Šolsko-vrtnarski tečaj v Litiji in na Ponovičah Učiteljstvo išče nenehoma novih potov, da prinaša svežega življejija med stene učilnic. Nobene panoge ne zanemarja, vsem posveča potrebno pažnjo, da je naša šola resničen odraz sodobnosti. Učiteljstvo pa je tudi edini sttan — to je povedano le v ugotovitev in brez samohvale — ki se seznanja s problemi v tečajih, za katere žrtvuje iz lastnega žepa! Obnova vasi in enotno usmerjenje kmetijsko pospeševalne službe sta v najožji zvezi. Vso potrebno pažnjo ji je posvetila naša stanovska organizacija JUU, ki jo rešava i v banovimski centrali ,na sekciji, prav tako tudi v mnogih sreskih društvih. Na pobudo kr. banske uprave bo razmotrivalo o enotnem usmerjenju kmetijskega pouka vse učiteljstvo naše banovine. Kot najvažnejše učilo pa naj služi pri pouku šolski vrt, ki naj postane — koder še ni — podaljšana učilnica. Kot.prvi tak tečaj se je vršil v soboto dne 22. septembra 1934 v Litiji, za učiteljstvo litijskega sreza. Učiltieljstvo našega sreza je med "najbolj vidnimi ipomočniki našega kmetta. Predsednik sreskega kmetjjskega odbora je zagorsiki učitelj tov. Lojze Kolenc. Sol. upravitelj v Št. Vidu tov. Lovro Jevnikar je glavni steber tamkajšnje Kmetijske zadruge, ki redi stalno nad 100 prašičev. Naše učiteljsltvo pa se udejstvuje tudi v podružnicah SVD in podružnica KmetijiSke družbe. Tako n. pr. je litijski šol. upravitelj tov. Drago Rostohar marljiv tajnik, ki pravkar organizira prvo sadjarsko razstavo v središču Zasavja. Preveč bi bilo .njaštevanja, ko bi hoteli omeniti vse marljive učitelje-sadjarje iz našega sreza. V tečaj so se prijavili številni učiltelji, zastopane pa so bile tudi učiteljice. Vso zbrano družbo, posebno pa še banskega nadzornika za šol. vrtove tov. Andreja Skulja je pozdravil predsednik sreskega JUU tov. Jože Župančič, ki je navedel podrobni delovni program tečaja. Zatem je predavatelj tov. Skulj izročil najprej pozdrave kr. banske uprave in predsednika ban. šol. odbora g. podfoana dr. Pirkmajerja, nato pa je p-odal tečajnikom. ki so napolnili predavalnico lMjske šole, kopico teoretskih in praktičnih nasvetov. Zlata so vredni saj jih rabi dnevno vsak vrtnar, zlasti pa še učitelj, ki mu služi šolski vrt za odprto in neizčrpno knjigo o prirodi. Predavanje je trajalo od 8.30 do 13. ure. Po vsaki zaokroženi enoti se je razvila debata. Vsi so bili nad vse zadovoljni z zanimivimi izvajanji predavaJtelja, ki je imel s seboj tudi primerne skice in vzorne načrte. Mnogo pa smo razbrali iz stvar.ri/ih debat udeležencev, ki so iznesli mnoge nasvete in predloge iz svoje dolgoletne prakse. Za zaključek je bilo ugotovljenih več smernic, ki naj služijo vsem pri nadaljnjem ilolsko-vrtnarskem pouku. Naša šola naj vzgaja sposobne gospodarje in gospodinje, zdrav rod naše bodoče generacije. Preusmerjeni pouk naj prekvasi tudi miselnost našega kmečkega človeka, da se bo zavedal važnosti svojega poklica in bo potem še bolj vzljubil svojo grudo in svoj dom. Na banovinskem veleposestvu na Ponovičah. Po kosilu so nas odvedli vozovi mimo urne Save skozi solnčno popoldne na bližnje banovinsko veleposestvo Ponoviče. Najprej smo se poltlegnili do Mačkovne, kjer so otvorili 'letos vzoren prosvetni hram: Sokolski dom za Ponovičane in Savljane. Društveni načelnik ponoviški učitelj tov. Logar Srečko nam je razkazal dom. Nato pa nas je prevzej Tjubeznivi upravnik veleposestva g. Rupelj Ludvik, ki nas je odvedel v obširno drevesnico. Obdelujejo jo gojenci drž. vzgajališča, ki je nameščeno v gradu. Mladino je nadzorovail med delom ,g. sadjar z veleposestva. Ogledali smo si tudi montafonsko živino. Prav živahno je rav.nanje v vzornih kokošnjakih, kjer imajo stoglavo družino štajerske kokoši. Po ogledu ob.jektov, ki so last vcleposesltiva, smo si ogledali pod vodstvom učitelja tov. Birse državno vzgajališče. Prešli smo skozi skromno učilnico, spalnice, obednico in ostale prostore. Šoloobvezna mladina pohaja tu lastno šolo, starejši pa se uče obrti. Ogledali smo si mladino v mizarski delavnici, ki ima lastnega mojstra g. Bavdaža. Tudi ostale obrti (čevljarstvo, krojaštvo iltjd.) imajo posebne delavnice in svoje mojstre. Internatsko življenje je urejeno na prav zanimiv način po zgledu velike družin&ke zajednice. Mdadina, ki jo je življenje spravilo iz ozkega domačega kroga se vzgaja tu s poukom in delom spet v dobre člane človeške družbe. Pred islovesom je nad vse pozorni upravnik g. Rupelj povabil številno učiteljsko družbo na ogled grajskega parka. V prijetnem zatišju zajetne vrtne ute pa so ljubeznive gospodinje pripravile medtem malico, da 6o gostje spoznali tudi kaj in kako znajo pridelati na Ponovičah ... Ob živahnem kramljanju je urno tekel čas. Konji so spet hrznili, izletniki pa so trčili z g. Rupljem v zahvalo za ljubeznivo razkazovanje in gostoljubnost v utici. Trčili 6mo Budi na napredek pomembnega banovinskega veleposestva, ter smo izrekli prisrčno zahvalo voditelju tečaja tov. Skulju, ki nam je pripravil krasen, zlatih naukov poln dan. Solnčni prameni so 6e že poslavljali, ko smo se na litijskem ikolodvoru iskreno, tovariško poslavljali in ugotavljali: bil je lep, veder dan, ki je vsakemu prinesel novih pobud za delo v učilnicah in na šolskem vrtu, ki naj bo podaljšana učilnica. ¦ |ps||||H PPSm • I, imi **JlHJ 1 ¦ !>_S!_^_rfSfc. Banovinsko veleposestvo na Ponovičah.