tliiiiliiiiiiiiiifiiitilllllliiiiilllllllilllllljil April 19 5 4 NAROČILO OB SLOVESU Se näkaji dni — in ves krščansiki svet bo obhajal spomin najstrašnejše dirame etove-ške /godovine. Ob pretresli j ivih cenkvenih obredih bomo spremljali našega Gospoda pri N jegovem velikem odrešilnem delu, 'ki je doseglo svoj višek na gori Kalvariji. Kako drage so nam vse podrobnosti iz dogodkov prvega velikega tedna! Na veliki četrtek je Gospod zbrali okrog sebe svoje zveste ik zadnji — -poslovilni večerji. To so bili slovesni trenutki tako za Gospoda samega koit za Njegove učence. Za Gospoda je bila to zadnja priložnost, da svojim vernim izroči poslednje naročilo, svojo oporoko. O ceni bo Gospod Jezus govoril učencem v tem odločilnem trenutku? Gotovo bo razpravljal o zadevi, ki se mu zdi najvažnejša in Mu je najbolj pri srcu. Vsekakor! 1 # tem trenutku je Gospod gledal v \f bodočnost. Mislil je na usodo svoje Cerkve. Zato je svojim vernim izročil skrivnostno orožje, ki naj ščiti Njegovo mlado versko občino. Orožje, ki bo porušilo rimsko cesarstvo, premagalo visoko grško filozofijo ter pritegnilo nase srca milijonov zatiranih. Izročil jim je orožje, ki bo Njegove verne skozi tisočletja vodilo od zmagoslavja do zmagoslavja. Skrivnostno, nepremagljivo orožje! Kako se imenuje, smo radovedni? Dovolimo, da nam po besedilu pesmi velikega četrtka to orožje predstavi naš Gospod sam: „Zapoved moja ta je sveta, da se LJUBITE med seboj. VESELO 'VELIKO NOČ! Kot sem jaz vas LJUBIL, se LJUBITE iin zvesti BRATJE si bodite!” Skrivnostno orožje, ki nam ga je Jezus zapustil v svoji oporoki, jie torej LJUBEZEN. Na to je Jezus (polagal najivečjo važnost že'za časa svojega javnega delovanja. O tem nam je govoril ob slovesu. Pri našem Gospodu je vse bilo sama LJUBEZEN, zato je tudi (krščanstvo zgrajeno na LJUBEZNI, je VERA LJUBEZNI. Vir privlačnosti krščanstva, počelo njegovega življenja, razlog njegove notranje sile jev oporoki velikega; četrtka: „LJUBITE SE MED SEBOJ”. Isti večer je Jezus še poudaril: „Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, alko boste imeli LJUBEZEN med seboj”. Znak (kristjana je torej LJUBEZEN. Kdor ne ljubi, mu manjka to, kar je naj-važnejše. Tak ni več resnični ikrisCjlan. Ljubezen je odločilna! Če ljubezni nimamo, nam vse drugo nič ne pomaga. “y a Kristusom je to resnico najgloblje / doumel apostol Pavel. V svojem pismu Korinčanom je zapisal te čudovite besede: „Ko bi človeške in angelske jezike govorili, ljubezni pa bi ne imel, sem brneč zvon ali zveneče cimbale. In ko bi imeli preroštvo in bi vedel vse skrivnosti ter imel vso vednost in ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljali, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko 'bi; razdal v živež vse svoje imetje ... ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi. Ljubezen je potrpljiva, je dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva;, se ne napihuje; ni1 častihlepna, se ne da razdražiti, ne misli hudega; se ne veseli krivice, veseli pa se pravice, vse preniese, vse veruje, vse upa, vse pretrpi.” Ta veličastni Pavlov slavospev ljubezni za služi, da si ga vsi zapišemo v dno srca. Nam vsem ima veliko povedati! Podaja nam KLJUČ do rešitve vseh težkih siodob-nih problemov v zasebnem, družinskem in javnem življenju. * Vse, kar Evropa danes ima, dolguje krščanstvu. Krščanstvo pa je Evropo dvignilo predvsem po zapovedi LJUBEZNI, če bi 'kristjani to zapoved še globlje doumeli, bi bili sposobni ustvariti še vse večja čuda. Enako moremo reči, da Evropa stoji danes na robu prepada, ker PREMALO LJUBI. Bratje in sestre, mislim, da ni lepšega voščila za veliko noč kat 'želja, da bi mi vsi GLOBLJE doumeli Gospodovo naročilo na veliki četrtek zvečer! GOSPODOVO NAROČILO OB SLOVESU .. . rßöntl(idne pesmi i. Sred mrtve poljane, že s soncem obs’jane, zažvižgal je ptič. Pa v ruši sneženi še v kapi zeleni je zvonček pognal. Na gori pa v bosti, vse polni skrivnosti, ’ že gaber brsti. Iz juga prihaja kot čudež iz raja spet nova pomlad. II. Pa so zvonovi zazvonili, vse domove prebudili. Sape mehke so prispele, smreke temne zašumele. So studenčki oživeli, ptički jasno nam zapeli. Strt je spet leden obroč, tu je že VELIKA NOČ. P. A., Francija Tako je v Ameriki . . . Kdo bi si mislil, da je v Ameriki evharistično življenje katoličanov tako bogato?! V župniji, ki šteje 2500 do 3000 vernikov, jih vsako nedeljo 400, 500 in še več prejme sv. obhajilo. Za prvi petek pride v taki župniji G00 do 1000 vernikov k sv. obhajilu. Mnogi verniki prejemajo tedensko sv. obhajilo, a večina, tudi moški, enkrat mesečno pristopijo k angelski mizi. V mnogih družinah je navada, da vsako nedeljo nekdo gre k sv. obhajilu, tako da v enem mesecu vsi pridejo na vrsto. Če morejo te in ti, zakaj ne bi mogli mi?! Vsaj' za veliko noč! Na veliki teden Dolgo je Polite odlašal, nazadnje se je pa le odločil. Uredili si je ddkumence in za sv. Jožefa je že pisal sestri, da pride letos za gotovo na obisk. Mati in oče sta mu že pomrla, samo sestro je še imel živo, a je že 'štiriindvajset let ni videl. Ko je gledal pred seboj vozno karto, kar ni mogel verjeti svojim očem. Že je hodil v mislih po domačih krajih in že je pozdravljal svoje znane in neznane. Na cvetno nedeljo se je odpeljal. Najlepšo o'blelko je oblekel in na glavo je del nov klobuk. Na smeh mu je stopilo, ko se je spomnil, (kako je pred štirindvajsetimi leti odhajal s fantovskim klobukom in s krivcem za njim. Bog ve, kje ndki ga je pustil? l1!! so mu misli blodile naprej. Ali ga 'bo sestra še spoznala? Kaj mu ne bodo domači kraji nazadnje že tuji in se ne 'bo znašel v njih? Tako se je vozil in vozil, vso noč in ves dan. \ f Ljubljani' ga je čakala sestra, še \/ zmeraj je bila tista drobna Anica kot včasih, samo postarala se je. Zdelo se mu je, da gleda za njenim obratom rajno mater. Kaj bi dali, ko bi jo mogel še enkrat videti! Kar sprostil se je Polde in, če ga ne bi bilo sram, bi najrajši za- NAŠA LUČ April 1954 vriskal, zavriskal, kot je nekoč vriskal za veliko noč po domači gmajni. Vse ga je z veseljem sprejelo, vse ga je ogovarjalo. Sem in tja je srečal znanca, a mladih nobenega ni poznal. Kaj. si misliš! Leta so minila m njegovi sošolci so že imeli otroke velike! Stopil je v domačo cerkev in talko čudino domača se mu je zdela. Za cerkvijo je bilo pokopališče in tam mu je sestra pokazala grob rajnega očeta in rajne matere. Ni mu bilo mogoče, da bi se zdržal joka in komaj ga je sestra utolažila. Ko je hodil po domačih krajih, so mu prihajale kar naprej na misel materine besede. Ko jo je zadnjikrat videl, mu je rekla: „Polde, varuj se in na Boga ne pozabi!” Na Boga ne pozabi! Kolikokrat mu je to pisala! A on? Vedno ji je obljubljal, izpolnil je pa le malo. Kolikokrat je pozabil na Boga im živel, kot da ga ne bi bilo! Tujina, ta mačeha, v kateri in zaradi katere človek tolikokrat podivja ... I V Poldetu je vsttil boj» Kadar je zaslišal zvon, ga je vabilo. Ko je pa pomislil na svojo preteklost, ga je odbijalo. Vedel je: „Že več kot čas je, da enkrat opravim svojo dolžnost!” Pa mu je bjlo težko. In žal mu je bilo, da je prišel domov na sam veliki teden. Ko bi bil vsaj še vedno tisti stari dobri gospod župnik, si je mislil, žal, župnika so odpeljali Nemci in je revež umrl nekje v taborišču. Sedaj so imeli drugega, mlajšega, bolnega župnika, ki je menda že presedel več let v rdečem zaporu. Kaj' bo rekel, ko že toliko let ni bil pri spovedi? # Na veliko söboto je šel v cerkev, a se ni mogel odločiti. Saji mi znal več molitev. Popoldne je doma med materinimi spomini našel lep molitvenik z velikimi črkami. S svetim spoštovanjem ga je vzel v roke in mislil, kolikokrat so ga držale tople materine roke. Prelistal ga je in oči so se mu ustavile pri spovednih molitvah: „Ko odpre spovednik okence, reče: „Hvaljen Jezus!” Nato mdli: „Prosim svetega bla- goskwa, da se svojih grehov prav in čisto spovem.” Nato poveš, v čem si žalil Boga, sicer pa rečeš spovedniku, naj' te o,n vpraša, da ne 'boš kaj morda pozabil. Potem ti bo povedal, ikaj, opravi za pokoro in ko ti bo dajal odvezo, molli s skesanim srcem: „Moj Bog žal mi je, da sem grešil. Žal mi je zato,, ker sem z grehi zaslužil tvojo kazien; posebno pa mi je žal, iker sem razžalil tebe, ker si moj najboljši Oče in vse ljubezni vreden. Trdno sklenem, da te ne 'bom več žalil. Pomagaj, mi po Gospodu našem Jezusu Kristusu. Amen.” am ni vedel, (kdaj1 je vtalknil materin molitvenik v žep in šele drugi dan, na Vstajenja dan, je opazil v cerkvi, da ima v žepu materino iknjigo, Vzel jo je in pogled nanjo mu je dal moči. Po maši je šel pozdravit župnika in ta mu je z zanimanjem dal roko. „štiriindvajset let me ni bilo v tej naši cerkvi,” je dejal Poide. „Dolga je ta doba, Marsikaj se po svetu pobere in nazadnje je res že pretežko. Zato sem dejal: pozdravit vas grem in ,mallo’ bi rad stresel pri vas, če mi boste pomagali.” Župnik ga je razumel. Stopila sta v cer-kev, kjer je bilo Že vse prazno, le pa kadilu je še vse dišalo. Kmalu sta opravila in Poldetu se je zdelo, da jie spet enkra t kot nekoč občutil v dno srca — resničnega vstajenja dan. r. OPRATI S KRVJO V Ameriki je zelo popularen škof Fulton Sheen, ki večkrat nastopa na televiziji in se pogovarja z gledalci. Ob neki priliki jim je povedal tele globoke besede: „Prepričan sem, da živimo stoletje vojske, ker živimo v stoletju greha. Greh je povsod v vladah, v trgovskih poslih, v zapuščenih družinah, v srcih in dušah . . . Vsak greh mora biti opran s krvjo. Toda moder-n,i človek, namesto da bi se zatekel h krvi Kristusovi, da bi dobil odpuščanje, preliva kri svojih bratov. In zemlja se bo še naprej barvala s škrla-tom, dokler ne bodo ljudje končno priznali svoj greh in začeli klicati kri Odrešenikov», da zadobč odpuščanje in — mir.” ALI VEŠ? — da je minilo 75 let, odkar je iznašel Tomaž Alva Edison prvi gramofon. Ko ga je izumil, so polni posebni vlaki vozili gledat stvar, ki govori. — Seveda jie bila tista reč še prav malo podobna sedanjemu gram a fonu. — — da je belo poročno obleko uvedla škotska kraljica Marija Stuart. Pred njo so neves,te hodile pred oltar v — rdečih. — da Francozi popijejo na leto 6 milijonov steklenic vina. To je .petkrat več kot Italijani. 10% izdatkov gre za alkohol. T R I Modroslovje: V vatikanski knj|ižnici je mlad študent prebiral obširna dela nekega filozofa iz 18. stol. Ko je potrpežljivo obračal strani v debeli knjigi, je našel podpisan list: „Kdor najde ta list, naji gre na sodišče in poišče akte iz vrste 162. R. i./Rim, 5. feb. 1784.” Dijak je ubogal in odkril, da je filozof zapustil vse svoje premoženje onemu, ki bi se toliko zanimal za njegovo modroslovje, da bi preštudiral do strani, kjer je bil list. Z obrestmi za 170 let je premoženje zneslo 'M mlllijonov. (Saturday Review, 24. okt. 1953.) Stari časopisi: Sestra M. Theodora O. S. F. j,e zapisala po pripovedovanju neke gospe: „Ko smo se preselili v novo stanovanje v tem kraju,, nismo bili katoličani. Nismo radi sprejeli stanovanja, ker je bilo prav nasproti katoliški cerkvi in župnijski šoli, ali drugega nismo našli in smo se pač morali zadovoljiti. Po vseh sobah smo našli mnogo katoliških knjižic, revij in časopisov. Da ne bi vse to vplivalo na že odrasli hčeri in moža, sem sklenila, da vse sežgem. Zbrala sem na kupe in pripravila za peč. Radovednost pa me je premagala, da sem začela prebirati. In čim dalje sem čitala, tem bolj me je zanimalo. Obe hčeri sta me prosili za dovoljenje, da smeta vstopiti v župnijsko šolo. Končno sem jima dovolila, še pred koncem leta sta bili sprejeti v katoliško Cerkev AUtu{a! i« ena je kmalu ipotein vstopila v samostan. Branje teh listov, ki sem jih kradoma 'brala, je prepričalo tudi mene. Nekega večera sem skrivaj sitopila v župnišče in zaprosila za pouk. Ko sem duhovniku povedala kdo sem, je omenil, da jie prav istega dne zjutraj, bil moj mož pri njem in prav tako zaprosil za nauk. Tako sva potem skupaj hodila k -pouku in skupno molila.” Ukročena žena: V 'teneSkih hribih (v Sev. Ameriki) j,e kmet hotel najti primerno ženo. Iskal jo je, pa ne med dobrimi, prijaznimi dekleti, ampak med prepirljivimi in trmastimi. Vpraševali so ga, zakaj, tako. Farmar je povedal, da mu življenje poteka preveč gladko, zato mu je potreben križ, ki bi ga težil, da bi ostal ponižen in slkromen. Misli, da bi lahko taka žena izpolnila to pomanjkljivost. Ni pa računal na „žensko dušo”. Žena je kmalu zvedela za razlog, zakaj jo je poročil, in je bila zelo užaljena. Nad ponižnim možem se je maščevala tako, da je postala najr bolj, krotka in skromna. „Tega pa res nočem, da bi kdo na mojih ramenih splezal v nebesa,” jie pojasnila. (Wall St. Journal. 22. sept. 1953.) HcUtuf f‘e v&tat! Kristus je vstali Iz groba skalnega dvignil ge je svetal, z lastno močjo! Sveta velika noč kaže njegovo moč! Aleluja, aleluja! Sveta velika noč kaže zmagalno moč. Sveta velika noč bodi nam vsem v pomoč! Aleluja, aleluja! Zakaj se veselimo pirhov ? „Ali boste naredili kaj pirhov? Kje so pirhi? Mi -boš dala enega? Pojdimo pirhe stkat!” Talko govorijo pri nas za veliko noč. A zakaj so ljudje začeli dajati na mizo o veliki noči jajca? Zakaj barvajo jajca? Odgovor je kratek: Zato, ker nam jajce kaže Jezusovo vstajenje. V jajcu je vsa velikonočna poslanica in vsa velikonočna vera čudovito lepo izražena. Kako? Jezusa so položili v skalnat grob, ki je bil last Arimateja. Zapečatili so ga. Jezusovo -telo je mrtvo. Bo ostalo telo v gro-ku, kot ostane telo mrtvega človeka? Ali se bo Jezusova napoved izpolnila, da bo vstal od mrtvih? Tako je z jajcem: na zunaj vidiš trdo lupino. Ako sveže jajce ubiješ, ni- v njem nobenih sledov o bodočem ptičku. Vsak bi se smejal, če bi trdil, da» bo iz jajca vstal živ ptič. Pa vendar: mi vemo, da je Kristus vstal, iz zaprtega groba, vstal od mrtvih, kakor vemo, da bo iz j ajca ob s vojem času pod določenimi pogoji prišel živ ptič. Jajce nam je podoba Vstajenja, kako pride iz mrtvega živo. Zato ga »barvamo in jemo za veliko noč. Jajce se dvakrat rodi. Najprvo zagleda beli dan, ko ga kokoš izvali. Lepo je, čudovito v obliki, čudovito narejeno, če pa pri- Alduia! 3 de v [primemo 'toploto, če sede nanj kokoš in ga vali, se končno razpoči dn iz njega pride piščanček, še veliko lepši in čudovitejši, kot je jajce. V luči Jezusovega vstajenja se zrcali verska resnica, da bomo vstali tudi mi. Kakor je Jezus vstal, bomo tudi mi vstali nekoč v boljše in še čudovitejše življenje! Mati! Tvoj'otrok, ki si ga dojila, ki ga rediš in vzgajaš, dorašča v krasnega fanta, lepo dekle, čudiš se sama temu, toda vedi: če je že to življenje čudovito, kako še bolj bo čudovito življenje z Bogom, za katerega smo vsi ljudje poklicani. Kakor vsa jajca ne doživijo enake druge faze svojega bitja, tako vsi ljudje ne bodo doživeli enakega vstajenja onstran groba. Učite prav otroke in molite, da bodo s Kristusom vstali nekoč tudi oni. Zakaj pa največkrat barvajo jajce rdeče? Menda zato, ker je pravljica, da je na dan rojstva cesarja Aleksandra Severa neka kokoš znesla rdeče jajce. Ko je Aleksander pozneje zasedel prestol, je postalo rdeče jajce znak sreče. Od*takrat je navada ob voščilih sreče darovati rdeče jajce. Socialno pastirsko pismo V belgijslkem okraju Borinage že dalj časa razpravljajo o tem, da vrsta rudnikov zapre vrata. To bi bil seveda velik udarec ne samo za delavce, ampak za vse prebivalce te pokrajine. Msgr. Himmer, škof iiz Tournai, je ob tej priložnosti izdal posebno pismo, v katerem pojasnjuje stališče Cerkve do tega zapletenega socialnega problema. naslednjem navajamo del škofovega pisma: „Velika hiba socialnega reda je po mišljenju Pija XII. to, da ta ni dovolj krščanski in resnično človeški, temveč samo tehniški in ekonomski Naj nam bo dovoljeno podčrtati vzroke tega zla in vas [povabiti, da se borite proti njemu z vsemi silami. Vzrok tega pomanjkanja človečanskega čustva v [podjetju in ekonomski borbi leži v INDIVIDUALIZMU, t. j. v pretirani ljubezni do samega sebe, do svojega denarja, do svoje koristi in plače. Tako smo, če se ozremo v polpreteklo dobo, ogorčeni zaradi zločinov, ne toliko kapitalističnega režima kot takega, temveč pohlepa po osebnem dobičku, ki je ta režim prečesto navdihoval. Ali nam je tu potrebno obujati spomin na pogoje življenla, katerim so nekoč bili delavci podvrženi: pretirane ure izčrpajočega dela, nezadostne plače, slaba stanovanja, nelagodni prevozi i. t. d. Ne smemo se torej' čuditi, ako so delavci v obrambi svojih pravic, v borbi proti' če-: to nepoznanim silam, katerih žrtve so bili, i/.guibili smisel bratstva do svojih delodajalcev. Vsekakor individualizem ne pustoši samo v podjetju, temveč dviga socialne razrede drugega proti drugemu in omogoča ogabno neuravnošenost med bogatim i in re vnimi pokrajinami, med belo in drugimi rasami. Svet stoji danes na križpotju: vsi ljudje, naj pripadajo kateremukoli narodu ali stanu, imajo na izbiro: sebičnost ali ljubezen, osebno korist ali socialno [pravičnost, graditev pravičnejšega in bolj bratskega1 reda ali uničenje. Po našem mišljenju morajo pri uvajanju človečanskega in krščanskega duha v obratovanju voditelji podjetja biti prvi. Lastniki, glejte vase delavce kot človeške osebe, otroke božje! Zavedajte se vaše socialne dolžnosti v službi skupnosti! EKONOMSKI USPEH vaših poslov naj bo samo SREDSTVO; CILJ naj 'bo TRAJNO in DEJANSKO ZBOLJSEVANJE ŽIVLJENJSKIH RAZMER CIM VEČJEGA ŠTEVILA DELAVCEV. Trudite se obdržati normalno plačo delavcem in jim zagotoviti stalnost kljub ostrosti ekonomskih kriz. Toda mi bi vas želeli prositi še več! Bodite pripravljeni sodelovati z delavci v podjetniških svetih in tam, kjer bi se to pokazalo mogoče, jim odstopite del oblasti v upravi podjetja! Želimo nasloviti besedo opogumijenja in očetovskega sveta tudi delavcem naše škofije, v skrbi, da jih pridobimo za sodelovanje pri naporih za resnični dvig delavstva v 4 l/ese&no se! redu, lu 1>i; biil ipraviičnejši in bol j bra tski. Ne zahtevamo od njih, da opuste tisto delavsko borbo, ki je v mejah pravičnih zahtev, nego da to borbo očistijo vsake maščevalnosti in mržnjte. Kajti borba raizredov iin Slavko S a v i n š e k : Farno bandero Iz;za davnih časov sem že so ipri vsaki procesiji nosili fantje bandera. Vsaka vas je imela svoje, na njem pa patrona svoje cerkve. Naj večje bandero j e bilo pač, kakor ®e spodobi, farno in od nekdaj so ga fantje nosili s spoštovanjem. Gorje bi jim bilo, ce bi si fantje iz te vasi hoteli kdaj' prilastiti bandero druge vaši in ga nesti v procesiji! No, to niti na misel ni prišlo nobenemu in tako je šla stvar vsako leto prav v redu. Tistega leta za veliko noč se pa leskovški fantje nikakor niso mogli zediniti:, kdo bo nosil farno bandero. Vsak se je izmikal, ko je v velikem tednu prišla v besedo nošnja bandera. V tovarni so jih nekateri priseljeni delavci pričeli zbadati in zadnje dni velikega tedna je to zbadanje raistlo in zrast-lo v tako pikra (posmehovanja in celo grožnje, da so bili domači fantje vsi zbegani, celo oni, ki niso bili v tovarni uslužbeni. „Ali se spodobi fantu nositi bandero? To so stvari1 za mežnarje in ministrante! Fajmo-šter naj ga sam nese, ki je plačan za to! Saj je že za procesijo iti odveč in nepotrebno! Pa bi bandera nosili? To je zoper fantovsko čast in zoper delavski ponos!" Tako so govorili nekateri med delavci, pajbolj napeti in nestrpni. Pa so se tudi med domačini dobili, ki so jim pritrjevali in pregovarjali tovariše. In ko je par suro-vežev pričelo še groziti, da bodo že pokazali onim, ki bi se dali pregovoriti in bi bandero nosili, je še onim, ki bi bili za to, uplahnil pogum. Ko so stari gospodarji in oženjeni' fantje vprašali, kdo bo letos nosil bandero, so se 'ti odgovoru izogibali, A vendar ni nihče slutil, kaj se pripravlja. ■ epa je bila tista velika sobota in k procesiji (je prišlo mnogo ljudi. Cerkev je bila polna in okrog cerkve se je drenjala mladina. Prav pri cerkvenih se! stanov je danes zastarela. Pozivamo, nasprotno, vse tiste, ki morejo, da se po višj i tehniški in človečanski izobrazbi pripravijo za večje odgovornosti v podjetju in socialni borbi,” vratih je stala gruča delavcev", vsi v pražnjih oblekah, sami mlajši in neoženjeni; tiho oprezovanje je bilo v njihovih očeh. Po nekaterem mladem licu je šinil zdaj zdaj: posmeh in porog je zasijal v ,pogledu, ki je planili za domačimi fanti:, ki so se nekako izogibali pogledom onih pod vrati in stali raztreseni tu in tam. Ljudje so se pričeli urejati v vrsto. V cerkvi se je opravilo že vršilo. Skozi vrata je planilo gorjansko bandero, trije krepki, mladi Gorjanci so ga nesli in se niti zmenili niso za poglede gruče pri vratih. Nanje ni padla nobena beseda, ker se je vsak bal trdih gorjanskih pesti. In za gorjanskim je y/plavalo med cerkvenimi vrati bandero podpeško. Zdaj je iz gruče že padlo par očitajočih in zbeganih besed, a nikdo ni vedel, za kaj igre. Gor jansko bandero se je ustavilo najbliže cerkvenih vrat, ]X)dipeško dalje naprej. Farnega bandera še ni iz cerkve. Prvo bi' moralo iti, takoj za vstalim Zveličarjem in križem. Seveda, tgtko je farno bandero, v cerkvi množita, pa ne gre lahko. Poteče nekaj časa. Gruča delavcev pri vratih se zadovoljno spogleduje. Leskovški fantie so že vsi, ki so prišli k procesiji, v vrsti med možmi. A vsi tišee poglede v tila im niti drug drugega ne (pogledajo odkrito. i priteče iz zakristije cerkovnik Janez. „Hoj, kje pa so Leskovčami? Zakaj ne nesd bandera iz cerkve? — Hajd, fantov iskat!” se huduje cerkovnik nad strežniki in jih podi za fanti. Strežniki tekajo sem in tja med množico. Ljudje prično vpraševati, kaj je z banderom. Strežnik Gregec opazi med gručo delavcev pri vratih Grabnarjevega Ceneta in steče k njemu: 5 „Cene, Janez pravi, da pojdite fantje po 'bandero! Procesija se bo takoj pričela!” Cene gleda v tla. Namesto njega odgovori drug delavec, nedomačin: „Leskovški fantje ne bodo nosili bandera! Janez naj ga nese sam!” Že prihiti drugi strežnik. Zopet nad Genet om: „Cene, spravi no fante skupaj', da boste nesli bandero!” „Kaj meni mar bandero!” se odreže Cene. Tovarši mu s pogledi pritrjujejo. Strežnika odhitita k Janezu. Janez priteče ves rdeč in poten. „Cene, ali ne boste nesli bandera?” Ljudje se prično zbirati okrog gruče fantov. „Mar ga bom sam nesel? Štirih je treba!” „Kje pa so drugi?” „Tamle spredaj v vrsti. Po nje pojdi!” Med' ljudstvom z avalov i glasno govorjenje, ki teče z Janezom, kateri hiti v prednje vrste. Ljudje stikajo glave, radovedno se ozirajo na gručo delavcev pri vratih. Tem postane nekam tesno in vroče, posebno Cenetu, in vsi se nehote umaknejo od vrat in stopijo dalje v stran. Pogledi jim gredo za Janezom v prednje vrste, kjier stoje leskov-,ški fantje. Janez se ustavi takoji pri prvih dveh le-skovških fantih, na katera naleti v vrsti. „Kaj pa vas jie ujedlo, fantje? Hajd, Miha, Toneji, pojdita no nosit bandero! In ti, Jernej! Cene pravi, da sam ne zmore!” „Ne grem! Roka me boli!” se izvije To-nej. „Mene tudi!” se mu pridruži Miha. „Fantje, bandero mora vendar ven! Hitro, gospod župnik že čaka!” Fantje se ne ganejo. Janez stopi naprej, med druge fante Leskovčane. „Grega, pojdi no po bandero! In ti, Joža! Dajte, dajte!” „Naj gredo drugi! Mi smo lani nosili!" „Ka j vas ni sram, fantje! Da bi farno bandero ostalo v cerkvi?” Nihče mu ne odgovori. „Ali naj ga nosim jaz stari dedec?” Okrog Janeza se zbira gruča ljudi. Silijo v fante, naj gredo po bandero. Fantje si ne dajo blizu. Nosilci z nebom in gospod župnik z Naj- svetejšim stopijo med cerkvena vrata. Skozi vso procesijo pa nemir, šepetan je, glasna govorica'. Gospod župnik se čudi, da se sprevod ne premakne. Janez prigovarja, pridružijo se mu možje Leskovčani, fantje ostanejo trdovratni. Drže jih pogledi nekaterih ddlavcev, ki stoje ob strani. Drugi nihče ne razume, zakaj ta trdovratni odpor. Vsaka beseda Janezova je zaman, vse prigovarjanje očetov zastonj. Janez stopi k dekletom. „Tončka, Metka, stopita no k fantom, pa jim recita, naj gredo po bandero!” „Ali nočejo?” vpraša Tončka, krepko in zastavno dekle, kot tudi njena družica Metka. „Nočejo!” Metka in Tončka planeta k fantom. „Ali ne gresta po bandero? Janez, Miha!?” Fantje so v zadregi; dekletom na ljubo, bi že, a pogledi delavcev ob strani ne po-puiStč in grozijo. I^rog okoli fantov se širi. Gospod žup |\ nik vidi, farnega bandera ni spredaj; nekaj se je zgodilo. Pošlje ministranta pogledat, kaj je. Vrne se in pove, da fantje nočejo nesti bandera. „Gremo pa brez njega! Teci naprej in poveji, naj se takoj uvrstijo v procesijo. Hitro!” Strežnik odteče. „Janez, gospod župnik je rekell, da pojdimo kar brez bandera!” „Ne bomo šli brez njega! Sramota bi bila!” nlaneta dekleti. „Vidite, fantie nočejo!” odgovarja Janez. „Bomo pa dekleta nesle, če fantov ni 'sram! Alo, Metka1, pojdiva!” se zasuče Tončka na peti. Trije Gorjanci in en Podpečan pristopijo, sami fantje. „Ženske ne boste noteile bander, dokler smo fantje tukaj. Če vaši ne marajo, Ixnoo pa mi!” „Vi ne boste nosili našega bandera!” jim 'oporeče Miha. „Pa pojte vi ponj!” Fantje se spogledajo. Oči jim skrivoma uidejo k delavcem ob strani. Tedaj' stopi med gručo stari Letnar, že ves siv, šestdesetleten, a še vedno krepak in zastaven. 6 Utisius {c vstat! „Kaj se bomo grizli! če nočejo fantalini, bomo ipa mi, možje. Drugi nam ne bodo nosili.” In že ima dva svoj,a soseda ob strani, četrti, župan, se jim pridruži. Skozi procesi jo steče nov nemir, začudenjie, vesel je med Le-skovčani, iko gredo sivi možje mimo njih v cerkev. Gospod župnik se jim umakne Sn čaka s procesijo, da možje prineso bandero iz cerkve. Kako ponosno vzplapola rdečina farnega bandera v soncu! In sveti Jurij na konju, s suilico v zmajevem gobcu, veselo zajaha naprej prav tj,a za križ, kamor mu gre, farnemu patronn, mesto. Delavci ob strani so izginili. Sprevod se je umiril, ljudje znova uvrstili. Fante je bi- Rudolf v Bruay-u, Francija: Pozdrav domovini V tujini živini in mislim na dom. Ali naj se veselim, ga še videl bom? Kje ste vi, staršev mojih, pradedov grobovi? In zemlja slovenska, obrasla z gozdovi? Kje zibelka moja si, zemlja slovenska? Kje cerkvica, romarjev polna nekoč? Ali je danes še lepa Dolenjska? Lepa in mila ko takrat, ko jaz sem šel proč? In vi, vinogradi, ali še živite? Ve bele device, ve češnje cvetoče? Potoki mi bistri, ali še žuborite? Pozdravljam ljubo iz tujine vas vroče. Ti, v gozdu zelena dišeča smreka! Ti, Krka široka, najlepša si reka! Kam tebi se, Sava, tak’ hitro mudi? Vzemi od mene pozdrave še tri: zemlji slovenski in Mariji brežiški! lo sram v dno srca. Niti eden si ni upal pogledati ne na levo ne na desno. Ko je na koncu vasi zavila procesija, da se vrne v cerkev in so «e radi srečavali, so leskovskim fantom goreli obrazi v rdečici zaradi sramote, ki so jo doživeli ta dan. Dekleta pa so gledala proč, ko so šla mimo fantov. # Kako so leskovški fantje praznovali tisto veliko noč, nočem pripovedovati. Tudi ne, kako so se pogovorili doma z očeti in materami. Samo to naj* izdam, da ni tisto leto niti en fant dobil od dekleta pirhov. Pa samo tisto leto ne. Zakaj od tedaj naprej leskovški fantje z veseljem in ponosom nosijo' pri procesiji farno bandero svetega Jurija! Za cerkvico zeleni gaj, to bil nekdaj je zemski raj! Ti, cerkvica, ti, božji hram, najljubši dom si vsem ti nam. Ti, gaj zeleni, nisi sam: zbor pevcev te obdaja, krilatcev — pevcev sto je tam, pojö ti sredi maja; vse ptice me pozdravljajo! Vrabček mali: čiv, čiv, čiv, ali si še živ? Zdaj kukav’ca zleti raz veje, v zraku mi pozdrave šteje: kuku, kuku, kuku, že dolgo te ni b’lf>. Kuku, kuku, kuku, za teboj mi je bilo hudo. Srčno me vrana je sprejela, nizko se mi priklonila, sto pozdravov mi zapela: Kra-kra, boš zdaj ostal doma? kra-kra, najbolje je doma! * Nazaj v tujino moram spet, od vas grenko slovo spet vzet’. Na postajo čez polje hitim, da vozni listek si dobim. Petelinček moj, kikirikiki, kam se ti tako mudi? Grem v deželo, kjer 'mam kruh! Za ptic svarilo bil sem gluh! Tz tujine domov Prišel domov sem ves vesel, solzno sem mamico objel, očeta, bratce in sestre, prijat’ljem stisnil sem roke. Pohitel sem še v cerkvico, svet’ Janez v njej kraljuje, da molim mu zahvalnico — srce se mi raduje! ttcisius je vstal! 7 NA OKNU V družinskem življenju igra okno 'veliko vlogo. Potrebno je, kot je potrebno telesu Oko. Skozi okno sprejmemo svetlobo, gledamo v beli dan, opazujemo promet ali gledamo lepoto narave. Na ta važni del naših stavb polagajo v zadnjem času veliko pozornost. So seveda različna mnenja glede velikosti in oblike oken. V nekaterih državah je celo davek na nje. V moji rojstni hiši, kjer mi je tekla zibelka, smo imeli v vsaki sobi štiri prav majhna okenca. Ob obisku iz tujine so se m.i zdela ta okna tako domača in privlačna, saj je sijalo skozi nje sonce sreče in so bila obdana s cvetjem domačih rož. Tukaj v tujini si gospodinje štejejo v čast, če imajo okna lepo očiščena, pobarvana in ipregrnjena z lepimi zavesami. Ko ie glavno gospodinjsko delo končano, žene in dekleta rade prisedejo k oknu. Tam pletejo nogavice, jopič ali krpajo raztrgano obleko. Se mož sede k njej, bere časopis ali pa z ženo obujata spomine o preteklosti in delata načrte za bodočnost. Ob takih prilikah čas hitro poteče in zakonska zveza se utrdi. Ob jutranji uri, ko se zbudimo ilz sladkega span ja, pogledamo skozi okno, če je še noč ali pa je že napočil dan. Ob hudi vročini ali ob zatohli sobi ga odpremo, da se naužijemo svežega zraku. Ob večernih urah sloni ob niem dekle in čaka svoiega fanta ali fant svoie dekle: če ta ne pride, žalostno zapre. Po ulicah, kjer se pomika pro-cesija sv. Rešniega Telesa, vidimo okna vsa okrašena. V hišah, kjer je mrlič, so okna zaprta —-v znak žalosti in tišine. ^:'lo je nekega lepega večera. Zunaj so se slišali trdi koraki prihajajočih rudariev. Na oknu je slonela žena in čakala svoj,ega moža. Večerja je bila pripravliena, vse lejx> počiščeno in otroci so spali. Mislila je na svoiega moža, ki ga ni hotelo biti iz rudnika. Vedno je prihajal nravočasno, danes pa ga ni bilo. V sobi se zbudi otrok in začne jokati. Mati gre k postelji, ga potolaži in otrok znova zaspi. Žena se vrne k oknu. Rudarji se že bolj, redko pomikajo po cesti in luči ugašajo. Zakaj ga ni? Pogovarja se s svojim prijateljem ali pa ni pravočasno prišel iz rudnika, si misli. Iz daljave zasliši korake. Morda je to njen mož. A mož gre mimo in se niti oizrl ni nanjo. Spet čaka in čaka. Znova se pojavi v daljavi temna moška postava in gleda hišne številke. Ko pride do nje, jo vpraša po imenu. Ona se ustraši in ne najde besede. „Vašega moža je ranilo pri delu in želi, da pridete k njemu takoj v bolnišnico.” Kot bi znorela, j,e zaprla okno in pohitela na pot. Kratka pot do bolnišnice se ji je zdela cela večnost.S tresočo roko je pozvonila. Vratar ji odpre in neka druga oseba j|o vodi v stransko poslopje. Žena drhti. Ko vstopi, zagleda sveči in med dvema 'svečama njenega moža, nepremičnega. Obupno se zažene nanj in plaha in klice: „Moj, dragi mož, kam so te prinesli, kam so te položili. Vstani, jaz sem tukaji in doma so tvoji ljubi mali. Moj, Bog, kako revna bom brez tebe!” Njene solze so zalile moževo truplo in od bolečin se je zgrudila v nezavest uboga slovenska vdova v tujimi, sama, brez moža. Fr. Ribič. SVEŽA JAJCA (Vesela zgodba) Danski študent je prišel na Poljsko, v Krakov, in je hotel kupiti sveža jajca, da bi jih jedel za večerjo. Stopi v trgovino in vpraša, če imajo sveža; jajca. „Tak, tak!” odgovori prodajalka im mu da jajca. Student pride z jajci domov in zagleda neko pisavo na jajcu. Vzame močno svetilko in pisavo prebere: „Sem deklica 20 let, blond, črne oči. Tem ipotom iščem fanta za srečno življenje.” Fant pusti jajca na mizi in teče na pošto, kjer odda telegram na dekličin naslov, čez tri dlni prejme odgovor: „Gospod, prepozni ste. Sem že leto dni omOžena im imam že sinčka.” A. V. 8 \ZstOHUfrO, tudi fri! ČETRTO POGLAVJE Zadnjič sem vam pripovedoval o pridnem hlapen Lojzetu, kako je iskal in naSel službo. Danes pa se vam bo predstavil večji prebrisanec. Drugega hlapca smo pa poznali' otroci pod čudnim imenom „Furbu”. Prav gotovo ni hilo to njegovo ikrstno ime, ali ker nisem nikdar vedel, kaj so rekli Ibotri, ko 'ih je gospod župnik vprašal, kako naj mu ho ipie, vam ga žal ne morem predstaviti drugače kakor s tem imenom. Tam doli okrog nam že tolikokrat ukradenega Trsta pravijo „furlbu” takemu človeku, ki Je zvit kakor prazov (ovnov) rog. Da junak četrtega poglavja; veselih dogmi-kov ni delal sramote svojemu imenu, priča sledeča zgodbica: .Leta 1903 (:te letnice se ni treba nikomur na T>amet učiti, ker vam ne morem garantirati, da ie iprava!) ie sklenil Furbu, da ne bo več služil. Prelevil se ie iz hlaoca v .-žmadmikai”, to je v dhevnlčarja. V tem svojsitvu si je omenjenega leta sijajno 'privoščil premožnega, toda stisni enega očeta V ar d'lamovega, kjer niso radi s kruhom hladili juhe, kot je to privoščil poslom zadnji kmet v tretjem poglavju. ,.Morda bi rabili še kakega kosca?” „Magari deset, če bi jih le dobil,” je bil Vardi an vesel Furbovega prihoda. „V senožetih io strižete, so mi rekli." ,,Tako je. Nekateri so že odšli navsezgodaj. kar za mirni poidi, saj veš. (kam?” „Te skoro dve uri poti, stric Vardjanov. Potrebuiem nekoliko ooore za tako pot.” „Franca!, dai Furbu klobaso na vina!” Franca Je hitro pripravila, Furbu pa še hitreie pospravil. „To boš imel pa za kosilo; kakor drugim, tako tebi.” Dobro dekle ie bila Vardi an ova hči, čeprav ie imela skopega očeta. Zavila ie Fur-bu velikansko klobaso, kos sira, kos kruha in steklenico vina, ne da bi čakala očeto- vega ukaza, kateri bi bil porcijo gotovo za polovico zmanjšal. Nenasitni kosec je pa rekel: „Nisem navajen desetkrat jesti kakor jara gospoda. ČloVek naj se enkrat do sitega naje potem pa dela.” Tako se je hvalil, odvil zavitek in kaj naglo použil, kar je bilo notri. „Kako pa 'bo z večerjo?” je vprašal nato. „Domov boš prišel z drugimi, pa bomo skupaj jedli.” „Tako daleč bom hodil zaradi par žlic jedi, jutri pa zopet nazaj? Naka! Pri moji veri da ne! S s el »oj 'bom vzel večerjo, v mrvi bom spal, jutri naj mi pa drugi prinesejo.” Hči je Sla n jegovim prepričevalnim besedam „na led” in mu naredila nov zavitek. Furbu je šel ven, se usedel na tnalo k Vardjanu in jedel. Gospodar je mislil, da Furbu zajtrkuje, da je to prva klobasa, zato se je prijazno pogovarjal ž njim. Niti oddaleč se mu ni sanjalo, da pretkani „žr-nadnik” večerja. Furbu je vrgel papir proč. postavil prazno steklenico na tnalo in zavil okoli hiše. Proti večeru je zmanjkalo v hlevu piče. Vardian je šel na pod, da bi nametal, kar je treba skozi Tiiak, pa- zasliši, da nekdo „dreto vleče”. Hitro gre za „glasom tem”, a ne v Betlehem. Mislil ie, da ga bo razneslo, tako Je bil presenečen in razburien, ko ie zagledal Furba smrčečega v senu. Vendar ie imel še toliko prisotnosti duha, da ie zagnal vile v stran ter šel z golimi rokami nad lenuha. „Kan pa misliš, nepridiprav sleparski? Pomnil boš. kdaj si imel Vardjana za norca. Le čakaj!” Furbu se je zbudil. Močan, kakor ie bil, ie z lahkoto odrinil svojega „gostitelja” in takole spregovoril: „Kaj se na jezite, stric? Ne vem, kako je pri vas, toda pri nas je od nekda ji taka navada, da gremo po večerji spat.” Dvignil se ie in šel počasi domov, ne meneč se za Vardjanovo nevihto. Franca ni očetu ničesar povedala glede kosila in večerje. a kaj pomaga, ko oa Furbu ni bil tiho. Kmalu jte vsa župnija vedela o tej posrečeni potegavščini. Privoščili so liudie Furbu in še bolj Vardjanu, kajti skopuha nima nihče rad in ga tudi' ne bo imel, dokler bo svet stal. T. J. . 9 Ostanimo, tudi vni! SLOVENSKI OTROK IZGINIL Lansko (leto je vse časopisje pisalo o Iva-Tiiu Pirerniku, ki iga je sodišče v Nemčijii nazadnje le izročilo ipravim staršem — Slovencem iz Savinjske doline. Prav tedaj se je začela pravda za drugega takega otroka, ki je bival v Belgiji. Jakob Zagožen iz Bočne pri Gornjem gradu je bil za časa okupacije odveden z ženo in o-troki v nemško koncentracijsko taborišče. Žena je tam umrla, njemu ipa je s 3 starej* Šimi sinovi uspelo ob koncu vo jne priti domov. Za malega Francka ni vedel ničesar, kje bi bil. Iskal je toliko časa, da je zvedel, da tso ga nacisti dali čisto majhnega družini Chantrain v Belgiji ob nemški meji. Družina ga je vzela za svojega, češ da nima ne očeta ne matere. Oče je skušal najprej sam doseči, da bi mu družina otroka vrnila. Ker se je upirala, je prišlo do sodne razprave. Belgijsko sodišče je odločilo, da je treba Francka Za-gožena vrniti pravim staršem. Se preden pa je potekel rok, v katerem bi marala družina vrniti fantka, je otrok neznanokam izginil in ga oblasti doslej, ko to pišemo, Se niso našle. Iz domačih krajev ..Milijonske goljufije v Obrtni zadrugi kniigovez in torbarjev” (15. februarja), „Milijonska malverzacija z lesom” (9. feb.), „Milijonska škoda zaradi brezvestnih sadjarjev” (22. febr.), „790.000 din škode zaradi gospodarskega kriminala v treh domžalskih gostinskih obratih” (4. mar.), „Največ kriminala med uslužbenci podjetij” (5. marca) — to so nekateri naslovi iz l jubljanskih dnevnikov, ki dovolj povedo, kako je danes po domačih krajih. — Lovski čuvaj Avgust Tomec je februarja na Dobrovi pri Ljubljani ustrelil kar tri divje prašiče. — Da bi sindikalni občni zbor prišel do veljave, je upravni odbor opekarne na Jesenicah hotel, da bi dobil vsak delavec na sestanku pol klobase in liter vina. Toda denarja jim podjetje ni hotelo dati. — „Stropu Viteške dvorane na gradu v Brežicah grozi1, da se bo /rušili s freskami vred,” piše „Ljubljanski dnevnik” in poziva, naj ga oblasti popravi- jo. — Ob 20-1 etn id mednarodnih smučarskih tekem v Planici se je vršil teden smučanja od 11 — 14. marca. Za to priliko so zgradili novo veliko smučarsko skakalnico po načrtih inž. St. Bloudeka. — Februarska burja je povzročila veliko škode na Vipavskem in pod Nanosom. V Črnem vrhu nad Idri jo je uničila 25.000 m2 mladega gozda. Škode je čez pol milijarde dinarjev. - Ljubljanski dnevnik” piše 5. marca o sklepih mestne seje: „Važnejša novost je med drugim ta, da je cerkveno zvonienje dovoljeno samo v zvezi z rednimi cerkvenimi obredi in sme trajati na jveč pet minut.” — Uvideli so, da je bila vzgoja mladine, odkar je na vladi rdeči režim, zelo slaba. Tako sedaj i/deluiejo vrsto predpisov, da bi po toči zvonili: mladina ne bo smela v gostilne in na prireditve in v kino po določeni večerni uri. Če bodo zakon prekršili, bodo kaznovani starši in uslužbenci gostiln. — Iz Slovenije izvažajo v tuje države — polže slinarje. Izvažajo pa sedaj1 tudi žive divje zaičke v Francijo in Švico. Lovijo jih po Prlekiji in jih v tujini ne pojedo, ampak spustijo, da bi tako poživili tamkajšnjo sorto divjih zajcev. Tako tudi ti „izseljenci” kot življenja polni plemeniaki delajo čast slovenski domovini. — Tobačna tovarna v Ljubljani se je odločila, da bodo cigarete odslej talko paketirali, da bodo zraven tudi vžigalice. — Pri oranju so v Ribnici na Dolenjskem naleteli na žgan rimski grob. — V rudniku živega srebra v Idriji se je pri vrtanju precej ponesrečil Ivan Likar. — V Gorici je živ zgorel 24 letni Vojko Terpin iz Števerjana. Zaradi mraza je zakuril ogenj' in zlil nanj nekaj nafte. Pri tem je zažgal sam sebe. — Jugoslovanski dinar so zopet razvrednotili. Za 1 amer. dolar je treba sedaj uradno plačati 600 din. En dinar je sedaj toliko vreden kot ena italijanska lira. Dobro za tiste, ki dobivajo pokojnino iz tujine, slabo za domače ljudi! — V preteklem letu je iz Jugoslavije pobegnilo okoli 3000 ljudi (1200 v Avstrijo, 1800 v Trst in Italijo). V Angliji j,e lani 11.532 odraslih ljudi postalo katoličanov, če dodamo še otroke, ki so' bili krščeni, je poraslo število katoličanov v Angliji, kjer je večina anglikanske vere, za 61.500 duš. 10 Aietufa! MED NAŠIMI ROJAKI Da bodo novice objavljene v številki, ki izide konec meseca, jih pošljite vsaj do 2. v mescu poverjeniku v vaši bližini ali naravnost na uredništvo v Celovec. ANGLIJA London: Kot vsaiko leto smo se tudi na prvo nedeljo v marcu v lepem številu zbrali v cerkvi in v dvorani na Golders Greenu. Pozdravili smo vrsto novih sodelavcev, ki so s pesmijo, glasbo in recitacijami napravili 'zares lep večer. Tudi prvo nedeljo v aprilu se sestanemo in sicer ho ob 5. pop. blagoslov in križev pot v cerkvi, potem pa sestanek v dvorani s primernim sporedom. Krst: V Caerphillyju je bila 3. 1. krščena Ana Marija Zadnik, čestitamo. Romanja: Nekateri so izrazili željo, da bi v tem Marijinem letu radi romali v Lurd. Ako bo zadosti pri javljen cev, bi bilo mogoče organizirati skupno romanje. Kdor Ibi želel se pridružiti romarjem, naj se takoj prijavi župniku. Navede naj vsaj. približno čas, kdaj bi želel. — Tudi v Angliji je več Marijinih božjepotnih cerkva. Tako: Wal-singham v Norfolku, Bala v sev. Walesu itd. Iz cerkvenih listov in obvestil boste lah-ho našli, kdaj. so romarski dnevi pri posameznih cerkvah. Velika noč: Glede spovedi in blagoslova velikonočnih jedi boste oz. ste že prejeli posebna povabila, ker v času, ko gre „Naša luč” v tisk, še ni bilo mogoče določiti podrobnega načrta. Vsem bratom in sestram v Veliki Britaniji kot drugod po svetu vošči blagoslovljeno veliko noč župnik I. Kunstelj. BELGIJA LIMBURG - LIEGE Eisden: Sporočiti moremo razveseljivo vest, da imamo spet nekaj, novega. Naši mladi so se namreč opogumili in ustanovili Slomškov krožek, ki bo vključen v društvo sv. Barbare. Fantje so sami izvolili odbor .katerega člani so: g. Globevnik fože, predsednik; g. Ivan Mrak, tajnik; g. Vinko Kun, blagajnik. Ime krožka že pove, kakšen 4ielu\a! je njegov namen. Vrlim fantom k njihovi posrečeni pobudi iskreno čestitamo! Na drugo nedeljo v marcu je društvo sv. Barbare priredilo igro „Trije vaški svetniki”, ki je lepo uspela. G. Kokošar je kot režiser v igro vložil veliko truda, za kar mu iskrena hvala. Poroke: Hočevarjeva gdč. Rozalija je popeljala pred oltar g. Edvarda Peikorskega. — V Dilsenu se je že na koncu preteklega leta poročil g. Budna Janez z gdč. Houben Katarino, ki je iz ugledne flamske družine. Obema paroma iskreno čestitamo in želimo mnogo božjega blagoslova! Bolniki: Gospa Angela Ipavic boleha že dalj' časa. Dokler je mogla, se je rada udeleževala slovenske službe božje. Sedaj živi pri svoji hčerki v Zwartsbergu. Že 5 mesecev boleha g. Franc Berlec iz Zönhovena. Zaradi bolezni na ledvicah se je moral zateči v bolnico g. Tri ep Herman iz Eisclena, G. Martin Žvar si je v mini poškodoval roko. Zdravil se je v bolnici in doma. Avtomobilsko nesrečo je imel g. Gajšek Janez ml. Na srečo je težje poškodovan avto kot njegov šofer. V Waterschei-u si je g. Ivan Crnkovič v mini poškodoval nogo. G. Dominik Simnovčič iz Jemeppe-a, ki boleha na srcu, še ni popolnoma okreval. Vsem bolnikom želimo, da bi v skrivnosti velikega tedna črpali tolažbo v njih trp-1 j en ju. Vsem bratom in sestram v Limburgu in v okolici Liege-a ter drugod po svetu želim vesele praznike Gospodovega zmagoslavja nad hudobijo. Vdani Vinko Žakelj. OKOLICA MONSA V naših mladih družinah so marsikje pozdravili novega člana. AH ni čudno, kako se ob malem otročiču vsako oko razveseli in vsak ima malčka rad? Bog je že v našo naravo položil spoštovanje do človeškega življenja in človeške osebe. Žal, moderno življenje to resnico tako .11 zaikriva in tepta. Celo očetje in matere ne vedo več, zakaj, 'so na svetu. Starši niso samo za to, da otroka zredijo ali ofolečejo in varujejo (to delajo tudi s kužki). Otroka je trdba vzgajati: slediti njegovemu razvoju in mu razkrivati, kako se na svetu človeku vredno in Bogu v čast živi. Bog vas živi, dragi rojaki, in ves vaš mali drobiž, da (bi vsi izpolnili to, kar Bog pričakuje od vas. Vsem bolnikom želim v tednu Gospodovega trpljenja obilo tolažbe in zaupanja, da noben križ ni zastonj, da ima vsaka bolečina svoj smisel in nam je od Boga že od našega rojstva določena, da bi nas vodila h končni sreči. — Vaš duhovnik. - FRANCIJA ESSE Jlas de Calais MEURCHIN -X- W1NGLES Redki so slovenski rudarji v Pas de Calais, ki so dočakali visoko starost. Premnogi iiz prvega rodu, ki so iprišli sem iskat kruha za svoje družine, že počivajo v tuji zemlji. Smrt jih je pobrala že v mOški dobi, največ po rudarski bolezni-silikozi. Nekaj jih je pa le ostalo. To so zlasti tisti, ki so že bolj; priletni prišli sem na delo in so morali po nekaj letih stopiti v pokoj s smešno majhno pokojnino, ker so imeli v Franci ji premalo let, delo v drugih državah pa ni prišlo v poštev pri pokojnini. Neradi so zapustili jamo in si poizkali primemo delo zunaj, ker od nOkojnine se ni dalo živeti. Ta okoliščina jim je podaljšala živlienje, medtem ko so njihovi mlajši tovariši po napredujoči tehniki, po modernih strojih požirali vedno več prahu in jim je vedno priganjanje k večji produkciji pilo življenjsko moč. Tako so premnogi', ki so delali za njimi, odšli v večnost, oni so pa še med nami. Radi prebirajo „Našo luč”, ki je predvsem list za po svetu raztresene slovenske rudarje, zato je umestno, da vam predstavi najstarejše. Starosta» bo najbrž leta 1874 v Koprivnici pri Rajhenlburgu rojeni J a n e z Ž a g a r. Po 36-letnem jamskem delu, zlasti na Ogrskem in v Nemčiji, je bil v Franciji upokojen. Na tri mesece dobiva 110.— frs, za kar se dobi tu paket '(40 gr) tobaka. K sreči ima dobro hčer Francko, pri kateri živi v Win gl es. Za svoja visoka leta se še kar dobro drži. Ko ga gledamo poleti, kadar se malo pri-pognjen sprehaja, jo še ubere kot kak 20-letni fant. Žagarjevemu staremu očku želimo, da bi še dolgo ostal med nami. So pa še drugi stari izseljenci med nami. Tako je v Mericourt M as n ec Jurij, rojen leta 1875. Doma pridno gospodinji pri svojem sinu, pa najde še čas in moči, da vneto deluje kot odboraik-lblalgajnik pri društvu sv. Barbare. Peš obleta bližnje in daljne slovenske kolonije, tako da je v igp zjgled mladim. Večkrat je že bil v Lurdu in še misli poromati k Lurski Materi božji, če ostane pri tem zdravju, kar mu vsi iz srca želimo. Letnik 1876 ima več zastopnikov. V Lie-vim še pridno oskrbuje zajčke in drugo drobnico oče Hribovšek Janez, dolgoletni zastavonoša društva sv. Barbare. Tudi P a r f a n t An t o o še dobro nosi svoja leta. Iste Starosti je v Lens-u Korbar Franc, ki je zadnje čase bolj opešal. Nadalje M a r en čič Jurij, ki je še čvrst za svoja leta, in Ž i b r e t na Fosse 8. Za njimi so še drugi v mali razdalji. Ti pridejo pozneje na vrsto. — Vsem želimo, da v zdravju in miru še dolgo ostanejo med nami! VXICUZ Služba božja za Slovence (80 rue Vaugi-rard, Mčtro: Saint-Placide): cvetna nedelja, 11. 4., sveta maša ob petih popoldne; velikonočna nedelja, 18. 4., slovesne litanije ob pol štirih popoldne; nedelja 2. majnika sveta maša ob petih popoldne. Daroval jo bo slovenski rojak vzhodnega obreda. # 6. februarja se je poročila v Parizu gdč. Sabina Horvat iz znane družine slovenskega krojača Sunčiča z g. Pierrom B a lici ry. Čestitamo! V Kanado sta odpotovala mlada zakonca Janez in Mateja V a r šek. 12 VzsdUna se! VERSAILLES V soboto 20. februarja se je poročil gorenjski fant Ahačič France z gdč. Glaudino Gasnier. Naše čestitke! MARNE Sveta maša bo na velikonočni ponedeljek, 10- aprila ob deseti uri (računano na staro uro!) v župni cerkvi v M a r f a u x. Prilika za velikonočno spoved od devete ure dalje. LOIRET Sveta maša ibo na belo nedeljo, 25. aprila, y župni cerkvi v O i s o n Ob deseti uri (ra-uunano na staro uro!). Prilika za velikonočno spoved od devete ure dalje. 17. februarja se je gospa Tratnjek Franca srečala z Abrahamom. Vsi želimo: Na mnoga leta! VAŽNO ZA VELIKONOČNO SVETO SPOVED IN OBHAJILO! ‘•o novih cerkvenih določilih sme, kdor gre k svetemu obhajilu po deveti uri, zaužiti eno uro pred obhajilom kavo, čaj ali mleko, to se pravi: samo tekoče stvari; izključena pa je vsaka alkohol-'ta pijača. Čista voda se sme piti tik pred svetim obhajilom. PRVO SVETO OBHAJILO NAŠIH OTROK Letos bodo številne slovenske izseljenske družine praznovale prvo sveto obhajilo svojih otrok. Sporo-dte takoj datum in kraj ter ime otroka, da bomo pravočasno objavili v „Naši luči”. Sporočila pošljite običajnim poverjenikom ali upravi. Marine-Tuequegnieux. — Spet smo že v postu. Kako čas hitro beži! Krape bomo menda vsi jedli po stari navadi, ,,maškar” 'pa ipri nas — vsaj: slovenskih — ne bo. Pepelnica trka na vrata s svojim resnim glasom: »Prah si in prah boš.” če hočeš ali nočeš; če si mlad ali star, lep ali ne, imeniten ali berač, vsem enako velja. To je ‘božja pravica, ki je vse druga kot človeška. v V naši koloniji smo dobili nekaj naraščaja. Krstili so Lidijo, hčerko Matevža in i^ežke Petkovšek. Imata že tri sine, ki so prav veseli sestrice. A ni veselja brez žalosti. Mania je s hčerko prišla iz bolnice domov, pa je že moral vanjo prvi sin Ernest. Hudo je zbolel, a upamo, da bo že okreval. — Po- tem so kupili pri Maksu Fajfar malega fantka in Jugov sin je tudi postal očka. Ne bomo izumrli Slovenci na Marini, ne! Imamo več 'bolnikov, ki že dolgo trpijo. Bog daj vsem potrpljenja in izboljšanja! Saj gresta pomlad in sonce v deželo. Radi bi vedeli, če bodo šli kateri Slovenci s skupnim vlakom pogledat domače kraje. Vsi starejši si močno želimo videti še enkrat dom im obenem pokazati naše lepe kraje svojim otrokom. Vsem Slo'vencem končno želimo po dolbro opravljenem postu prav veselo veliko noč! P. A. Gruesnes. — Veseli smo bili, ko smo zvedeli, da bo „Naša luč” izhajala vsak mesec. To je lepo za naš narod v tujini. Vidimo, da potrebuje pomoči za tiskanje in tudi to se bo zgodilo. Treba je le dobiti koga, kamor bi tukaj pošiljali denarne prispevke, ker po bankah je težko pošiljati. — A. V. to&vtUu IZ PISARNE V MERLEBACHU: Kakor smo v prejšnji številki z veseljem sporočili, da je meseca januarja šla „b e l a ž en a” mimo nas, tako moramo z žalostjo zdaj zapisati, da je 'bila naša kolonija v Cite Jeanne d’Arc v februarju hudo prizadeta: 8. 2. je nenadoma dala slovo temu sivetu dobra slovenska mati Vipotnik Alojzija in tam pokopana cerkveno 11. 2. — 27. 2. pa je vse rojake v koloniji in drugod težko pretresla žalostna vest, da se je z motornim kolesom smrtno ponesrečil Krevl Ivan, roj. 23. 6. 1936 v Raztezu pri Rajhen-burgu, ko se je vračal s svojega dela domov. Kako je bil mladi Ivan priljubljen, je pričala velika udeležba pri pogrebu dne 3. 3. Društvo sv. Barbare s krasno zastavo, društvo „Sava” in nogometno društvo so se u-deležila pogreba. Obema rajnima želimo večni mir in pokoj, vsem sorodnikom pa izražamo iskreno sožalje! Poročili so se: 13. 2. v Merlebachu: Cecilija Vodišek z Greff Robertom, Milenkovič Dobrosav s Špehar Jelko na Hochwaldu dne 28. 2. in 1. marca Klakočer Marija, bivša strežnica v 'bolnici na Hochwaldu, z Albertom Koehl iz Freyminga v župni cerkvi v Merlebachu. Vsem — tudi ostalim, ki so se ^&seUmo. se! po drugih krajih poročili, želimo mnogo sreče v njihovem življenju! V Citutzwaldu je dve družini osrečilo malo dete: družino Žgajnar in mater Marijo Hauptmann, poročeno štupka. Naj božje Dete varuje svoje malčke ter njihove starše na težki življenjski poti! Bližajo se v e 1 i k o n o č n i' prazniki. Celoiten program je prevelik, da hi ga oh-javili tu. Objavljen pa bo po domačih časopisih in radiu. Hitro se bliža tudi lepi mesec majnik. Ne pozabimo prihraniti prosto za 1. majnik, ko bomo od vseh strani pohiteli k naši Mariji iz Brezij v Habster-diok. Iz vsake kolonije ibo odpeljal poseben avtobus. Tudi vse podrobnosti in čas odhoda ter program bo objavljen po naših časopisih. Za veliko noč želim vsem dragim rojakom v svojem okrožju in drugod veliko zdravja, veselja in velikonočnega razpoloženja! Opravimo kot katoličani dobro sv. spoved, sv. obhajilo, da nam božji Zveličar pomaga h končni zmagi! Vaš izseljenski duhovnik Stanko. RAZNE VESTI Predpustna doba je za nami. Tukaj v rudniških krajih ni manjkalo pustnih zabav: od božiča do pustnega dne — same v e-selice z maskami. Tudi naša pevska društva so priredila pustne veselite. Dne 23. 2. društvo „Slavček” v dvorani Witkovski in VVilmouth, „Triglav” 20. 2. v dvorani Witkovski, „Sava” pa 14. in 28. 2. v dvorani Makovec. Preko luže: Naš rojak Mirt Franc k Be-ninga, kateremu so umrli starši, se je poslovil od nas in odšel v Ameriko, kjer ga čaka sestra, poročena z nekim amerikan-skim Slovencem. V novi domovini mu želimo veliko srečel Selitev: Jugoslovanski konzulat, ki je bil do zdaj v Metzu, se je preselil v Strasbourg na naslov: 17, rueErkmann Chatrian, Strasbourg (Bas—Rhin). Dirigent pevskega društva „Sava” je poslal vsem našim pevskim društvom pismo za združitev vseh društev oziroma vseh pevcev v en pevski zbor. To pismo z več točkami ni našlo pri nobenem pevskem društvu odmeva. Vsi so združitev kratkomalo odklonili. Vzrok je pač ta: mnogi pevci ne bi hoteli vstopiti in se združiti. — Tako bi bila uničena druga društva, ono, ki bi ob- stojali o, pa ne Ibi bilo nič močnejše od posameznih društev. Poleg v zadnji številki „Naše luči” omenjenih rojakov, se zdravijo daleč od nas v sanatorijih tudi gg. Češe k Ivan in Rojc Ivan; v bolnici se zdravijo poleg drugih še Kolenc Alojzij, Banovič k Jeanne d’Arc-kolonije ter Mihelič Stanko k kolonije Chapelle. Zagodetova žena že pet let bolna leži v bolnici na Hochwaldu. Vsem tem in enako onim, ki leže doma (Urankar Johan in drugi), želimo ljubega zdravja! — Franc Ribič. DRUŠTVO SV. BARBARE Cite Jeanne d’Are: V nedeljo 14. 2. se je vršil naš -občni zbor. Predsednik ga je otvo-ril ter se istočasno zahvalil za delo v preteklem letu. Tajnik je nato prečita! zapisnik, v katerem je podal pregled dela od začetka obnovljen ja do sedaj. Zapisnik je bil zelo poučen: marsikdo s'e je čudil, kako je društvo v kratkem času veliko delovalo in napredovalo. Blagajnika so seveda člani še posebno z zanimanjem poslušali. V kratkem času se je društvo zelo opomoglo. Pri sprejemu novih članov se je z zadovoljstvom videlo, kako se je društvo od malega števila v začetku pomnožilo na 43 članov. Sledila je tajna volitev odbora: izvoljen je bil zopet v celoti star odbor: Vipotnik Matija, predsednik; Medvešek Anton, drugi predsednik; prvi tajnik Pribošek Ivan, drugi tajnik Krevl Martin; Pribošek Slavko, blagajnik, drugi Budna Ludvik. Pregledniki: Gaberšek Poldi in Krevl Vili. Zastavonoša: Budna Ludvik. Po volitvi se je odbor zahvalil članom za zaupanje. Po pozdravu našega g. duhovnega vodja, ki je izrazil vse priznanje odboru društva sv. Barbare in želel še nadaljnjega uspeha, je predsednik zbor zaključil. Umrla je nenadoma žena našega predsednika. Sv. maše in pogreba se je društvo udeležilo z zastavo. G. Medi veš ek ji je z lepimi besedami položil venec na grob. # Podpisani predsednik Društva sv. Barbare se tem potom prav lepo zahvaljuje vsem: izseljenskemu duhovniku za izražena sožalja in sv. mašo; vsem članom in članicam Društva sv. Barbare za udeležbo z zastavo in za krasen venec; vsem, kateri so se iz 14 Hcistuč {e- vstal/ kolonije ali d&e. Znali moraš. „Ali se tudi vi pečate z zajčerejo?” je vprašal na nekem izletu slovenski rudar tovariša. „Seveda!” hitro odgovori namesto njega rudarjeva žena. „Samo mojf mož se zanima zanjo le bolj potem, ko so zajci že pečeni.” Mož se zgane, kot bi ga kaj pičilo, a se hitro spet umiri in odvme: „Veste, pri nas si delo vedno razdelimo in gre vse lepo in hitro od rok.” Pa spet seže žena vmes: „Mhm, znati se mora in je prav, če mož prevzame težji del.” Z. A. Velika noč na Notranjskem Tudi na Notranjskem imajo Vstajenje in pri tem vsa cerkev z župnikom poje Te De-um; Tebe Boga hvalimo. Ker imajo ponekod ljudje daleč do cerkve, ne nesejo k že-gnu posebej, ampak kar takrat, ko gredo k Vstajenju. Tako menda v neki župniji ob Vstajenju diši v cerkvi po samih zemel jskih dobrotah. Ko gospod zapoje Tebe Boga hvalimo, mu vsa cerkev pritrdi in poje: Čast in hvala bodi Bogu, včas’ klobase, včas’ meso, dobra je orehovka, še boljš’ bi bila ocvirkovka.” T. * 1 2 POIZVEDBE Senica Franc, Centuur laan 103, Water-schei, Belgija, poizveduje po: 1. Valentinu špelko, roj. v Srednjem Lipovcu pri Novem mestu. Po prvi svetovni vojni je bil v Hamborn it. 2. Tomažu Žabkarju z Dolenjskega. Živel je v Merlebaehu, a po prvi svetovni vojski je šel v Sofijo, kjer je dobil zaiposlenje v tvornici' „Batanovi”. Družina Gus Alojzij, Kwik straat 22, Wa-terschei, Belgija, želi vesti o Remich Johanu, ki je živel pred 25 leti v Freiming v Franciji. Družina Žnidaršič AL, Rue de la Campagne 24, La Brouck, Belgija, želi poročilo o Povhe Antonu od Planine pri Raki. Rojaki! če kaj veste v iskanih, sporočite jim! PERIOMQUE NASA LUC Bratom in sestram slovenske krvi širom Zapaclne Evrope v razvedrilo, veselje in podučilo. List izhaja konec vsakega meseca. Dopise, oglase, darove in naročnino (pošiljajte listoviin poverjenikom v vaši deželi ali pa naravnost na naslov: UREDNIŠTVO IN UPRAVA: „Naša luč”, Viktringer Ring 26, Celovec-Klagenfurt, Austria. Ce naročiš list naravnost v Celovcu, stane letno: 28 šilingov, 48 bfrs, 400 ffrs, 4 hol. guld., 4.50 DM, 700 lir, 12 angl. šil., 1 dolar in pol. — Za ceno oglasov pišite na upravo lista. JloiaU! Gotovo se še čutiš Slovenca. Gotovo se smatraš za vernega človeka. Tu v tujini še mortla bolj kot nekdaj tam doma. Toda ne boš ostal ne Slovenec in ne dober katoličan, če ne boš prebiral dobro, zdravo in poučno slovensko branje. Zato beri, premišljuj in po svojih možnostih podpiraj z darovi — „NAŠO LUČ”! REŠITVE ugank v zadnji številki: 1. Zlogovnica: „Mati, domovina, Bogi" (Ivan Cankar). 2. Napis: Pivka, Idrija, Krka, Kokra, Savinja. REBUS (Rešitev prihodnjič) UREDNIŠKI KOTIČEK P. A.: Vse smo ali pa še bomo objavili. Hvala! *V. V.: Izbrali smo bolj mastno. Hvala. Rudolf: Hvala za poslano. Janežič, Winterslag: Pismo smo prejeli in se čez čas spet priporočamo za gradivo v veselje vsem bralcem. Vsem rojakom po svetu — vsem sodelavcem, raznašalccm poverjenikom in naročnikom želijo i/eseio- i/Mca ftOC uredništvo, uprava in tiskarna „NASE LUCI* ŽENITOVANJSKI KOTIČEK (Vsak oglaševalec naj priloži 2 medn. kupona — Coupon de rćponse international —. Uprava rade volje pomaga, da se rojaki seznanijo, s tem pa ne prevzema nobenih garancij ali priporočanja.) Slovenka,.44 let stara, doma z Goriškega, zaposlena v Franciji, dobra gospodinja, verna in poštena, želi zaradi možitve resnega znanja s pridnim Slovencem. — Dopise poslati upravi „Naše luči” pod značko „Cerkno” — 4. ____________________________;______________ Odgovorni urednik: Dr. Janko Homböck. - Založba Družbe sv. Mohorja v Celovcu. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. - Printed in Austria.