka je bila nabita do zadnjega kotička, kljub temu, da je bilo tekmovalcem zagotovljeno, da bodo dobili dobra prenočišča. Ostati so morali kar v obednid, kamor so zanesli nekaj slame in odej, da so se tekmovalci lahko pripravili v »miru« na |x>ndeljski 18 km tek. Razumljivo je tedaj, da je med tekmovalci že v nedeljo zvečer završalo, ko so morali v takih razmerah tekmovati. 2e takrat tekmovalci pod takimi pogoji niso hoteli tekmovati, toda topot se je stvar (»mirita. Vrhunec pa je doseglo nerazpoloženje pri ocenjevanju smuka. Proga za smuk je bila razdeljena na dve progi in sta bila dva starta. Startalo je 00 tekmovalcev, pri tem številu in pri samo enem starterju je bilo razumljivo, da ni bilo točnih rezultatov, da se je zgodilo, da je bil znani Jeseničan Kotnik 65, Stopar 45 in tako dalje. Drugi j dan bi moral biti slalom. Tekmovalci so zahtevali ponovno tekmovanje v smuku, ki naj bi potem odločilo državnega prvaka v alpski kombinaciji. Do sporazuma med tekmovalci in prireditelji ni moglo priti, in tako se tek 6kozi vratca sploh ni vršil. Na vsak način pa je treba razumeti, da so slovenski tekmovalci lahko postali nerazpoloženi, i če so se pripeljali 24 ur daleč na tekme, kamor so bili povabljeni v čim večjem številu, ko so pa prišli tja, niso imeli niti j)oštenega prenočišča. Prireditelj bi moral preskrbeti vsaj za najnujnejše; naši tekmovalci niso razvajeni, saj so po velikem številu ljudje, ki jx)znajo trdo življenje in trdo bolj upeštevati idealno delo naših smučarskih organizatorjev in ki ga bodo znali tudi bolj podpreti kot pa dosedaj. Zdi se mi tudi prav, da poudarim, s kakšnim navdušenjem je bil sprejet na zaključnem večeru govor dr. Pavlina (podpredsednika JZSZ) in organizatorke naše mladine na Gorenjskem gdč. Tince Rabičeve. Za železniške zapornice v Slov. Konjicah Slov. Konjice, 22. februarja. Nekaj, kar se zdi vsakemu domačinu in tujcu neumestno, ko pride v naš kraj, je nezavarovano križišče železniške proge Slov. Konjice-Zreče z državno cesto. Sleherni tukaj zmaje z glavo in se vprašuje, čemu ni na tako prometnem kraju železniških zapornic, čeravno se iste nahajajo pri vsakem prehodu Se tako neznatnega kolovoza preko železnice drugod. Spominjamo se tragičnega dogodka pred nekaj leti, ko je na tem inestu zahtevala smrtna nesreča življenje uglednega mariborskega trgovca. Avtomobilist ni o|>azil lokomotive ter se je zaletel z vso silo vanjo. Voz se je razbil, g. trgovcu pa zlomil prsni koš ter je na posledicah krvavitve izdihnil. Nesreča je zbudila upravičeno zahtevo za napravo zapornic, da se preprečijo za vedno vsake morebitne nesreče. Hitro po nesreči je namreč prišla na lice mesta komisija, ki pa ni odredila zapornic, ampak samo po dva svarilna signala ob cesti na vsaki strani proge. Tako je avtomobilist opozorjen na železnico že dobrih 50 m pred križiščem in velja to za dober ukrep-proti eventuelnim neljubim dogodkom. Kljub temti pa je še nekaj, kar kolikor toliko ovira ves promet: strah pred nenadnim priho-dom vlaka, ki tare vsakega voznika, približajočega se železniški progi, saj tujci ne vedo, kdaj vozi v Zreče ali nazaj. Peljajoč vlak je viden namreč samo od ene, vzhodne strani, s treh pa ne. Tako pa avtomobilist, ki ne ve za odhod ali prihod ter obenem ne vidi ali ne sliši vlaka samega ali njegove sirene, večkrat pridrvi do proge tedaj, ko ta drdra preko ceste. Zato mu ne preostane ničesar drugega kot voz naglo ustaviti, kjer pa imajo v veliki večini besedo le slučaji. Zato danes še enkrat omenjamo zapornice, ki bi končno uredile promet in bi kljub temu ne bilo treba čuvaja oziroma še ene službujoče osebe. Vlak preide preko ceste redno šestkrat dnevno, da ne omenimo premikanja. Pri zapirajočih se ali zaprtih zapornicah pa bi vozniki že od daleč uvideli, kako je treba postopati pri križišču. Vse sitnosti bi bile na ta način definitivno odstranjene. Ob zaprti železniški progi pa bi nobenega več ne spreletaval strah o kaki nesreči. Naša želja je, da se zadeva čimprej uredi in spravi z dnevnega reda neprestana zahteva po železniških zapornicah v korist našemu in tujskemu prometu. Upamo, da bo stroške za napravo direkcija lahko jirenesla in bodo stvar energično podprli vsi, ki jim je red in varnost pri srcu. Tiskovni odsek Rafaelove družbe Ljubljana, 23. februarja. V januarju L 1. je bil ustanovljen pod okriljem Družbe sv. Rafaela Tiskovni odsek (TORD), ki si je nadel hvaležno nalogo, da pomaga krčiti ledino za novi Izseljenski inštitut v Ljubljani. Glavni namen ustanovljenega odseka je, da poživi etike izseljencev z domovino in narobe. TORD je doslej izdal 3 časopisna poročila za inozemske liste, predvsem za časopise v Severni in Južni Ameriki. Bti-letini obsegajo kratka poročila iz političnega in kulturnega življenja Jugoslavije in posebej iz Slovenije, iz gospodarstva, iz socialnega vprašanja, iz društvenega življenja in poročila o knjigah, dogodkih ter drobne vesti, ki so kakorkoli v zvezi in imajo pomen za izseljence. Poročila so pisana tako, da jih izseljenci, ki že leta in leta živijo za mejami, morejo razumeti: spregovoriti je treba o nekaterih stvareh, o katerih v domovini ne pišemo, ker so nam vsak dan pred očmi, torej preblizu, druge do-godbe zopet je potrebno bolj obrazložiti in pogledati z drugih vidikov. Potreba takšnega odseka je posebno že poudarjal I. izseljenski kongres v Ljubljani. Sedaj stopa TORD kot pionir v javnost za iz-vojevanje instituta. Razen na uredništva slovenskih izseljenskih listov v Ameriki gredo poročila tudi na našo banovino, ki z zanimanjem sledi in pomaga pri ustanovitvi instituta, in na socialno ministrstvo, ki prav tako gmotno in z nasveti pomaga Rafaelovi družbi, naši najboljši izseljenski instituciji. Kakor je važna naloga TORD-a, da poroča v inozemstvo, tako je potrebno tudi, da v domačih listih širi smisel za izseljenstvo, da ti ljubezen kažejo za znaten del našega naroda v zamejstvu, od katerega imamo celo gospodarsko korist TORD daje zato na razj>olago vse vesti o izseljencih in o perečem vprašanju izseljenstva. Tudi izseljenski vestnik »Rafael« nudi o tem mnogo gradiva. Naročajte Slovenski dom! Od tu in tam Afera »Teehnisehe Union« sega po najnovejšib vesteh tudi v Slovenijo. Danič — Diamantsteln je bil v času svojega plodonosnega udejstvovanja ludi v Ljubljani, kjer je hotel pridobiti za svojo sodelovanje nekega premožnega Ljubljančana. Ta pa je bil previden, in Danič, kljub temu, da je tega prignal nek narodni poslanec, ni zaupal. Danič je spletel f>otem neko akcijo v Mariboru. Povsod je hotel ljudi prepričati, da je z demokracijo pri na« konec in da je rešitev samo v nacionalizmu. Tudi v Mariboru mu akcija ni uspela in je imela uspehe le v tem, da so dobili nekateri »nacionalisti« povrnjene potne stroške. 119 let stari Bosanec je sedaj umrl v Banja Luki. Piše se Nuro Halilovič. On je obenem bil najstarejši človek v vsej vrbaski banovini. Doma je sjcer iz Albanije, pred 40 leti pa se je preselil v Banja Luko. Ta je pač že precejkrat videl Abrahama. Kongres natakarje? n vse države se je dane« začel v Splitu. Že včeraj so prišli tja iz Belgrada člani osrednje uprave in mnogoštevilni zastopniki iz drugih mest, posebno iz Zagreba, Sarajeva, Niša, Skoplja in iz dalmatinskih mest Predkonferenca je bila že sinoči, danes pa se je začel kongres ob 8 zjutraj. Palača ekspoziture Okroinega urada ▼ Kranju je bila otvorjena v nedeljo, 21. t. m. Palača je stala 1.5 milij. Din. Pri tej slovesnosti je bil navzoč tudi slovenski ban dr. Marko Natlačen, iz Zagreba pa glavni ravnatelj SUZOR-ja Matjašič. Urejen mestni muzej dobi mesto Karlovec. V ta namen je mestno 7-astopstvo že odobrilo 10.000 dinarjev kot prvi obrok. Izvoljen bo sedaj tudi stalni odbor, ki mu bo poverjena naloga, da čim prej uredi karlovški mestni muzej in da najde primerne prostore za svojo definitivno namestitev. Velika finančna afera se je pripetila te dni v Crikvenici. V to afero so vpleteni tudi nekateri znani in ugledni meščani mesta Crikvenice. V čem je prav za prav stvar, javnosti še ni znano, pač pn se je moglo izvedeti, da je bila z njo država oškodovana za celih 6 milij. Din. Finančno ministrstvo je po crikveniški davčni upravi uvedlo strogo preizkavo. To ministrstvo je zadnje dni izdalo torej davčni upravi nalog, da stavi prepoved ua vse j>remično in nepremično premoženje vseh onih oseb, ki so v zvezi s to afero, ali o katerih % se vsaj sumi, da so zaj>letene v afero. Trgovina z belim blagom na Hrvaškem še vedno |>osluje. V zadnjem času se je namreč v Zagrebu zopet pojavil mlad in eleganten moški, ki se, kakor se vidi, zelo rad ukvarja e tem poslom. Predstavljal se je za zdravnika. Pravil je dekletom, da je pri njem velika prilika za zaslužek in sploh, da ni treba ničesar delati, pa se vseeno zasluži. Pa še kakol Kakor vedno, se je tudi topot našlo nekaj deklet ki so nasedle temu svojevrstnemu kavalirju. To so bile v glavnem služkinje in delavke, ki niso imele stalne zaposlitve. Za tega ^doktorja« so se naravnost navduševale. Končno pa je le staknil neko bolj pametno in daljnovid-nejšo žensko, ki je spoznala vse te »doktorske« nakane. Ta ga je tudi naznanila. Povedala je tudi, da je videla, kako je ta človek odšel v spremstvu 8 deklet na Sušak. Sleparju še niso prišli na sled, čeprav 60 oblasti budno na nogah, da zasledijo pravo pot, kam je odšel ta doktor, ki prodaja belo blago. Vprašanje naše radiofonije ie bilo predmet zadnjih sestankov, ki so se jih udeležili v ministrstvu za pošte, in sicer: poštni minister dr. Branko Kaludjerčič in šrtirje Člani, ki jih je v ta odbor delegiraj finančni odbor narodne skupščine. Vsi udeleženci teh razgovorov so soglasno poudarjali potrebo po nujni rešitvi tega vprašanja, namreč da se čimprej zgrade ali povečajo radio-oddajne postaje, ki bodo oddajale z večjo električno energijo in bodo imele na razpolago tudi vse potrebne prostore. Ker je treba j)ri tem vprašanju globlje pogledati in upoštevati razmere, ki vladajo v Bel-gradu, Zagrebu in Ljubljani — tu namreč nameravajo razširiti radio-oddajne postaje — je bil določen zopet nek poseben pododbor, ki bo napravil podroben načrt. Narodna skupščina nekaj dni ni delala, in sicer zaradi muslimanskega praznika Bajrama. Nastalo je tako nekakšno zatišje v parlamentu in v posameznih odborih. Danes zjutraj nameravajo poslanci zopet pričeti z delom. Na vrsti je še vedno proračunska debata v načelu. Delo teče počasi naprej, ker se za vsak proračunski predlog prijavi veliko število govornikov. Še od zadnjič je na pr. prijavljenih, da nastopijo s svojimi govori danes, 30 govornikov. Opozicionalna konferenca je bila te drri v Pri- jedoru v Bosni. Na njej je govoril neki Cubrilovič, zdravnik iz Banjaluke, ki je bil izvoljen na Mačkovi listi. V svojih govorih se je pečal tudi s prejšnjimi režimi m je posebno za Jevtičev režim poudaril, »da so to bili najbolj črni dnevi za narod«. Dotaknil se je sedanje narodne skuj)ščine ter izrazil potrebo da pride čim prej do novih parlamentarnih volitev. Seja strokovnega odbora ra bombaž je bfl:t včeraj v ministrstvu za trgovino in industrijo. Določene so bile tudi cene za odkup bombaža, ki so 17 Din. Dosedaj je bila ta cena le 10 do 12 Din. Na seji so tudi sklenili, da se mora v bodočem ledu povečati površina, na kateri bodo sejali bombaž. Zdravstveni oddelek ministrstva cm soc. politiko in nar. zdravje je glede na neprestane prošnje zdravnikov za izpraznjena zdravniška mesta *no-traj države, izdal tole sporočilo: Zdravniki, ki re-flektirajo na izpraznjena zdravniška mesta v notranjosti države, se obveščajo, da so izpraznjena zdravniška mesta v petih združenih zdravstvenih občinah, kjer kandidati lahko takoj nastopijo, in sicer v zetski banovini: Mojkovač, Savič, Sahovič, in vrbaski banovini: Sanski most, Lučka Palanka, okr. Mrkonjič-grad Jerzovo, in združena zdravstvena občina Berička v okr. Transikomu v tršačkem Rastelu. Kandidati se lahko prijavijo neposredno pristojnim banskim upravam. Pod dojmom detektivskih ia kriminalnih fimov sta dva 15 letna fantiča v Novem Sadu ukradla doma ček in dvignila 15 tisoč dinarjev. S tem danar- i'em sta pobegnila in hotela priti v Maroko, kjer >i stopila v tujsko legijo. Sreoe pa nista imela, ker eo ju potem kmalu potem prijeli in poslali domov. V Podvelebltskem kanala pri Raianici se je pred tremi dnevi igodila teika nesreča, pri kateri sta dva utonila. Popoldne se je s čolnom peljalo sede mljudi po morju. Nastal p« je vihar, da so valovi čoln prevrnili. Le pet ee jih je rešilo, p« še ti pravijo, da je bil nesreče v veliki meri kriv krmar, ki je nevešče ravnal s krmilom in je tudi sapi ulouil. Novi predsednik Finske Kallio, dosedanji ministrski predsednik in voditelj kmetske stranke. 20 krat obsojen na smrt V 35 letih, kolikor je deloval na dunajskem gledališkem odru nek /nam dunajski koinik in priljubljeni gledališki igralec, je za svoj dnevnik, ki ga je vso to svojo dobo umetniškega udejstvovanja skrbno pisal, precej zanimivih stvari. Že takoj v začetku svoje oderske karijere je sklenil, da bo vodil točno statistiko tudi o tem, kakšne vloge bo moral igrati. Nič manj kot 36.000 krat se je predstavil svojim zvestim gledalcem na odru v teh 35 letih in je pri tem nastopil v najrazličnejših vlogah. V primeri s tem ogromnim številom predstav, na katerih je aktivno sodeloval, je bilo razmeroma zelo malo takšnih, ki je v njih igral vlogo ljudi, ki se na tem svetu res počutijo srečne in zadovoljne Le 65 krat je nastopil kot bogat dedič, veleposestnik ali veleindustrijalec, 17 krat pa mu je žreb odločil večji dobitek. V svojih vlogah je bil 150 krat tako srečen, da so ga drugi morali imenovati »Vaše Veličanstvo«. Na odru 60 ga tudi poročili 502 krat, kar je vsekakor tudi neke vrste rekord, 196 krat pa je nastopal v vlogi ločenca. Kdor ne bi vedel, da se je to dogajalo Fe na odru, bi gotovo takoj pomislil na mnogoženstvo. Ce bi bilo vse res, kar je igral, potem bi ta mož imel danes nič manj kot 982 otrok in 1200 vnukov. Kolikokrat so ga ženske varale, o tem ni ničesar zapisanega v njegovem dnevniku. 30 krat je bil že obsojen na smrt in je vsega skipaj še dru- ih kazni — seveda na odru — da bi jih odsedel omaj v 2400 letih. S samomorom je v svojih vlogah prelil tudi nič manj kot 643 krat, izvršil pa ni nobenega. Celo zaušnice je z.ipisoval ta veseli Dunajčan. Sedaj po 35 letih se mu jih je nabralo za ušesi kar 3617, kar prav za prav ni tako mnogo, če pomislimo, da zaušnica še na vse zadnje ni tako huda stvar. Če pa pomisli, da je na odru sam dal drugim samo 420 zaušnic, se mu zgornja številka gotovo kar malo previsoka zdi. Končno pa še ni rečeno, da morda ni že samo s temi 420 klofutami vrnil r3vno toliko, kakor je prejel od drugih. Mogoče se je le držal načela: malo, pa to pošteno! Mesec dni že spi V Celovcu zadnje čase vzbuja posebno pozornost neka ženska, ki je najbrž Slovenka in se piše Ana Soda. Nihče skoro ne pomni, da bi se kdaj pripetil podoben primer, kakor se je sedaj s to zensko Tudi zdravniškim krogom dela nemale preglavice. Ona namreč že cel mesec dni neprestano spi. Le od časa do časa se zdravnikom posreči, da jo za trenutek zbude in jo s silo pripravijo do tega. da použije vsaj malo hrane. Je odrasla ženska, in je zanjo posebno v skrbeh njen mož. Od vseh strani prihajajo najrazličnejši svetovalci, sorodniki in znanci, pa še drugih je vedno dovolj, ki priporočajo zdaj to, zdaj ono sredstvo, ki bi pomagalo tej nenavadni bolezni. Toda, dosedaj 6e vsi ti nasveti še niso obnesli in postaja tudi zdrav nikom ta primer vedno večja uganka. Najbolj čudno pa je pri vsem tem to, da omenjena žena, kljub temu da spi že kar cel mesec in le od časa do časa použije kakšno skromno jed. pa še to |e prisiljeno, ni ves čas, odkar je legla, še prav nič shujšala To je še edino, zaradi česar jo do6edaj zdravniki niso že začeli umetno hraniti. Naročajte Slovenski dom! Žaloigra v beneških lagunah V večernih urah je po uredništvu dnevnih časopisov jx>navadi zelo živahno. Prav posebno razpoloženje ustvarjajo tudi telefonski zvonci, ki neprestano kličejo od tu in tam. Človek, ki nima dobrih živcev, se navadno ob takšnih prilikah ne počuti prav dobro, ko ga neprestano kdo nadleguje, posebno še, če ga kliče kdo, ki ni dobil pravilne zveze in se na kratko oprosti: »Oprostite, napačno zvezano!« Koga ne bi to jezilo, zlasti če se mu mudi in ima dosti opravka z važnejšim poslom, ki ga je v takšnih uradnih vedno dovolj. Pred nedavnim pa se je v uredništvu nekega lista, ki izhaja v Benetkah, dogodilo nekaj, o čemer se vsak dan ne sliši. Naenkrat pozvoni telefon. Lfelužbeni časnikar hiti takoj v celico, dvigne slušalko in že sliši samo obupne ženske klice: »Na pomoč, na pomoč! Moj mož je mrtev. Tu sem na otoku in sama 6edaj ne vem katn bi se obrnila!« Samo se j‘e slišalo, nato pa je bila zveza že prekinjena. Uredništvo je takoj alarmiralo policijo, ki se je hitro jx>dala s čolnom na lagunski otok Poveglia, na katerem so stanovali samo oskrbnik svetilnika, n|egova žena in otroci. Ko 60 reševalci stopili na suho in prišli v oskrbnikovo stanovanje, se jitn je iud.il žalosten pojav. Oskrbnik je ležal v svoji postelji, poleg postelje pa je ležala na tleh v nezavesti njegova žena. Slišalo se je samo obupno jokanje otrok, ki so stali poleg postelje in klicali svoje starše. Očeta je zadela srčna kap. Ta nepričakovana nesreča pa je tako delovala na njegovo ženo, da se je onemogla zgrudila. Zbrala je še toliko moči. da je odšla v 6obo k telefonu in se obrnila na uredništvo nekega beneškega lista za pomoč Takšni dogodki so sicer gotovo verjetni, toda vendar hvalabogu, da so tako redki, kakor morda ne kmalo kateri. Vrtnice brez trnga Ne samo vrtnarji pač pa tudi vsi oni, ki imajo kaj dosti opravka z lepimi vrtnicami, so ai že gotovo kdaj pri tovrstnem poslu zaželeli, da bi te rože ne imele toliko bodečega trnja. Ob taki priliki so se le morali sprijazniti z mislijo, da ima morda pregovor: »nobena roža brez trnja«, vendar nekaj resničnega na sebi, 6aj so morali to okusiti na lastni koži. Toda, kako odpraviti tudi to nevarnost, ki bi se spričo tolike nežnosti in lepote vrtnice na vse zadnje le še dala preboleti? Komu bi mogli pripisovati že v naprej največ uspeha, če bi se spravil na to, da bi si vzgojil vrtnice, ki okoli njihovega trnja ne bi bilo treba tako oprezno stikati? Prav gotovo bi se pri takem poizkusu najbolj zanesli na same vrtnarje. V Ameriki se je res neki vrtnar že precejšen del svojega življenja pečal z mislijo, kako bi bile še vse lepše takšne vrtnice, ki bi ne imele toliko bodečega Nova konstrukcija tovornih avtomobilov iz Nemčije in motorno kolo z zaprto prikolico. . Ob obali Malage. Ladja, ki 60 jo zadnje čase nacionalistične čete potopile. trnja. Kdor se pa s kakšno stvarjo le z veliko pozornostjo in skrbnostjo peča. temu se navadno tudi res posreči, da odkrije kakšno novost. In tako tudi delo in trud tega ameriškega vrtnarja ni bilo zaman. Po tolikih letih se mu je končno le posrečilo, da si ie s primernim cepljenjem vzgojil takšne vrtnice, kakršne si je želel: namreč takšne, ki ne bodejo. Tako počasi razveljavljajo naši strokovnjaki tudi že stare pregovore, med katerimi je seveda tudi tisti, ki pravi, da »ni rože brez trnja«, čeprav se vse dobesedno tudi ne sme jemati. Zobfe ne prenesejo nadzemskih višin Zaradi tega, ker ljudi vedno pogosteje bole zobje, imajo zobozdravniki včasih res ne malo posla. Dosti več bi ga pa še imeli, če bi več takih ljudi, ki se pogosto vozijo po zraku z letali. Zdravniki so postavili kot novo odkritje dejstvo, da namreč letalci mnogo več trj>e na zobeh, kakor pa drugi ljudje, ki se prav dostikrat ne spuščajo v zračne višine. Do te ugotovitve sta prišla predvsem dva slovita zdravnika, in sicer je eden čisto iz vzhodnega konca Azije, tam jz iajxinskega glavnega mesta Tokia, drugi- pa z druge strani — iz ameriškega New Yorka. Za svojo ugotovitev, ki 6ta jo prinesla skoro istočasno, sta našla tudi primerno razlago, da se ne bi komu morda zdelo, da je to samo izmišljotina, ali vsaj domneva. Ta dva zdravnika sta dognala, da ima človek ob spodnjem konej zoba, pri korenini posebne organične celice, ki so j>osebno občutljive za spremembo višine, v kateri se človek nahaja. Ako se letalec dvigne visoko nad zemljo in plava v teh višinah vsaj nekaj časa, potem te celice povzročajo na zobeh neko neprijetno bolest, ki je za človeka tem bolj občutljiva, čini pogosteje in čim višje leta letalec. Sčasoma se zob toliko razboli zaradi te višinske spremembe, da mora človek iskati pomoči pri zdravniku. Kakor se iz tega vidi, bo za zobozdravnike vedno boljše, če bo šla letalska tehnika in veselje do letalstva tako lepo naprej, kakor kaže sedaj. Dom lenuhov V angleškem mestu Bostonu tudi niso med zadnjimi, tudi ne med najmanj originalnimi. Vendar so originalnosti vsake vrste. Tam se lahko ponašajo, da imajo neko ustanovo, kakršne drugod nimajo nikjer, ali vsaj takšnega imena nikjer drugod ne nosii, razen če kdo ni slučajno zbil kakšno podobno šalo. Tam v tem mestu Bostonu stoji Dom, ki nosi ime »Dom lenuhov«. Je to prav za prav neke, pa prav posebne vrste, sanatorij. Upravnik tega zdravilišča se drži trdno načela, da se človek, ]>otem, ko po kakšni bolezni že okreva, najtemeljiteje pozdravi, če se dalj časa odpočiva. Zato takšni ozdravljene! ne smejo po odredbi upravnika zdravilišča prav ničesar delati. Imajo celo svoje služabnike, ki z veliko vestnostjo skrbe za to, da so ti »bolniki« dobro oblečeni in da niso morda celo lačni. "1 udi napravljati se jim ni treba samim. Ce se komu zahoče, da bi napisal svojcem kakšne pismo, tega sam ne sme pisati, ker ima za ta posel na razpolago posebne tajnike. Bolniki ali bivši bolniki ves božji dan nimajo drugega opravka, kakor da se gibljejo po svežem zraku in se sončijo na uslonjačih. Ce se med temi bolniki nahaja res velika večina samo takih, ki jih je bolezen že zdavnaj zapustila, potem ta Dom v Bostonu nosi zelo posrečeno ime. 3000 m pod morfei Znani ameriški podmorski raziskovalec učenjak Beebe ja zadnje čase dovršil načrte za zgraditev nove podmornice, s katero bi se ta mož lahko spustil v bajne globine 3000 m pod morje in prinesel na ta način še kaj novega na dan, kar dosedaj iz teh globin še ni bilo znano. On namerava natanko spoznati razmere, ki vladajo v tej morski globini, videti na lastne oči vse življenje, ki se odigrava tod. Podmornica sama bo imela zelo močne reflektorje, s katerimi bo mogoče razsvetliti morsko dno na večje daljave. Ce pomislimo, da je ta mož odkril iz ten globin že marsikaj novega in obogatil znanost na tem jx>Iju z odkritji kot še malokdo drugi, ne smemo tudi pri tem njegovem poizkusu biti preveliki črnogledi. Obvestila Docent dr. Ivan Matko, šef internega oddelka splošno bolnišnice v Ljubljani bo predaval pod okriljem Prirodoslovnega društva o pomenu vitaminov za človeški organizem. Predavanje bo danes v torek 23. t. m. v dvorani Delavske zbornice 20. Vstopnina 4 in 2 Din. Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo, ‘34. t. m. bo predaval o Hocialnih problemih v kolektivističnem družabnem redu univ. prvf. dr. Andrej Gosar. Predavanje, ki so bo vršilo v mali dvorani Filharmonične družbe (Kino Matica), se prične ob 20; vstopnine ni. Udrulenje jugoslovanskih inienjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi ponovno člane in vse, ki se zanimajo za predavanje, ki bo v torek 23. februarja ob 20 v mali Filharmonični dvorani na Kongresnem trgu. Predaval bo g. Alfred Lestin, generalni zastopnik Hoeschovih tovarn o ^Lastnostih, prednostih in uporabi jeklenih zagatnih sten s posebnim ozirom na Hoesehov sistem«. Predavanje bodo ponazorjali: filmi in projekcijske slike. Vstop prost. Radio Programi Radio Ljubljana . Torek. 23 februarja. 13 Selška ura: Kaj pa naše nebof — Sprehod po vsemirju (dr. Oskar Keya). — 12 Hunski Košakov. Seheiezada (plošče). — 12.45 Vreme, poročila. —• 13 Cas. spored, obvestila — 18.15 Zbori (plošče) — 18 Pester spored (radijski orkester). — lh.40 Islam pred pragom srednjega veka (gosp. Fr. Terseglav). — ll) Cas, vreme, pereči la, spored, obvestila. — 19.30 Nacionalna ura: Od Stcrije Popoviča do Branislava Nušiča (Stanislav Vina ver Iz Belgrada). — 10.50 Zabavni zvočni tednik. — 20 Mozart: Les petits riens, balet (plošče). — 20.10 Kleist: Razbit) vrč — veseloigra. — 21.30 Richard Strauss: Burke Tilla Eulenspiegla (plošče) — 22 Cas, vreme, poročila spored. — 22.15 Glasbene malenkosti (radijski orkester). Drugi programi Torek, 23 februarm. Belgrad: 20.15 Violinsit in planinski koncert. — Zagreb: 'M Optra. — Dunaj: 20.10 Koncert po željah. — Trst-Milan: 17.15 Pianino. 21 Ope-a cAndre Chonier«. — Rim-Bnri: 21.10 Zbor. — 2i.iJ Kvartet. — Vraga: 20.20 Estonski večer. — 'VarSuva: 20.15 Simfonični koncerut. — Kitvigubcrg: 20.10 Schumannove skladbe — Vratislava: 20 Rudarska godba. —■ Stuttgart: 10 Londonska filharmonija. — Monakovo: 20.10 Filmski triki. — 21.30 Rihard Strasaove simfonične skladbe. — Beromiinster: 20.15 Simfonični koncert. — 21.20 Francoska klavirska glasba. — Bukarešta: 19.20 Romunska narodna glasba. > ^.v Napis, ki kaže tole, na španskih bojiščih razbito kolo oklopnega avtomobila, pove, da je pravega ruskega izvora. J. Jurca: 2 Beg čez Azijo (Za tisk priredil Anton Podbevšek.) Ko se je pričel krvavi ples, je bilo okoli 8 zjutraj 26. avgusta. Z V60 silo so začeli ruski topovi odpirati Žrela in so preko naših glav nosili smrt. Gorje nam, če bi bili še v gozdu 1 Oddaljeni smo bili od ruske arliljerije dober kilometer. Ker se je naš kadet izgubil, sem mesto njega ukazal četi, naj naravna polovica puške na 1400 korakov, druga polovica na 1600. Spustili smo salve. Poročnik-komandant stotnije se ni hotel varovati. Bil je ves čas streljanja pokonci in sem se čudil. d$ ga ni nič zadelo. Prišel je do mene in me vprašal, e kakšnim nastavkom smo streljali. V svarilo so spustili Rusi nekaj granat tako blizu, da nam je zemlja bušnila po obrazih. Na levem krilu so stotnije našega polka začele prodirati naprej. Ruski topovi so se nato jeli umikati za hrib. Naš poročnik se je s prvo in drugo četo pognal skozi dolino na hrib, kjer so malo poprej stali ruski topovi. V bregu je dal z zastavami znamenje, naj mu sledimo. Javil sem to takoj podporočniku, ki je imel četrto četo, toda se ni niti zganil. Ležal je kakih deset korakov od mene. Nenadoma je dobil poročnik ogenj z desne strani in je zato dajal znamenja, da mu takoj priskočimo na pomoč. Desno krilo je bilo pretrgano. Še enkrat 6em opozoril podporočnika. Ker se I le ni zganil, sem vzel tretjo in četrto četo in zdrvel v dolino. Med tekom sem zapazil na nasprotnem bregu več grap, kot jih ponavadi napravijo hudourniki. V dolini smo malo postali, da smo ujeli sapo. Pogrešil sem korporala Kajdiža. Grape pred nami sem imel za nevarne, zato sem velel fantom, naj nasadijo bajonete na puške. Že smo se vzpenjali j v breg, ko je pridrvel za nami neki poročnik z okoli 40 možmi. Od katerega polka so bili, nisem vedel. Imeli »o zelene našitke kot naš polk, govorili pa nemško. Na vprašanje, kdo je tukaj komandant, sem mu odgovoril: »Jaz!« »Zakaj imate nasajene bajonete?« — »Zato, ker ni izključeno, da bomo naleteli v bregu na Ruse.« »Snemite bajonete in vsi pod mojo komando!« Breg je bil strm, zato smo šli poševno od grape na levo, nakar smo zavili na desno in prišli nad grapo, v kateri je bilo vse živo Rusov. Kot bi znoreli, so skočili poročnik in njegovi vojaki nad reveže in jih streljali med vzkliki: >0, vi, svinjski psi!« »Vaši, vaši!« so na kolenih prosili Rusi in moleli kvišku krvave roke. Po dva, tri strele je eden dobil. Le par so jih pustili, ki so ranjeni in obliti s krvjo planili iz jame in na kolenih prosili poročnika, naj jim prizanese. Res jih je dal odgnati v ozadje, če jih niso že medpotoma postrelili. Že smo bili skoraj na vrhu griča, ko smo trčili ob Ruse. Ker nas je bilo mnogo manj, jih nismo naskočili z bajoneti, marveč smo začeli streljati vanje. Rusi so se nato umaknili po pobočju; mi emo jim sledili. Na desno je bil majhen gozdič, v njem pa ruska strojnica. Kakor dež so se od strani vsule krogle na nas. Bežali smo nazaj, a bilo je že prepozno. Padel je nemški poročnik —, skupaj s svojimi ljudmi... Padlo je tudi mnogo naših fantov... Ves zasopel sem pribežal nazaj na hrib in skočil za kup žita. Za njim je pa že tičal Rus. Spoprijela sva se, a medtem, ko sva se ruvala, mi je dopovedal, da noče umoriti in naj tudi jaz njega pustim. Odnehal sein, nakar se je Kus skril za žito, jaz pa sem pokleknil poleg njega in streljal. Še vedno nas je obsipavala strojnica. Rusi 60 nas začeli obdelovat tudi s topovi. Vrh griča je bil velik kup slame, za katerim je postavil naš polk strojnice. Gotovo so vse zletele v zrak, ker se ni nobena več oglasila. Tudi za mojim kupom žita je Rus strašansko zakričal, pognal se v zrak in padel mrtev na zem- ljo. Sam bi 6i izkopal grob, ko bi malo poprej porinil Rusa izza kupa in se sam skril za njim. Naže vrste so se zredčile. Hrib je bil poln mrličev. Na begu pred kozaki. — Reševanje prijatelja Kajdiža. — Zopet smo streljali drug na drugega. — Zmeda v Przemyšlanyju. Nagibalo se je že k večeru. Rusi 60 s streljanjem ponehali. Že se je stemnilo, ko je zakričal neki nadporočnik: »Kdor je živ, naj 6i pomaga nazaj! « Kol mrliči iz grobov smo 6e vzdignili in hoteli zbežati. Toda Rusi so zapazili, kaj nameravamo in so nam s svincem voščili lahko noč. Pribežal sem v dolino in planil k potočku, pomešanim s krvjo in z blatom. Natočil sem si kakih petkrat čutaro in bi bil še pil, če ine ne bi bili tovariši silili, naj bežimo hitro naprej, ker so lahko vsak čas kozaki za nami. Od naše stotnije nas je bilo pet inož. Povzpeli smo se zopet na hrib, kjer smo davi prvič zagledali sovražnika. Obseval nas je zadnji svit pojemajočega ognja zgorelih hiš, ki so jih zažgali topovi z vžigalnimi bombami. S hišami vred je zgorelo tudi mnogo naših ranjencev. Na hribu smo našli poročnika naše čete. Vprašal sem ga, ali je ranjen. »Ne, le živci so mi odpovedali! Ne morem se zganiti! Dajte mi par mož, da me bodo čez noč stražili! Jutri pa poj-demo nazaj!« — »To ni mogoče: od cele stotnije nas Je vsega skupaj le še 6 mož. Če vas bomo vsi stražili, ne bomo nič opravili proti ruskim patruljam, ki bodo gotovo prišle še nocoj sem. Primita ga dva moža in pomagajta mu nazaj!« Nismo bili še sto korakov proč, ko me je začel klicati znan glas. Bil je prijatelj Kajdiž. Ležal je z zateklo nogo poleg tornistre in puške. »Rane ni nobene, zato mislim, bo šlo, če mi kdo od strani pomaga.« Prijel ga je močan fant in sta šla. Mene je pa prosil, naj bi mu nesel puško. »V tornistri imam perilo in sliko svoje žene. Puško bi pa tudi rad, ker jako dobro nese in mi lahko še življenje reši.« Naprosil sem Ziherlu, da je prijel na enem koncu, jaz za drugi konec puške, na sredo sva obesila telečnjak iu smo šli. Prišli smo do neke opekarne. Breme je bilo težko, ker sva Jaila oba hudo izmučena. »Počij-mo!« Pred nami je bil kup opeke. »Kar tukaj bova skrila Kajdiževo robo. Ako se dobimo, mu bova povedala, kje je, če se pa ne dobimo, pa jo tako ne gre vlačiti s seboj.« Od tu naprej je bila pot. Kmalu srno ugledali lučko. Prišli smo bliže in se prepričali, da smo v vasi. Luč je ugasnila v hiši, gotovo so čuli naše korake. Spomnil sem se, da imam tri konzerve. Potrkal sem na okno. Bilo je vse tiho. Potrkal sem še drugič in tretjič. Nič! Stopil sem k vratom. Bila so zaprta. »Pojdita sem, bomo videli, kaj je notri!« Vsi trije smo se uprli in vrata so se vdala. Komaj smo bili v veži, že je prihitela vsa preplašena zenska in vprašala, kaj hočemo. »NiS se ne boj, prižgi luč, potem pa takoj zakuri, nam boš tole skuhala 1« Najedli smo se pošteno. Sredi vasi je bilo poslopje, pred katerim je svetila velika lampa. S poslopja je plapolala zastava z rdečini križem, na pragu pa je sedel naš — Kajdiž. Prvo vprašanje je bilo: ;Kje imata puško in tornistro?« ~x °Peki zakopano, ne daleč od tu! Ko ozdra-vi3, pa pojdi po njuk Revež je skoraj zajpkal. Vzel je iz denarnice 5 Kr in mi jih ponudil: »Na, pojdi mi ju iskat.« Odklonil sem denar, izročil svojo tornistro in puško Žibertu in stekel po njegove reči. Cez nekaj časa smo dobili povelje, da gremo naprej. Kdo je poveljeval, ne vem. Prišli smo s to mešanico vojakov na travnik, kjer naj bi prenočili. Postavili so straže, mi smo pa hitro po-spali. Kar nenadno pa spet vse vprek streljanje in kričanje! Pograbil sem puško in skočil pokonci. »Sluveuaki dom* uhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 13 Din. ca inozemstvo 25 Din OredniStvo: Kopitarjeva alica 6/111 Telefon 2994 In 2996 Uorava: Kooitaripvn a. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: JL Ceč Izdajatelja Ivan Rakovec. Uredulk: Jože Košiče k.