C. C. Postale. — Esce o-:ni mercoledi — 21 seU".mbre .'927 Posamezna številka 25 stotink. Izhaja vsako sredo Stane za celo leto 15 L » x> pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. WWUJMU st 67 V Gorici, v sredo 21. septembra 1927, Letox. Nefrankirana pisma stt ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo« voru in se plačajo v naprej. — List izdajm konsorcij »Gor. Stra* ie«. — Tisk Katoliškt tiskarne v Gorici. Ri* va Piazzutta št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. 'slew 308. 0 krščanski družini. Svetost in vzvisenost zakona in njegov pomen za obsfoj in srečo človeške družbe mnogi dandanes prepovršno sodijo, mnogi pa jih sploh več ne priznavajo. Zakon, ha* kor ga je Bog v raju ustanovil, je pri poganskih narodih propadel. Težko je verjeti, kako je ta bozja naprava za ohraniiev človeškega rodu valovala na zmotah posamezt nih ljudstev fer postala žrtev čutt nosti in pohote. Ali pa je zakon zut dela ta usoda le pri divjih, neizobra- ženih Ijudstvih? O ne; slika propat danja zakona je bila najtemnejša posebno pri nekrsčanskih kulturnih narodih. V zgodovini starih kulturt nih narodov opažamo zajemljiv pot jav: kjer raste omika, propada ČU sto pojmovanje zakonske zveze. Ako bi danušnji brezverski kulturni svet hotel pogledati v ogledalo zgot dovine starega, poganskega veka, bi videl v tistih podobah svoj lasten obraz. Mogoče bi potem prišla skrb za bodočnost in čistejše življenje. Kako živi sedanji svet? Mnogot ženstvo, razrvanost in prepiri v dru- žinah, razporoke, divji zakoni, pro* sta ljubezen brez čuta odgovorno? sti, brez skrbi za posledice, to so dandanes popolnoma navadni pot javi. Celo po deželi, med priprostim ljudstvom, ze gre govorica: »Net umna si, saj ni treba. . .!« Poglejmo pa v tako dru/Ano, kjer se mož in zena ravnata po novot dobnih navodilih o zakonskem zivt Ijenju. Bogata sta, dobro se jima godi, ničesar ne manjka. hep dom imata, lepo domačijo. Na njunem obrazu pa človek nikdar ne vidi izt raz tiste notranje sreče, ki priča o srečnem družinskem življenju. Ali opaziš kdaj na ženinem obrazu odt sev tiste skrite sreče, ki ga vidiš pri materi številnih otrok? Ne! Njeno oko je mračno, megleno, obraz ret sen ali po sili vesel, za svojo okot lico nima tople besede. Zakaj? Zat to ker ni prehodila sole materint stva, ki bi jo vso oblazila, vso oplet menitila. Otrok nima, da bi jim izt kazovala svojo ljubezen; zato jo v čudnih oblikah ruzmetava, nesrečt na, praznega srca. Naše ljudstvo je, hvala Bogu, po veliki večini še zdravo in se drži krščanskih načel. Vendar se tu in tarn že opažajo škodljivi vplivi moderne narobe kulture. Eno pa je rcsnično! Ne bogastvo, ne zabave, ne veselice in izleti, ne uživanje ne midi toliko resničnega, srečnega veselja kakor ena. sama ura očeta in matere v krogu otrok. In to veselje je vse drugačno, ta sreča je čisto druga kot one tarn zunaj v šumu in hrušču sveta. Kaj se godi po svetu? Štirinajst dni že zborujejo v 2e* nevi zastopniki skoro vseh držav na svetu. Zbrali so se, da se pome* nijo o križih in težavah, ki tlačijo vesoljni svet, in da rešijo razne te* koče zadeve. Od kraja se je zdelo, da bo zbo* rovanje dolgočasno in da bo po* teklo brez važnejših dogodkov. Za prcdsednika je bil izvoljen Guani, zastopnik južnoameriške republike Uruguay. Nato so diplomatic zeha? li in poslušali dolgovczne stavke, ki so jih razni govorniki govorili tarn v veliki, zgodovinsko znameni* ti zborovalni dvorani. Pa tudi .140? vornikov ni biio mnoßo. Poljski predlog. Zborovalci so bili žc trdno pre? pričani, da sc bodo razšli brez vsa? kega pomembnejšega sklepa. Ne? nadoma pa je zborovanje postalo važno in pestro. Raznesla se je namree vest, da bo poljska delcga? ei ja vložila predlog o splošni pri ja? teljski pogodbi med vsemi država? mi, ki so članice Dru/be narodov. Osupnjenje se še ni bilo dobro po? leglo, že je vstal nizozemski zuna? nji minister in rckel, da bi za sve* tovni mir ne bilo ravno napačno, ako bi se obnovile določbe ženev? skega mirovnega zapisnika iz leta 1924. Dvignil se je tudi norveški za* stopnik in z ostrimi besedami šibal spletke tajne diplomacije. Sploh so se to pot oglašali k besedi le bolj zastopniki majhnih držav in brali velikim državam levite. Vsa stvar je bila podobna uporu proti velesi* lam. Najbolj delavni pa so bili Po? Ijaki, ki so po svojcm zastopniku Sokalu vložili že prej omenjeni predlog o obveznem mednarod* nem jamstvu za svetovni mir. Usoda predloga. Poljski predlog je razburil duho* ve. Več kot en teden so se bavili z njim vsi ženevski diplomatje in vse svetovno časopisje. Velikc države niso mogle preko njega. Všeč seve? da ni bil vsem. Da pa mu vzamejo ost in zaželjeni učinek, so ga po svoje prikrojile. Poljski predlog se v spremenjeni obliki velesil takole glasi: »Zborovanje Družbc narodov ugo* tavlja, da napadalna vojna ne sme nikdar biti sredstvo za ureditev prepirov med državami in da je ra* di tega mednaroden zloein. Zboro^ vanje je zato mnenja, da bi sloves? na odpoved vsaki napadalni vojni zelo pospešila ustvaritev ozraeja splošnega zaupanja, kar bi bilo za napredek pričetih razorožitvenih del zelo koristno. Zborovanje iz* juvlja: 1. Vsaka napadalna vojna ie in ostane prepovedana. 2. Za ureditev kakršnihkoli spo* rov, ki utegnejo nastati med drža* vami, sc morajo porabiti vsa sred* stva miru. Zborovanje izjavlja, da so drža= ve, ki so članice Družbe narodov, dolžne se tema dvema naeeloma prilagoditi.« Poljaki so na ta spremenjeni predlog pristali. Nato so vse drža* ve povedale svoje mnenje o pred* logu. Pokazalo se je, da med njimi ni soglasja. Zlasti sta proti predlo* gu nastopila italijanski zastopnik Scialoja in angleški zunanji mini? ster Chamberlain, češ, da ni po* treben, ker so vsa ta načela izraže* na že v pravilih Družbe narodov. Zanj pa se je zavzcmal francoski zunanji minister Briand. Končno so splošno debato o prcdlogu zaklju? čili in predlog izroeili eni izmed stalnih komisij Družbe narodov, da ga še enkrat prouei. S tem je bila stvar začasno koneana. Vendar ne za vedno. Par dni za tem je namrec francoski delegat Pavel Boncour stavil v tret ji komisiji Družbe na? rodov predlog, ki stremi za obno* vitvijo določb žencvskega zapisni? ka iz 1. 1924. Prihodnje zasedanje bo torej zopet imelo opravka z mi? slijo svetovnega miru. Volitve v odbor Družbe narodov. Glavni svet Družbe narodov ima Clane dveh vrst. Prvi so stalni, ki zastopajo velesilc: Anglijo, Franci? jo, Nemeijo, Italijo itd., drugi so nestalni, ki se volijo vsake tri leta in ki se izberejo izmed zastopnikov majhnih držav. Letos je potekala doba trem nestalnim članom, med njimi Belgiji in Čehoslovaški. Vsak nestalni clan pa je lahko zopet iz« voljen, ako mu glasovanje to izvo* ljivost prizna. Letos je Belgija pri* javila svojo zopetno kandidaturo. Vsi so napeto eakali, kai bo reklo zborovanje. Belgija je pri vseh dr* žavah na dobrem glasu in je v sve* tovni vojni silno veliko trpela. Vr* hu tega so jo vedno smatrali za za* stopnico majhnih držav. Zato je bil bclgijski zunanji minister nc* prijetno iznenaden, ko so javili izid glasovanja. Belgiji zopetna izvolji* vost ni bila priznana. Pri volitvah so bile izvoljene Finska, an^leški dominjon Kanada in severnoame* riška republika Kuba. Nekatcri so rekli, da je poraz Belgiic pripiso* vati velesilam, ki so malim drža* vam hotele pokazati, da so odvisne od njih. Madjarskosromunski spor. Zborovanje Družbe narodov je razpravljalo tudi o starem madjar* sko*romunskem sporu glede zern* Ijiške reforme. Ozadje spora je sledeče: Mirov* na konferenca je priznala Romuniji Sedmograsko, ki je del nekdanje Ogrskc. Tarn je večina romunska. Ogrski grofje pa so imeli tarn veli* ka posestva. Po prevratu so prišli pod Romunijo, a so prosili za ogr* sko državljanstvo. Romunski par* lament ie kmalu po koncu vojne sklenil zakon, ki določa, da posa* mcznik ne sme imeti vee kot neko določeno množino zemlje. Vse, kar je črez to mero, se mora proti ne* znatni odškodnini razdeliti med kmete. Taka ureditev zemljiškega vprašanja se imenuje agrarna re* forma. Romunska vlada je to svojo agrarno reformo izvršila v vsej dr* žavi. Na Sedmograškem je usoda razdelitve nujno morala zadcti tudi veleposestva ogrskih groiov. Grof* je, ki so madiarski državlijani, so živahno ugovarjali, rekoč, da drža* va nima pravice razlastiti tujc dr? žavljane. Spor se je večal in širil in na zad* nje so se prizadcti zatekli k svetu Zveze narodov, ki je sedaj po dol? gem proučavanju predložil glavne* mu zborovanju načrt rešitve spora. Ta načrt prisoja Romuniji pravico do izvršitve ograrne reforme. Ogr? ski zastopnik grof Appony je tako rešitev odločno odklonil in rckel, naj se stvar izroei mednarodnemu mirovnemu razsodišču v Haagu. Podprl ga je posebno Strcsemann. Odloeitev še ni bila izrečena. To je zadnje vprašanje, ki ^a bo jesnsko zborovanje narodov še moralo rcšiti. Potem se bo odgodi* lo do drugega leta. Okno v svet. Zbližanje med Grčijo in Bolgarijo. Zunanja ministra Greije in Bol* garije sta sporazumno prosila Dru? žbo narodov, naj ukine nadzorstvo švedskih častnikov na grsko?bol* garski meji. To nadzorstvo jc Dru* žba narodov postavila 1. 1925., ko so Grki udrli na bolgarsko ozemlje. Oba ministra sta rckla, da sc je raz? mer je med obema državama toliko zboljšalo, da je nadzorstvo nepo* trebno. Sestanek med Mussolinijem in Chamberlainom. Angleški easopisi pišejo, da se bo zunanji minister Chamberlain v kratkem podal na oddih na Sredo? zemsko morje. Pri tem ga bo baje obiskal Mussolini. Podjetni Rothermere. Francoski listi pišejo, da name* rava znani angleški lord Rother? mere začeti gibanje, ki bo stremilo za odecpitvijo Črne gore od Jugo? slavije. Počakal bo samo na zaklju? eck in uspeh svoje akeije v prid Madjarom. Vstaja na Litavskem. Na Litavskem so imeli pred krat* kim vstajo. Povzročili so jo ko* munisti, ki so v malern mestu Tau? roggen zasedli brzojavni urad in podružnico državne banke. Ko je dospelo vojaštvo in je nekaj ljudi padlo, je bila rcvolucija končana. Nckaj sto komunistov so zaprli. Razmerje med Francijo in Rusijo. Pariški sovjctski poslanik Rakov? ski je poleg svojega uradnega dela vršil tudi komunistično propagan* do med Francozi. Francoska vlada je to opazila in izrazila svojo ne? zadovoljnost radi takega početja. Ruski komisar za zunanje zadeve Cieerin jc moral javno povedati, da Rakovski ne dela prav. Francoski zunanji minister Briand je rekel na* to, da jc s Čičerinovim odgovorom zadovoljcn in da prepušea njegovi uvidevnosti, ali naj Rakovski še ostane v Parizu ali ne, Sedaj pa se je v zadevo vtaknil tudi francoski ministrski predsednik Poincare, ki je dosegel. da je ministrski svet sklenil pozvati Moskvo, naj Ra? kovskega nadomesti. Poraz komunistov v Edinbourghu. V Edinbourghu je te dni zboro* val kongres angleških delavskih strokovnih zvez (Trade Unions). Z velikansko veeino glasov jc bil sprejet predlog, naj angleške stro? kovne zveze prckinejo vsak stik z ruskimi boljševiškimi strokovnimi organizacijami. Nova zarota na Portugalskem. Te dni so v glavnem mestu Por? tugalske odkrili novo zaroto proti vladi. Zarotniki so po večini cast? niki. Vlada jih jc ukazala zaprcti. Španski državni zbor sklican. Spanski kralj je 12. septembra podpisal odlok, s katerim sklicuje državni zbor. Drugi dan, 13. sept., pa so minila štiri leta, odkar vlada Primo de Rivera brez parlamenta. Stran 2. »GOK1SKA STRATA DNEVNE VESTi. Zaplemba. »Goriška Straža« je prejela sie* deči dekret, s katcrim je prcfekt odredil zaplembo zadnje številke. Priredlli smo drugo izdajo. Naj nam cenjeni naročniki blagovolijo oprostiti zamudo, ki ni bila odvisna od naše volje. St. 3258/Kab. Goriški prefekt, vpoštevaje, da tvori uvodni čla* nek lokalnega periodičnega lista »Goriška Straža«, št. 66. današ* njcga datuma z naslovom »Delo rodi uspehe« odkrito propagando proti enotnosti države; gledc na kr. zakonski odredbi od 15. julija 1923. št. 3288 in 10. julija 1924. št. 1081 odrejuje zaplembo imenovanega lista in naroča goriškemu gospodu kve* storju, naj poskrbi, da se bo ta ukaz izvršil. Odgovorni urednik »Goriške Straže« je dolžan v prihodnji šte* vilki lista objaviti ta odldk ali iz* vleček iz njega. Gorica, 14. septembra 1927. (Leto V.) Prefekt: Cassini. Naročnikom. Zadnja številka »Goriške Stra* že« je bila, kakor je razvidno iz zgornjega odloka, zaplenjena. Za* plenjen je bil uvodnik, ki se je na* našal na sedemdesetletnico msgrja Arkota v Idriji. List je bil zaple* njcn, ko je bil že skoro dotiskan. Pri ureditvi druge izdaje smo opu* stili prilogo in smo izdali list brez podlistka in brez političnega pre* gleda samo na štirih straneh. Pro* simo naročnike, naj nam oproste to netočnost. Zagrešili smo jo, ker si drugačc nismo mosili pomagati. Smrt. V Vipolžah je umrl 15. t. m. ta* mošnji graščak baron Rudolf Teuf* fenbach. Bil je v najboljših moških letih, star 49 let. Z njegovo smrt jo ni težko nrizadeta samo njegova družina, temvcč vsi oni, ki so imeli z njim opravka. Rajnki je bil lju* domil gospod, ki je vžival splošno spoštovanje med Brici. Njegov po* greb, ki se je vršil zadnjo soboto, je pokazal, kako velik ugled je uži* val v vseh Brdih. Pokoj njegovi duši, spoštovani družini naše iskre* no sožalje. Romanje na Mirenski grad. Pretcklo soboto 10. t. m. smo se zbrali fantje in dekleta iz Ponikev, par fantov tudi iz sosednih vasi, ter smo poromali k žalostni Materi na grad. Toliko lepih utisov in poseb* ne prijateljske prijaznosti ter go* stoljubne postre/be smo na roma* nju doživeli, da nam kar samo ne* kaj ponuja pero v roko, da napi* šcmo o tern par besed. Mi smo pr* vie romali na to božjo pot, katera je bila pred vojno bolj obiskana. Sicer ni še popolnoma koneana stavba cerkve, vendar kako lahko človek zbere duha v pobožno moli* tev med prijaznimi in postrežljivi* mi gg. misijonarji. Od doma grede smo se ustavili v Gorici, kjer nas je sprejel — duhovnik, kateri nam je v lepih in prisrenih besedah dal smerilo, načrt in bodrilo za pot. Vsi vzradoščeni smo korakali proti lepemu in prijaznemu Mirnu. —¦ Ne bomo pozabili, kako prisreno in postrežljivo so nas sprejeli miren* ski fantje med se in nam šli na ro* ko z vso mogoeo prijaznostjo in postrežbo. Nič manj hvale nismo dolžni tudi raznim družinam za prenočišča in postrežbo. Naj bo vsem skupaj in vsakemu posebcj izreeena na tern mestu prisrčna za* hvala. Vcdno vas bomo vse ohra* nili v prijetnem spominu. Romarji. »Mali list« drugič posvarjen. Zadnja številka »Malega lista« objavlja odlok tržaškega prefekta, ki odgovornega urednika »Malega lista« vnovič opominja, naj bo pre* viden. Premeščeni učitelji. Zadnje dni so bili sledeei ueitelji in učiteljice premeščcni v notra* njost države: Karolina Leban iz Ka* nala, Iva Tolstovršnikova iz Tern* ljin (Grahovo), Alojzij Stergulc iz Bovca, Josip Lasie iz Vrtojbe, Josip Koglot iz Gradišča pri Renčah, Justina Malic iz Opatjcga sela, Franc Podgornik iz Gojae, Henrik Legiša iz Mavhinj, Milica Valenčie, Alojzij Turšič, Antonija Vizin in Kati Šušelj iz trnovskega okraja. Razpuščena društva. Tržaški prefekt je zadnji čas raz* pustil mladinsko društvo »Sv. Ivan« pri Sv. Ivanu v Trstu; goriški pre* fckt je razpustil bralno društvo na Št. Viški gori (ustanovljeno 1886.) in bralno društvo »Jasna poljana« na Policah pri Cerknem. To pot je posegel v društveno življenje tudi puljski prefekt, ki je ukinil bralno društvo »Venec« v Kozini in bralno društvo »Zvezda« v Hcrpelju. Trgovska sola. Na goriški trgovski soli in zavo* du se prično izpiti (sprejemni, po* navljalni itd.) 26. septembra. Urnik izpitov bo od 24. septembra dalje nabit na naznanilni deski zavoda. Drzni tatovi. Na Trnovski planoti pod Kuc* Ijcm imajo Aveani svoj planinski pašnik. V zadnjem easu so bili iz tc planine ukradeni stir je voli. O tatovih ni nikakega sledu. Dva fašista ranjena. Prejšnji torek se je v Ravenni pripravljalo vee fašistovskih east* nikov na odhod v Trst. Približal se jim jc neki neznanec, ki je začel streljati v skupino. Zadcl ie povelj* nika 80. legije Mutvyja in ravenn* skega politienega tajnika Morigija. Muty je padel, Morigi pa je napa* dalca ustrelil. Napadalec je star 40 let. Zaroka v kraljevi hiši. Apuljski vojvoda Amedej, sin vojvode d' Aosta, se je zaroeil s francosko princesinjo Ano de Guise. Londonski župan v Italiji. Prve dni oktobra bo prišel v Ita* lijo londonski župan George Row* land Blades. Pripravljajo mu slo* vesen sprejem. Razstava v Ljubljani. V soboto 17. septembra so na pro* storu velesejma v Ljubljani otvo* rili pokrajinsko razstavo, ki se ime* nuje »Ljubljana v jeseni«. Razstav* ljeni so zlasti izdelki raznih panog kmetijstva (sadjarstvo, mlekarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo). So pa tudi oddelki za umetnost, industri* jo itd. Letošnja razstava je druga te vrste. Letalske vojne vaje. V beneški nižini se vršijo te dni velike vaje vojnega zraenega bro* dovja. Bojna črta gre od morja proti severu do avstrijske meje. Kmetijska razstava v Massalombarda. V Massalombarda je bila prire* jena velika kmetijska razstava ce* le Italije, ki je trajala do 20. sept. Zastopana je bila tudi goriška pro* vinca, posebno Brda in Vipavska dolina. Nekaj goriških razstavljal* cev je bilo tudi odlikovanih. Razstavo so si šli ogledat tudi ne* kateri Gorieani, 40 po številu. Vo* dil jih je dr. Vallig. Izlet je trajal tri dni. Vrnili so se zclo zadovoljni in navdušeni za prospeh kmetij* stva. Zaprti komunisti. V Ravenni so radi napada na dva fašistovska dostojanstvenika zaprli 300 komunistov. Zaplenili so tudi nekaj pušk in revolverjev. Litavski min. predsednik v Rimu. Litavski ministrski predsednik Voldemaras je 17. septembra do* spel v Rim. Obiskal \c Mussolinija. Podpisal bo nekaj pogodb med Ita* lijo in Litavsko. Velika povodenj v Sloveniji. V ponedeljek 12. septembra po* noči se je na Selško dolino utrgal oblak. Skoda je velika. Vsi mostovi so podrti. Tudi iz Bohinja in iz Šta* jerskega poroeajo o velikih povod* njih, ki so povzročile mnogo škode. Kako živijo SBveroameri^i zamorci. Belokožci iz nekega napačnega po- nosa kar nekako prezirljivo gledamo vse barvaste ljudi, češ, da so neizo- braženi, umsko in nravno zaostali, ker jih ni oblil val prosvete, ki je tako dvignil Evropca in belega človeka sploh. Podtikamo jim, da ne znajo samostojno misliti, imamo jih za napol divjake. A kako neutemeljena je taka sodba, nam priča to, kako ameriški črnec skuša lajšati bedo svojih roja- kov, po drugi strani pa dejstvo, da so tudi črnci marsikaj pomembnega ust- varili v prosveti in znanosti. Res je, da ameriški črnci nimajo to- liko sirotišč, bolnišnic in hiralnic v svojih naselbinah kot njih bratje, a namesto te nekake uradne dobrodel- nosti lahko s ponosom pokažejo na nekaj drugega, večjega. Skrbijo za to, da sirot sploh ni. Otrok, ki sta mu umrla oče in mati, se pridruži na cesti svojim sovrstnikom pri igri. Njihova mati položi tudi novegaprišleca zvečer v posteljico prav kakor bi bil njen lastni otrok. Dokler se sam ne more preživljati, ga nova mati z vsem oskr- buje prav kakor svojo deco. Oblači ga, pošilja v šolo, otrok je* iz iste sklede kot domači itd. Pa črnci nikakor ne smatrajo takih sirot za nadlego. Kar trgajo se zanje. Jezuit p. Markoe pripoveduje: „DaleČ na zapadu sem nekoč stal ob smrtni postelji nekega črnca. Nekaj mesecev nato umre še njegova žena. Sedemletni sinček je ostal sam. Po želji staršev sem ga hotel izročiti v oskrbo našim redovnicam. Pa sem ga moral naravnost ugrabiti, da sem mo- gel izpolniti zadnjo željo otrokovih staršev. Kar tri družiue so ga hotele imeti. Ko sem potoval domov proti vzhodu, sem peljal otroka s seboj 2000 milj daleč, da bi ga tain izročil se- stram. Moj črni voznik si je vso pot na vse načine prizadeval, da bi me pregovoril, naj ga dam njemu, da bo mogel zanj skrbeti kot oče. Ko sem mu koncem potovanja ponujal nekaj postrežnine, je odklonil, češ, ker sem tako skrbel za ubogega črnega dečka. Vsiljeval mi je potem svoj naslov, da bi mu mogel sporočiti, če bi se pre- mislil in bi bil pripravljen, izročiti mu Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) Omahnil je. Policaj ga je podprl. Slišali so ga, kako je stokal kot otrok, ki kliče na pomoč: »Mojster .. . rešite me! ... rešite me! Noeem umreti!« Takrat se jc iz ljudske množice dvignil glas, ki je sum preglasil: »Nie strahu, dragi dečko, tvoj go* spod je tu.« Nastal je divji hrup, neumna zmesniava. Občinski stražniki in policaji so vdrli v dvorano in prijcli debclega možakarja z bakrenordečim obra* zom, ki so ga navzoei označili kot povzročitelja tistcga vzklika in ki se je obupno branil. Takoj so ga. zaslišali in povedal je svoje ime: Filip Band, uslužbe* nee pri nekem pogrebnem zavodu. lizjavil je, da mu je eden njegovih sosedov ponudil bankovec za sto frankov, ako bo v danem trenutku zaklical nekaj besed, ki mu jih je tisti sosed napisal na list papirja. Ali naj bi lepi denar odklonil? V dokaz je pokazal bankovec in list. Filipa Banela so takoj spustili v svobodo. Medtem je Lupin, ki je seveda vneto pomagal aretirati moža in ga jc izročil policiji, s stisnjenim sr* ccm zapustil iustično palačo. Na obrežju je dobil svoj avto. Vrgel se je vanj in bil tako obupan, da je komai zadrževal solze. Gilbertov klic, njegov krik v bo* jazni, njegov spačcni obraz — te podobc so polnile njegove izmuče* ne možgane. Peljal se je domov, v tisto svoje stanovanje, ki mu je služilo za stal* no pribežališčc in ki je ležalo blizu trga Clichy. Tarn je čakal na Gro« gnarda in Le Ballu*a, s katerima je tii večer hotel odpeljati Daubrecqa. Toda komaj je prestopil prag, že mu je ušel krik: pred njim je stala Klarisa,' ki sc je vrnila iz Bretanje. Na njenem vedenju, na njeni bledosti je takoj spoznal, da ve vse. Toda obdržal je svojo prisot* nost duha in prchitel njene tožbe: »No da, da... toda to je brez pomena. To je bilo prieakovati. Te* ga nismo mogli zabraniti. Sedaj ve* lja nesrečo odvrniti in to se bo da* nes ponoči zgodilo, danes ponoči.« Otrpla v svoji brezimenski boli jc jecljala: »Danes ponoči?« »Da. Vse sem za to pripravil. Črez dve uri bo Daubrecq v moji oblasti.« »Res?« je rekia šibko in že jc majhen žarck upanja razsvetlil nje* ne potezc. »Potem se bo že dalo govoriti z njim. Zvedel bom njegovo skriv* nost, iztrgal mu bom, pa naj upo* rabim kakršnakoli sredstva, listo sedem in dvajsetih in ta lista po* meni osvoboditev vašega sina.« »Prepozno,« je mrmrala Klarisa. »Prcpozno! Zakaj? Ako mu vr* nem tako važno listino, mi bo ven* dar storil uslugo in na kakršenkoli način dosegel, da bo Gilbert lahko ušel. Črez tri dni bo Gilbert prost! Črez tri dni...« Ostri glas zvonca pri hišnih vra* tih ga jc prekinil. »To so moji prijatelji. Zanesite se na me. Prinesel sem vam nazaj vašcga malega Jakoba. Tudi Gil* bcrta vam bom zopet pripcljal.« Scl je Grognardu in Le Ballu*u naproti. »Ali je vse pripravljeno? Ali je oče Brindebois v gostilni? Hitro. Hitcti moramo.« »Ni vee treba,« jc brž odgovoril Lc Ballu. »Kako? Zakaj?« »Zgodilo se je nekaj novega.« »Kaj pa? Tak govori vendar!« »Daubrecq je izginil.« »Kaj? Kaj gobezdaš? Daubrecq izginil?« »Da, o belem dnevu so ga odpe* ljali iz njegove hiše.« »Grom in strela! Kdo?« »Tega ne vemo ... Štirje moža* kar ji so bili... Bilo je tudi nekaj streljanja. Policija je na mestu. Prasville vodi preiskavo.« Lupin je bil trd od strahu. Pogle* dal jc Klariso Mergy, ki se je zgru* dila v naslonjae. Tudi sam se je moral opreti. Daubrecq odpeljan, s tern je izgini* lo zadnje upanje. »GORISKA STRAZA« Stran 3. dečka v oskrbo. Na vsem potovanju sem moral zelo paziti na dečka, da ne bi črnci kaj slišali o njegovi usodi. Tisočkrat bi ga lahko oddalv oskrbo; ko bi bil Betlehem zamorsko mesto, bi našel Jezus v vsaki hiši prenočišče in srčen sprejem". Pa tudi stare in bolne ter tuje ljudi sprejemajo z veseljem po streho in jim strežejo kot svojcem. Če kako obužano starko zapodi beli goepodar iz stanovanja, ker ne more plačati na- jemnine, jo njeni črni sosedje radevolje vzamejo k sebi, jo z vsem oskrbujejo in ji strežejo do smrti. Neka starka, ki si je s pranjem komaj služila vsak- danji kruh in prebivala s svojim vnu- kom v dveh skromnih sobicah, najcle nekoč v zimi na cesti revno žensko, sestradano in vso premrzlo. „Kam pa draga?" jo povpraša. „Sama ne vem kam", odgovori. „Pojdi z menoj in ogrej se malo", jo prijazno povabi starka. Z njo deli borni živež, odstopi ji del svojega skromnega stanovanja. In to se ji ni zdelo nič posebnega, ampak samo po sebi umevno. Ti in podobni zgledi dovolj pričajo o „zaostalosti" severoameriških črncev in „prosvitljenosti" belokožcev, ki se jim često bolj smilijo psi in tnačke kot revni. borni ljudjc-. Pa povejmošenekaj o umski „manj- vrednosti" črncev! Šestdeset let je, kar so črnci v Združenih državah po zakonu enakopravni belokožcem. A žal ta zakon je skoro le na papirju. V vsem javnem življenju, v šolah, v ura- dih, v politiki, povsod smatrajo črnca za bitje nižje vrste, povsod ga odrivajo, zapostavljajo, mu stavijo ovire na poti do napredka. A vendar so črnci s svo- jo žilavostjo tudi na prosvetnem polju že obilo dosegli. S svojimi sredstvi so si osnovali in vzdržujejo 34 višjih šol, več strokovnih šol mnogo Ijudskih šol. Nič manj kot 5000 patentiranih iznajdb ma črnce za svoje izumitelje. Črnec zdravnik Viljems Danjel (Williams Da- niel) si je prvi upal približati se srcu z operacijskim nožem, njegov tovariš zobni zdravnik Džordž Grant (George Grant) je iznašel gumijasto nebo za umetno zobovje, Jurij Karver (Carver) je prvi pridobival iz orehov in krom- pirja razne izvlečke. Na glasbenem polju se črnci splošno odlikujejo. Svetovni sloves si je pri- dobil Roland He (Hayes). Tri zname- nite kiparje in 6 odličnih slikarjev bi tudi lahko imenoma navedli. Slikarica Ajre Aldridž (Ira Aldridge) je znana tudi po vseh evropskih deželah. Med pesniki žalnih iger se šteje med naj- boljše v vsej Ameriki črnec Čarlž (Charles) Gilpin. Di Boä (Du Bois), eden treh najodličnejših ameriških pes- nikov, prvuje v angleškem slogu, itd. Tristo časnikov, ki jih črnci izdajajo, pač dovolj priča o njih naprednosti. In če končno dodamo še nekaj šte- vilk o njih gospodarskem položaju: premoženje severoameriških črncev ce- nijo na 2000 milijonov dolarjev. 50.000 podjetj in 72 bank nese letno kakih 35 milijonov dolarjev dohodkov. Do- dati še moramo 40 zavarovalnic. ln vse to so uspehi, pridobljeni v kratki dobi pol stoletja in v razmerah, ki bi jih prej mogle upropastiti kot jim poma- gati k napredku. Kako primerno in razumno je, da so katoličani premagali vse predsodke proti svojim črnim bratom in pričeli zadnja leta z vnetim misijonskim de- lom med njimi. Kaj je novega na deželi? Ravnica. Naša vas se lepo razvija. Nova cerkev je že skoraj pokrita. Zaslu? sia za to sire našcmu rojaku č. si. Fi? lipiču. Do sedaj smo sc stiskali v kapeli, sedaj bomo pa v lepi pro* Storni cerkvi. — Ustanovili smo pred meseci zadružno mlckarno. Pristopite tudi drusii, ki šc niste, kajti eim vcč nas bo, tern laže poj? de. — Pošta nam pisma zelo počasi dostavlja. Saj sc človek ne bi pri* toževal, ako bi veasih nujni uradni spisi ne dospeli prepozno. Sv. Lucija. (Posvečenje altarja.) — Za to iz? redno cerkveno slavnost je bila do* ločena sreda 14. septembra. Pre? vzvišeni knezonadškot se je pripe? ljal v svoji kočiji v spremstvu si. kanonika Isinacija Valentinčiča v torek zvečer. Prevzvišenesia je po? zdravil v imenu duhovščine in de? kanije monsisinor Ivan Rojec iz Tolmina, v imenu občine si. pode? štat Morsiutti in pa kr. karabinijcr? ji, v imcnu duhovnijc pa domaei župni upravitelj. V pozdravu je ¦omenil, da je bilo zadnje posveče? nje cerkve in altarja najbrž na dan 28. oktobra 1624. ali pa tisto nede? lje potem. Nato nas spominja še dandanes »jesenski Štmaver« t. j. semenj v nedeljo po prazniku sv. Simona in Juda. Veliko, tudi hude? sia, jc doživela Sv. Lucija od tedaj, najvčeji udarec jo je pa zadel, ko je bil v vo.jni silavni oltar pokvarjen ter izsiubil svete moči svetnikov (relikvijc) in ž njimi svoje posve? čenje. Dal Bosi, da bi nove svete moči, kosti sv. Mohorja in For? tunata, sv. Sisiismunda in sedmih bratov mueenikov, ki bodo zdaj prebivale v novem altarju, bile v največji blasioslov župnije, da bi bi? le molitve in blasioslov prevzviše? nesia začetek nove boljše dobe! — Nato je šel knezonadškof med slo? vesnim pritrkovanjem zvonov v ve? likem sprevodu v krasno okieeno in z električnimi žarnicami divno razsvetljcno cerkev, kjcr sia jc po? zdravil mosiočen cerkveni pcvski zbor. — V sredo zjutraj so zaeeli sveti obredi kmalu po osmih in so trajali do enajstih. Navzočih je bilo 12 duhovnikov in vsak je imel svo? je opravilo. Pri obredih so zelo le? po peli siospodje kurati Makuz iz Marijinesia Celja, Reja iz Ročinja in Podbršček iz Kala. Cerkev je bila natlaeena ljudstva. Po konča? nih obredih posveeenja ie prevzvi? šeni imel tiho sv. mašo, cerkveni pevski zbor pa je z znano spret? nostjo in dovršenostjo pod vod? stvom si. Zdravka Muniha prepeval razne priložnostne pesmi. — Ob 4. uri popoldne se ie prcvzvišcni kne? zonadškof med slovesnim zvone? njem poslovil od Sv. Lucije ter se s svojima lepima konjieema odpc* ljal eez Kozaršee v Voice posvetit novo cerkev. * * * Oblastva so tudi našemu društvu vročila prefektov odlok za razpust. Drustvo je ustanovil pred dvain^ dvajsetimi leti veleč. si. Švara na pobudo pok. dr. Kreka. Društvo je vojna ukinila. Po vojni se je spet živahno razvijalo. Sedanji predsed« nik si. Franc Kovaeie, ki mu prcd? seduje že 15 let, je ueakal tudi nje* siov razpust. Klodic. 2e dolsio se nismo nič osilasili iz naših krajev, sior in hribov. Sedaj pa moramo vendar povedati, kak* šna je pri nas letina. Grozdje je prav lepo. Bosi nam ga ohrani še par tednov. Tudi kostanja bo dosti, ako nc pride kaj nadenj. Kar ve* selje ga je gledati, kako lepo rodi. Drusiesia sadja pa ni veliko; kljub temu so nekateri izkupili zanje že lep denar. Pred enim mesecem nas je pritiskala suša. Bog pa je pre* obrnil in nam dal dežja za potrebo. V naših razmerah nam zelo poma? siajo mlekarne. — Drugič kaj več. Voice. Pretečeni četrtek smo imeli iz* redno slovesnost, posvečenje naše župne cerkve. Na predveeer se je pripeljal prevzvišeni s spremstvom od Sv. Lucije. Pred župniščem sia je sprejela e. duhovščina in zastop* niki. Zatem se je razvrstila proce* sija v cerkev, kjer je bil blasioslov. Naslednji dan se je vršilo slovesno posvečenje ob številni udeležbi du? hovšeine in mnosiobrojnesia ljud- stva. Občudovali smo prevzvišene* sia, ko je z mladeniško živahnostjo opravljal sveta opravila, ki so tra? jala vee ur. Popoldne ob treh se je prevzvišeni odpeljal skozi vas, ki je bila vsa v mlajih in zelenju, v Go? rico. Prevzvišenesia naj dobri Bosi o* hrani še mnosio let. — Veekrat so že siovorili, da se priključi občina Vol? ee k Tolminu. Zadnjie je bilo ome? njeno, da se vršijo predpriprave za prikljueitev. Obeina Voice je zelo obširna; je več vasi skupaj. Zato je potrebno, da imamo svoj urad, ka? teresia lahko vzdržujemo in plaču? jemo. Povojna leta smo popolnoma zapuščeni in oropani; ni zaslužka, ni prometa. Drusiesia, nam ne ostaja kot cesta, po kateri drevijo avto« mobili, pred katerimi nismo varni mi, še manj pa živina. Zato pa, možje, gospodarji, davkoplačevalci, stopite na nosie in združitc se. do? kler je čas. Rute nad Volčami. Že vee let se je siovorilo o usta* novitvi prepotrebne mlekarne. A ni bilo mosioee, ker so bili ljudje razlienih misli. Lctošnje leto so pa vendar ustanovili meseca maja »Mlekarsko zadrugo« za Rute, ki posluje v dobrobit vaščanov. Včla? njena je v Gorici v Zadružni zvezi. Res, da ne sire vse ravno tako ka? kor v kakšni vasi, ki imajo že staro mlekarno. Hiše so namreč raztrese? nc po rebrih in je težko mleko sku? paj nositi, Treba je tudi zrelesia članstva in umnesia vodstva, ako hočemo, da bo dobro uspevala. S easom, ako bomo složni in se bo? mo zavedali pravesia zadružnesia sicsla, se bo že kaj izpopolnilo. — V doljnem koncu so par mesecev po* prej nekaj delali, pa se jim, kakor se sliši, ni Bosi ve kako obneslo. Koneno so tudi oni sklenili napra? viti skupno mlekarno. Začeli so jo že delati, pa je tako od rok, da bo Rutam malo služila. »Novice« so 8. septembra sicer pisale, da bo to edina mlekarna za Rute, pa ni. Tolmin. Pri nas se odpravlja spet več mla? dih ljudi v daljno Amcriko. Dekle? ta pa romajo v Trst. Vse kar je mladesia in eilega, nas zapušča. Zatolmin. Razpuščena društva. — Na mali Smaren nam je orožništvo vročilo odlok, da se nam društvo razpusti, ker deluje zoper narodni red v dr? žavi. Društvo je ustanovil 1. 1908. tedanji kaplan tolminski si. Krištof Tomsič. Prvi predsednik je bil Če? man, sedaj ugleden hišni siospodar. Društvo je vzsiojilo tolminski cer? kvi močan mešani pevski zbor. Skozi društvcno šolo je sei velik del zatolminskih gospodarjev in sio- spodinj. Vojska nam je odnesla društvo in Clane razsinala v strelske jarke in v besiunstvo. L. 1919. se je spet obnovilo na pobudo velee. si. Alojzija Kodermaca s sodelova? njem tihega blasiopokojnesia siosp. Kandusa pod predsedstvom Kra? glja Ivana, sedanjesia Petrina. Od takrat do< 1. 1925. smo v društvu preživeli svoje naj bolj vesele ure, ki se nam danes dozdevajo kakor kratke nebeško lepe sanje. Predlan? skem so nekateri ustanovili še eno društvo; od takrat smo imeli v vasi dve društvi, ki sta med sabo pie? menito tekmovali. Prefekt je oboje razpustil. Zadnji nam je predsedni? koval Maekov Žef. Bosi blasioslovi vse delavce, s katerimi smo kdaj skupno orali. Povodenj. — Dne 12. septembra je bil pri nas hud naliv. S hriba je pridrl hudournik. V resni nevarno? sti je bila Kovaeeva hiša vrh vasi. Dvajset moških je komaj obrnilo vodo na polje. Beseda prihodnjega rodu. Te dni se spet polnijo easopisni stolpci s poročili o zborovan ju Dru« štva narodov v Ženevi. Kot smo že veekrat brali v politienih presiledih našc »Straže«, za enkrat vsaj maj* hni narodi ne smejo dosti raeunati na to sicer prelepo zamisel Wilso? novo, ki naj človeštvo privede na pot miru. Te jesenske seje pa prav oeitno kažejo, da je tajna diplomat ei ja le prevcč na delu, da bi se mo? silo Društvo narodov približati svo? jemu vzvisenemu eilju. Zato je tu? di padel v vodo zadnji načrt Polj? ske in Nizozemcev o meddržav? ncra jamstvu za mir. Toda je4i zato pritajeno in vdu? šeno hrepenenje vseh ljudi po mir? nem sožitju manjšc? Neki zsiodo? vinar je zapisal, da je bilo v zad? njih 1900 letih človeške zsiodovine komaj 240 let brez vojn. Ne pove? do že sami ti dve sioli številki, ko* liko barbarizma tiči v človeški na? ravi? In ker vlačimo to dediščino s seboj že toliko stoletij, ali je s tem reeeno, da ne sme človeštvo otre? sti ali vsaj ol'ajsati to breme? Ne toliko umsko spoznanje kot podza? vestna potreba bo tekom prihod? njih rodov tudi najbolj zakrknje* nesia vojskovalca preobličila v apo? stola občesia bratstva. Rod, ki dorašea, nam mora biti za to porok. Množica na gori. Prelestna kresna noe je bila le* tos, ko so se stosilave množice mladcev zsirinjale na Freusbursi v Porcnju. Baklje so razsvetljevale resne obraze iz vseh delov Evrope. Vrhu siore se trume Nemcev, An* ßlczev, Cehov, Nizozemcev, Slova? nov in vseh mosiočih narodov po? stavijo krosi velike sirmade suhlja? di. Posiled plove v daljavo, kjer umirajo na obzorju zadnje zvezde in sc njih soj že umika jutranjemu zoru. Nekdo izmed trume vtakne siorečo plamenico v sirmado. Visok plamen sine po množici, ki zre v cloveka vrhu skale. Nemški pesnik Fritz von Unruh tako siovori mla* dini vseh narodov in jczikov: »Grmada siori! Plamen razsianja temo. Kot očarani strmite, cakate, da se pojavi drusii plamen, osienj vaše zajednice. Ko sem pred dve? ma tednoma hodil po verdunskem bojnem polju in sem našel nepoko? pane kosti padlih, že napol razpale — tedaj sem našel teh ubosiih kosti siloboko resnico, ki se zove smrt. Vi vsi ste obrnjeni proti osinjti, za? to ne vidite senc na obzorju. Ozrite se! Za vami so strnjeni nemi bata? ljoni in eno prasanjc zeva iz njih razstreljenih ust. Kdo od vas vsta? ne in se drzne na dan z besedo, ki jih bo odrešila od njih strašncsia eemu«? In višje in višje so sikaili plameni, ko je pesnikov silas prese? kal tišino noči: »Božja podoba jev slehernem izmed vas! ln kako naj se dvisine puška proti mojemu bliž? njemu, čc vem: Bosi je v njem! Va? ša svetovna. zveza je ustvarjena. Mladi možje, bodite masinet blode? čim narodom, vest, svetovna vest z novo tehtnico, pred katero bodo rrepetali nepravični sodniki!« Osienj je pojemal. Krosi mladih teles je strmel v zasionetni mrak, ko je njih vodja jenjal. Mladina združena v Svetovni mladinski zve? zi za mir je prisesila zvestobo no* vemu času. Toda to je le množica na siori, množica prihodnjosti; do takrat bodo pa še miljoni trupel sinili po poljanah, če nc bodo poklicani si? vobradeži žc danes začuli, kaj jim pravi beseda prihodnjesia rodu. »Skrhajte mečel« Ti možje morajo najti prav tako resna pota do svetovnesia miru kot jih najdejo, ee sire za kako trsiov* sko posiodbo. Ta pota niso morda le sprehajališča za solzave človeko? ljube. Nihce drusii kot sam lord Parmoor, prejšnji predsednik taj^ Siran 1 -OORT^KA STKA?A- Koledarček. 26. sept, ponedeljek, Justina, m. 27. sept, torek, Kozma in Dam. 28. sept, sreda, Venceslav, kr. 29. sept, četrtek, Mihael, nadan. 30. sept, petek, Hieronim, uč. 1. okt. sobota, Remigij, šk. 2. okt. nedelja, Roženvenska. nega sveta britanskega imperija, pi« še v svojih neštetih člankih, da mo* rajo narodi skrhati meče. Kako? Naein je prav izvedljiv. Društvo narodov v Žencvi mot a postati naj? višje razsodišče. To so stvaritclji Društva sicer nameravali, a velesi? le so to plodno namero v kali za* dušiile, ker so potom Društva naro* dov hotele uveljavljati le svoje zu- nanje politične diktate. Nckatere velesile so svoje namere skušale podpečatiti s pečatom mednarodne pravičnosti. To izrabljanje je treba preprečiti, pravi izkušeni angleški državnik. Dvoje potov je za to: uničiti je treba spletkarsko dobičkalovstvo tistih, ki žive od vojn in vzgojiti novo miselnost. Znano dejstvo je, da so za vojno pred vsefn tovarne orožja in sorodnih panog. Skoda v Avstriji, Krupp v Ncmčiji, Creuzot v Franciji so s svojimi dolgimi ro* kami segali v zunanja ministrstva na Dunaju, v Berlinu in Parizu in so polagali na mizo vojne ultimate. Prav pravi lord Parmoor, da je tre* ba v prvi vrsti uničiti opozicijo ta* ke pasmc ljudi, ki ii je vojna živ= Ijenjska potrcba. Zastran dobieka morda enega miljona ljudi v Ev* ropi, naj jih 420 miljonov trpi in umira? Druga pot do občega bratstva vodi preko vzgoje nove miselnosti. V zgornjem odstavku opisane mi* rovne mladinske zveze imajo važno nalogo pred seboj. Pomesti bodo morale s tisto staro navlako, ki smo je vsi polni, posebno pa lite? raturo, ki vsak spopad med narodi porabi za snov idcalnega opisava* nja. V enem Napoleonu, sicer vr= , lem vojniku, je bila zgodovina do* slej vajena več videti, nego v ka* kem Sokratu, Horacu, Michelange* lu, Edisonu, ali kateremkoli novej* šem kulturnem osrečevalcu clove? štva, cigar deia so nesmrtna. Na? vada ie bila že v šolarjih vzgajati tisti čut pravičnosti, ki pravi, da se mora pravica narodov le z orož? jem priklicati. V prejšnjih časih smo v ljudski soli prej poznali ene? ga Radeckija in razne feldmaršal? lajtnante kot pa našega prvega pe? snika Prešerna. Že omenjeni An? glcž pravi, da je treba drugačnega šolskega pouka. Treba je v deci vzgojiti stud do vojne; ko je bolj razvita, je treba razlagati, kako se dado spori med narodi reševati tu? di potom razsodišč ne pa le s sab? ljo in kanonom. Seveda ima verska vzgoja in vzgoja vesti pri taki vz-goji poglavitno besedo. Rod, ki bo iz take sole prišel, bo prav tako svojim mislim našel tudi udejstvi? tev.------- Meei se bodo skrhali v blagor človeštva in mrtvi prsti desetih mi? ljonov ne bodo več, kot ie vzklik? nil pesnik Unruh na Freusburgu in z njim prihodnji rod, trkali na vest otopelega človeštva! Novi zvonovi pri sv. Roku v Podturnu. To je že čctrto triglasno zvonilo izza 1. 1872. Prej so imeli dva manj? ša zvonova. Predzadnji zvonovi iz leta 1922., vliti na drž. stroške, so imeli glasovni znak jeklenih zvo? nov* dva sta se kmalu ubila. Pod? turnci so dali zdaj na svoje stroške vse tri preliti, izvolivši si drugo li? varno: G. B. De Poli v Vidmu. Po? vabljen sem te dni zvonove (es\ f\ g1) preizkusil ter sem videl, da so jako dobri. Kar sem napisal o De Polijevih zvonovih v Števerja? nu, Volčah in Postojni, to velja v polni meri tudi za podturnske. Če bi bili ti zvonovi težjega težnega sistema, bi jih bilo slišati daleč okoli. Zvonarno De Poli odlikuje zlasti dejstvo, da so si njeni zvonovi po lepoti glasu in liva doslcdno skoraj popolnoma enaki, dočim sem nale? tel med zvonovi celo istega liva pri drugih zvonarjih občutne razlike. To kaže, da vlada v De Polijevi zvonarni železna doslednost v vse? stranski vestnosti, skrbnosti in na? tančnosti. Tu mora biti delovno vodstvo in osobje prešinjeno viso? kega spoštovanja do zvonarske umetnosti. Jaz se navadno niti ne zmenim za okraske in napise na zvonovih, ker je dokazano, da so v preveli? kem štcvilu glasu na kvar. V pod? turnskem zvoniku sem naredil izje? mo. Čudil sem se somernosti drob? nih pikic, natančnosti malenkostnih črtic in vidnosti nitkastih žilic na listnatih okraskih. To je pač naj? boljši dokaz, da je bila zvonovina bortato segreta, pridno mešana in vestno očiščena žlindre. Iv. M—a. Valuta. Due 12. septembra si dobil: za 100 franc, frankov 71.85 do 72.35 Lir za 100 bčlg. frankov 253.5') do 258.50 „ za 100 švic. frankov 352.50 do 356.50 „ za 100 češ.-slov. kron 54.25 do 54.75 „ za 100 dinarjev 32.15 do 32.65 „ za 1 sterling 89.25 do 89.65 „ za 1 doiar 18.33 do 18.43 „ Novci po 20 frankov 70.— do 72.— „ za 100 avst. kron 0; 254 do 0"0264 „ Vojno = odškodninske obveznice: 68.75. Boljša družina v mestu sprejme dijake na hrano in stanovanje. Na? slov pove uprava »Goriške Straže«. Velika izbera prenosljivih gra« mofonov, plošč, igel itd. — Velika zaloga fotografskin sip in papirja za fotografe; fotografski aparati itd. Tvrdka E. Vokulat & Co. Go> rica, Corso Vitt. Em. Ill St. 7. — Tel. 3—47. Zaloga vina v Gorici, via For? mica št. 1 tik Korna, ima v zalogi prava, pristna vina, bela in črna, ka? kor tudi kraški teran iz lastnih vi? nogradov. Konkurenca izključena. Postrežba vestna in točna. Se pri? poroča Pirec Josip. POZORÜ Velika zaloga mrtvaških potreb? ščin 20% ceneje kot povsod dru? god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmeti. Dornberg št. 3. Trgovski pomočnik išče službe v mestu ali na deželi. Govori sloven? ski in italijanski. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. ŽGANJEKUHA KOGLOT IV., posestnik, Vrtojba sprejema vinske tropine vseh vrst in vsako količinoi Cene in plačilo po dogovoru. Priporoča cenjenim odjemalcem tudi prvovrstno tropinsko žganje in slivovec lastnega izdelka po nizkih cenah. Za obilen obisk se priporoča Koglot Ivan. V odlikovani kamnoseški delav? nici JOSIPsA TRAMPUS Via Camposanto St. 43 v Gorici do? bite veliko zalogo NAGROBNIH KAMNOV. Cene zmerne, brez konkurence. Domača brivnica v Gorici, Via Scminario St. 2. Poseben kabinet za ženske. Ondolacije, česanje, pranje glave, najmodnejše striženje itd. ? Izvršuje vsa lasna dcla toeno, in se priporoča Andrej Rojic. ff| Odlikovana fe^ei kamnosešha delaunica Franc Fodbersig Gorica Via Trieste 17 (znotraj) je pripravila za vse Svete veliko zalogo nagrobnih kamnov od 80 lir naprej. Spomeniki z izboCeno po- dobo Kristusovo in an- geljskimi podobami, vse iz kararskega mramorja do 10.000 lir. Obiščite in prepričajte se! toc*x*x*x»x*x*x