PRIPRAVE NA JESENSKO SETEV NA HRVATSKEM
Na Hrvatsfcem se zelo ob-•e&no pripravljajo na jesensko ¦etev. Po podabkah, kj smo jih dobijfc v Zadružnd poljedelskl rveai Hrvatske, so samenska podjetja zadružnsn argamizaci-Jam te razdelila okrog 900 va-gonov pretišfenega semena dpu-ge rep.rod.ukei.je. To je sttoraj dvaikrat v«5 kakor lanSko jesen.
v   Bosansiki   Posavina,   ožjl   Sr-biji do Kosmetu,
Da se ne bi ponovile lanske napake
Kar zadeva fcaikovost semena, so stoirU'1 vse, da se ne bi po-novdli neljutod primeri ia lanske jeceni,    ko    poaekod    dobljeno
prašauo. Samo manjših koHčm niso mogJi zapragiiti, zato pa so k vsaioi vreoi semena d«li še majhno vreiico prahu z dbvo-diliom, kako je treba seme za-prašiti tik pred setvijo. V za-družnj poljedelskj zveai meoijo, da bodo letošnjo jcsen dobili pridelovalei zares dobro seme in se ni bata pri'tožb.
Kljiib temu pa še miso inpol-njene vse potrebe po semetui, po Ikaterem je letoe velilko pov-praševanje. Nove količine za-htevajo zafrtevejo zadružne or-gan-lzacdje v VaiAovcih, Sla-vonakem Brodu, Novi GradSAlri fcn Kutini, toraj skoraj vsi posavdm oforaji. ?.al. pa tem htevajo eedaJ radružne or-dnužna zvezi, ne bodo mogli ugo-dtti, ker so že doslej razdellli Tse koliftine, kar so jih feneli. Poleg iega pa so hrvateka se-markfta podjetja poslala na podlaa sddenjeinaii pogodb 210 Vagooov   semena   argan i-zadjatn
seme ni niti vaktelo. Sedaj &e-mendka podjetja jamčijo za ks-kovost iti prevzemajo nase vso gmotno odgovomost za izročeno blago. Posebne Jcomisije so obL sfeal« vse pridelovalce semen ter prouiiJe njihove možnosti In pogoje pridelovaoja. Ni pa tre-ba poaat»iti, da je biLa tudi le-tošnja žetev gtede kajkovosti zrnja boljfta od lanslke, ker je unela pdeniica manjšd odstotek vlage, kar je letos ¦ eden naj-veinejSifa pogojev xa dobro ka-kovost
Prijdelovalci bodo dobUi seme očdiščeno, po večini pa  tudi  z*-
Večje povpraševonje po umetnih gnojilih
Pomaelo je prav tako povpra-ševanje po vmetnih gnojilib. To je pa tudi Taanm\ljho, ker so se kmetovalci ¦tnidi letos prepri-čald o rentabiilnosti uporaibe tega »redstva za gojitev žita in drugih lculliur. Zan.irmaiije za gnojila j« večje tudj zaradi boljših pogojev nakupa, ker so uvedM enotnc cene, ki go Sicer neikoliko večje od dosadanj^h regresiranih cen, toda rnižje ka-kor pa cene v svobodna prodaji.
V Zadružn5 zvead Hrvatske me-nijo, da bo zaradi večjega povpraževanja po gnoiiljh prišlo do določenega pomanjkanja teh gnojil. Vse koUčine domafcih in uvoženah gnojil, ka jih borao itneli letos v državi na ra«po-lago, ne' bodo roogle zad-oetiti vsem  poti-ebam.
Kar zadeva razdelitev teh gnojdl, opozarjiajo v Zadružni zvezi na težave, ka jih povzro-čajo predpisi o ta&oimenovajnem promptnem plačevanju, to po-meni tajkojšnjefnnu iaplačiilu v gotov5mi. Mnoge zadruine or-garazaoije nimajo toljko lastmh obratnih sredstev, da bi labko takoj plafale vso koli&i-no naro-čerab. gnojil, zato bodo morale fekati pri baniki kredite. Ce pa piide do tega, da bo bartka odUašala z izdajo teh kreditov, zadruge ne bodo mogle pravo-iasno nabaviti gnojil in j.ih raz-deliti med svoje člane.
Novi pogoji za kontrahiranje
Od o«n«jijen,ih 900 vagonov serrvenrfke pšenice, ki jo bodo naodelilii med kmetavake, je 600 vagonov regresiiianih,' kar pcmeni, da bodo to količino razdeldh po nižjih cenata (za 100
kg se*n«oa bodo dali Ibnetovalei 130 fcg navadnc pšen.:ce). Seveda vsaik kznetovalec liabiko dobi eeme ta urnetna gnojila kot predujem do nove žetve, o če-mer mora s svojo zadrugo .sfele-npiti pogodbo. Sklepanje teh pogodb je letos poenostavljeno, pa tudi pogoji so za kmetovajee zelo ugodni. Ob novi žetvi bodo morali vrnti zadrugi samo to-toio žita. ko'ikor so vzeli se-mena in gnojil kot predujem. Kakor je znano, so morali kme-tovalci prejšnja leta vrniti pred-ujem, razen tega pa še prodati zadrugsm dvakrat več žiita, via-siii celo ti-ikrat več, in sicer po določenih   cenah.
Letošnjo jesen pa ne bo kontrahiranje povsod enafko. Okraji bodo Jmeli proste roke, da ieberejo take oblike, k; bodo uctrezale krajevniim razmeraim, r.agnjenjem kmetovaJcev in or-garKreacijsfcim spo30'bnostim nji-hove kmetijske skižbe. Seveda pa bo treba pri tem paziti, da zadnužnih sredstev ne bomo tratili za nesigurne posle, tem-več da bomo sklepali taike po-godbe, s katerimi bomo akTe-pili  družbene  sklade   na  vasi.
N. Horvat