- f

Edini slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah. :-
Velja za vse leto. •. $3.00 Ima 10.000 naročnikov
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian datij
< in ihe United Stateo & m m m
Issued every day except Sundays and Holidays:
nurov piBAmn; utrt cobtlandt,
SI. 1S0S, * Chs Foal O0m as Mew York, V.
of March S, U7»,
HO. 277. — ŠTEV. 277.
NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 25, 1914. — SREDA, 25. NOVEMBRA, 1914.
VOLUME
PORAZ NEMCEV V VELIKI BITKI NA RUSKO-POUSKEM.
ZAVEZNIKOM SE JE PR1DRUŽIBA SEDAJ ŠE PORTUGALSKA.
Nemška ofenziva proti Varšavi se je izjalovila in Nemci so bili potisnjeni nazaj. - Nemci samo priznavajo, da so se morali umakniti. - Z Dunaja se poroča, da se vrše boji krog Krakova, a brez odločilnega rezultata. - Francosko vojno ministrstvo je objavilo poročilo o bojih v zadnjih šestih tednih. - V poročilu se glasi, da se Nemcem ni posrečilo obiti
bojne črte zaveznikov ter da se je izjalovila vsaka nemška ofenziva. - V Kavkazu prodirajo Rusi baje v smeri proti Erzerumu.
Odločilna bilka na Poljskem.
Berlin, Nemčija. 24. novembra. Na Rusko-Poljskem divja že več iliii ogromna bitka, ki pa dose-daj se ni bila odločilna. Cilj armade' generala Hindenburga je Varšava. Sprva se je to prodiranje hitro vršilo, zadnji čas so pa naleteli Nemci na precejšen odpor. Odločitev ne bo tako hitro prišla kot se je začetkoma mislilo. Fronta je dolga najmanj štiristo milj. Avstrijske čete imajo nalogo braniti Przetnvsl in Krakov. Zadnji čas je uprizorila posadka nekaj izpadov iz trdnjave, ki »pa niso imeli posebnega uspeha. Avstro-ogrsko vojno ministrstvo zatrjuje, da so si Avstrijci osvojili v Karpatih zopet nekaj prelazov in pognali Rus*- v tiali-eijo.
Petro grad, Rusija. 24. nov. — Nemci ne nahajajo v ozemlju, ki leži med reko V;slo in Varto, sedaj so pa stopili v napadalno črto tudi južno od Varte. Glede obstreljevanja Krakova ni izdal ruski generalni štab nobenega poročila. Nekatere brzojavke pravi-
s& .približali Ru*i umu kropjj^.-Na bojišču je obležalo
mestu na daljavo 20 milj. Rjusi fco vstavili ofenzivno prodiranje Nemcev pri Lotiu.
V severnem delu Ruske Poljske dopustiti, da bi šla skozi Bulgar-se bije silno vroča bitka.	[sko. ker bi bila s tem kršena nev-
Rusko poročilo, ki pravi, da (tralnost. Denar za omenjene stva
sta nemška generala Liebert in Tanuewitz vjeta, ni resnično.
Nemška kultura.
prišlo do bitke pri Ypres. Bit-
_	- ._.	,	ka je izvanredno ostra in krvava.
Radi jutrajsnjega ntfodn^a jNemci sose v V(l|ikih mmh vrgli
na razpolago artii.nan- 'P™flca Thanksgiving Day (Za-
drit* Mihael, glavar srbske cerkve hv,flni	JŠte"
vilka "GLAS NARODA v pe-
in podpredsednik Slovanske družbe v Rusiji. Tukajšnji srbski po-London, Anglija. 24. novembra. j slanik je apeliral na zunanjega
Včeraj so obstreljevale nemške l»ojne ladije rusko pristanišče Li-bavo. Streli niso bili namenjeni na utrdbe ampak naravnost v sredino mesta. Več sto žensk in o-trok je bilo mrtvih oziroma ranjenih. dočim je vojakov primeroma le malo padlo.
Nemška armada razkropljena.
London, Anglija. 24. novembra. Vse prebivalstvo ie z velikanskim navdušenjem pozdravilo vest. da si je izvojevala glavna ruska armada na Ruskem Poljskem veliko zmago. Poročilo pravi, da so bili Nemci med Varto in Vislo popolnoma tpreinagani ter da so se umaknili 25 milj proti za padu.
Dopisnik "Daily Mail" je sporočil. da je nemška armada, se-stoječa iz 400.000 mož čisto raz
ministra Sazanova.
tek, dne 27. novembra. Današnja številka obsega šest strani
Ruska zmaga
Paris, Francija, 24. novembra.
ogromno število mrtvih in ranjenih.
Pariški "Times" naznanja, da se je nemška armada na črti Plozk-Krakov Rusi neprestano ,,	[zmagujejo, in jim je pot v Šlezi-
Matinu poročajo iz Petrogra- jo it] poznmnjsko odprta, da, da so Rusi ustavili nemško j ofenzivno prodiranje na črti Plotzk-Ijezien. Nemci so se morali z velikanskimi Lzguhatni u-makniti. Neki nemški polk se j«-
Nemške bombe.
Washington, D. ('., 24. nov. —
Ameriški poslanik je sporočil dr-
illia, L •	„,„, r*	... žavnemu departments da se je
h rez boja	udal. Druga poročila	, X -	i -
„„ :	, 1 ... prikazal nad \ arsavo neki nern-
pa zopet	pravijo, da so stopilj i t^j
Pusi na črti Censtolio\*K rakov v
zrakoplovee in vrgel v mesto nekaj bomb, ki pa niso napravile nobene škode.
jietizivo.
Nemcein slaba prede.
London, Anglija. 24. novembra. Petrograjski dopisnik je srioro-čil tukajšnjemu "Tiinesu", da Rusi na Poljskem zmagujejo. Nemška armada med rekama Vi- «»»da zapodila pri Erzerumu Tur-slo in Varto je razdeljena v dva ^ »»^aj. Rusi so zaplenili južno dela; prvi se je začel umikati .ot' Kara Kilisali neki turški vlak, proti severu", drugi pa proti ju- jnaP°'ujeu z munieijo. Turki sol gu Armada je stala pod povelj- morali nadalje zapustiti višine
Turki in Rusi. Petrograd, Rusija, 24. nov. — (Seneralni štab ruske armade v Kavkazu poroča, da je ruska ar-
na črte zaveznikov, ne da bi se
ozirali na izgube. Naskoki so se
izjalovili in tekom treh tednov
se je odbilo enega za drugim.
_ ,	„_, __ . „ ■ Dne 30. oktobra so se morali
Uredništvo "Glas Naroda . |Augleži umakniti ua kratko ra7.
^M^H^MgH^M^H^M^MgMgMgMg«*^ i daljo. Francoske čete so prisko-
Obstreljevanje obali.	-ičile na pomoč ter preprečile zav-
Beriin, Nemčija. 24 nov-vnbra.; bila v drugačnem slučaju izguba zetje mesta Ypres od strani Nem-V oficijelnem poročilu nemškega!življenj večja. Razdejana je bila'cev. Dne 12. novembra se je ipo-generalnega štaba se glasi: "Objeua hiša in ubitih je bilo več o-Jsrečilo Nemcem prekoračiti Yser belgijski obali so se včeraj zopet'seb, med njimi dva vojaki.	prekop na dveh točkah ter zase-
pojavile angleške bojne ladije j Nemci so s svojimi brzostrelni- sti nekaj terena južno od Ypres. ter obstreljevale Lombaertzyde 'mi topovi streljali na aeror lane V naslednjih dneh pa se jih je ill Zeebruegge. Pri tem obstrelje- J ter prisilili enega, da se je spu- zopet vrglo nazaj in glasom zad-vanju so naše čete kaj malo trpe- stil na tla. Avijatik je bil nekijUjih poročil so pozicije- zavezni-Ie, nasprotno pa je bilo ubitih angleški mornariški častnik.	kov zelo močne. Belgijska arraa-
več belgijskih civilistov. Drugač-1 Dogodek v Friedriehshafen je ^a je sedaj zopet pripravljena na nih izprememb ni bilo zaznamo-'povzročil veliko vznemirjenje. | boj. Izgube Nemcev v teh bojih vati na zapadni fronti.	Število brzostreluih topov se je se ceni na 120,000 mož.
podvojilo in iz mesta se je izgna-) Vojni načrt Nemcev se je izja-lo vse iuozemee. o katerih se dom: | lovil. Nameravali so premagati neva. da so obvestili sovražnika o izgotovljcnju novega Zeppeli-na.
stvom generala Hindenburga in je štela v začetku vojne 400.000 mož. V slučaju, da je to resnica. j»* RuKOrn zmaga zagotovljena. Nemci so se preveč zanašali na svojo vojaško izurjenost, niso pa upoštevali vremenskih zapTek in i z born ost i ruske artilerije.
Nemško poročilo.
Berlin, Nemčija. 24. novembra. Nemci mo nehali s prodiranjem, ker so dobili zadnje dni Rusi velika ojačenja. Ruska fronta ni aedaj obrnjena več proti zapadu ampak proti severo-zapadu.
Nemci m umikajo.
London, Anglija. 24. novembra. Neka tukajšna brzojavna agentu-r* je dobila iz Petrograda brzojavko, ki se glasi: — Med reko V .slo in Varto so se Nemci na celi črti umaknili. Pravijo, da se je to zgodilo iz strategičnih ozirov, toda ranjenci in jetniki so pripovedovali, da je bil to beg v pravem pomenu besede. V rokah so imeli veliko važnih postojank, katere so si sedaj osvojili Rusi.
Izjava
generalnega
Nemčija, 24. novembra. Nemški veliki generalni štab je isdal danes sledeče uradno poročilo: — Bitka na vzhodnem boji-je neodločilna. V V.hodnji m nahajajo naši v okolici
Dilman meji.
in Kotur ob perzijski
Turki so napadli Angleže.
London, Anglija 24. novembra. Reuterjeva pisarna je dobila iz Kaire brzojavko, da so premagali Turki pri Bikanirju oddelek angleških jezdecev. Da bitka ni bila posebne važnosti, se da sklepati iz tega. ker je padlo na angleški strani samo 14 mož. Angleži pogrešajo oddelek obrežne straže. Skorajgotovo so ga vjeli Turki, ali si jc pa poiskal v kakem skritem kraju zavetja.
Okupacija Macedonije.
London, Anglija, 24. novembra. V današnji seji bulgarske skupščine se je vnela precej ostra debata. Voditelji agrarne, narodne in liberalne stranske so v svojih govorih zahtevali, da naj se osnuje namesto sedanjega popolnoma narodni kabinet. Poslanci so nato priporočali vladi, da naj anektira Maeedonijo. Vojni minister je rekel, da se približuje bulgarski meji nekaj avstrijskih čet, ki se nameravajo priklopiti Turkom. Ker jrest še ni potrjena, se ni moglo še ničesar definitivnega skleniti.
Nevtralnost Bulgarske.
Petrograd, Rusija, 24. nov. — Ruska vlada je poslala Srbiji za ,000 zimskih oblek, obvez in aviL Pošiljstev so bulgarske ne morejo
Ofieijelni tiskovni urad je sledeče objavil: "Poročila v italijanskih listih glede otežkočeva-nja italijanskega parobrodnega prometa od strani Francozov kažejo, da so ta otežkočevauja le del načrta, da se spravi ta promet iz Genov« v Marseilles. Is Rima se poroča, da je v severni Italiji opaziti razpoloženje proti Angliji, ker je zaprtih več kovinskih tovarn.
Upliv zime na čete.
Berlin, Nemčija, 24. novembra. Nemški vojaški kritiki so pozorni na možne posledice zime, ki je nastopila sedaj z vso strogostjo.
Major Morath izjavlja, da je mrzlo vreme ugodno za Nemce, ki so se že leta in leta pripravljali na zimsko kampanjo ter so popolnoma opremljeni v tem smislu. Nasprotno pa se domneva, da bodo vsled mraza veliko trpeli Francozi iz Južne Francije, nadalje kolonijalne in indijske čete.
Nadaljevano obstreljevanje.
Pariz, Francija, 24. novembra.
V	oficijelnem popoldanskem poročilu ki je izšlo, se glasi, da ni poročati ničesar novega glede dogodkov na dan 23. novembra. Nemci so nadaljevali s kanonado na celi bojni črti, vendar pa je bila manj silna kot v prejšnih dnevih. Nemci so vprizorili tudi par infanterijskih naskokov, katere se je vse odbilo. Kot pričakovano so se vršili ti naskoki posebno v Argonih, kjer so pridobili Francozi na ozemlju. Gosta megla otežkoča vse operacije v Argonih in Vogezih. Zdravstveno stanje francoske armade se označuje kot ugodno.
Poru Francozov v Maroku.
Berlin, Nemčija, 24. novembra,
V	zadnjih bojih, ki so se završili pri Kheniffra, Maroko, so izgubili. baje Francozi 23 častnikov in 600 mož. Boj se je končal s porazom Francozov, ki so izgubili tudi dve bateriji.
Zeppelinove naprave poškodovane.
Ženeva, Šviea, 24. novembra. Sedaj so dospele sem posameznosti glede napada francoskih in angleških aeroplanov na Friedriehshafen. Glasom poročil sta se pokazala v soboto popoldne nad mestom v veliki višini dva francoska in dva angleška aeroplane. Dva teh aeroplanov sta se spustila pozneje do 400 metrov
nad mesto ter krožila nad njim kake pol ure. Med tem časom sta vrgla kakih deset bomb. Ena bomba je razdejala del garaže ter poškodovala stroje, ki so se naha-
jali v njej. Ob istem £
Armirani motorski čolni za kanal:
London, Anglija. 24. novembra. Poročevalec lista 'Times* v Flan-driji je sporočil. da so stavili N einci v službo večje število armiranih iuotorskiii čolnov, namenjenih za angleški kanal. Ti čolni razvijajo velikansko naglico ter so opremljeni z brzostrelni mi topovi.
Portugalska na strani zaveznikov.
London, Anglija, 24. novembra. Portugalska se bo istotako udeležila vojne. Iz Lizbone se je danes zvečer sporočilo o sklepu .'poslanske zbornice, da se postavi dežela na stran zaveznikov. Vojnemu ministru se je naročilo, naj izda poziv za delno mobilizacijo.
Francosko poročilo glede bojev v Flandriji tekom zadnjih šest tednov.
Pariz, Francija, 24. novembra. Oficijelno popoldansko poročilo vojnega ministrstva vsebuje daljši oris cele kampanje na severu. V orisu se glasi, da so ostali popolnoma brezuspešni silni napori Nemcev tekom zadnjih šestih tednov, da obidejo levo krilo zaveznikov ali pa prodrejo njih bojno črto Iz armadnih povelj, katere so našli pri ranjenih ali ubitih Nemcih, je razvidno, da se je nameravalo izsiliti odločitev pri Ypres ter da so hoteli" Nemci iz-vojevati zmago ne glede na izgube in kolikor hitro mogoče. Nemci so hoteli, da bi padla odločitev, predno bi pričeli z drugo kampanjo iproti Rusom.
Da se postavijo Nemcem po robu. so zapustili Angleži njihove pozicije pri Arras ter se obrnili proti severu. Armada generala De Castelnau se je razprostrla proti severu in južno do Arras in njej se je priklopila armada generala de Haudhuy. Belgijska armada. ki se je bila umaknila od Antwerpena, se ni mogla takrat, pričetkom oktobra, vdeleževati bojev.
Poslati pa je bilo treba druga ojačenja in tri tedne so odhajale čete po dnevi in ponoči proti severu.
Medtem pa se je reorganiziralo belgijsko armado za hrbtom bojne črte. Pri Ypres so stali štirje
francoski in en angleški armadni zbor. Odbilo se je vse naskoke Nemcev in ostalo so storila vpri-zorjena pcplavljenjs. Nemcem je bilo nemogoče obiti črto zavez-so bili nikov ter so raditfega skušali p robi dreti bojno črto samo. Tedaj j>a
Francijo tekom treh tednov ter se nato vreči z vso silo proti Rusiji.
Nemški vojaški vlak je skočil iz tira.
Berlin, Nemčija. 24. novembra. Pet oseb ie bilo ubitih in štirinajst ranjenih, ko je skočil danes neki brzovlak pri Rathenau. 34 milj od Potsdama, iz tira. Žrtve nezgode. so bili povečini vojaki, ki so odhajali proti zapadni fronti.
Odredbe proti draginji.
Berlin, Nemčija, 24. novembra. Zvezni senat je izdal odredbo, v kateri se določa ceno krompirja za celo Nemčijo. V drugi odredbi, ki velja za Berlin in provinco Brandenburg, se izvaja, da je dolžnost vsakega biti zftlo previden pri zavživanju kruha iz pše-nične moke. V gostilnah se ne sme belega kruha dati gostom na razpolago.
Intervencija Italije?
Rim, Italija, 24. novembra. — Neki poročevalec pravi, da ne bo Italija trpela zatvorjenja Suez-prekopa ter da bo napravila Turčijo odgovorno za to. ako bi se Anglija radi ogroženja Egipta odločila za ta korak.
Protest Amerikancev.
Washington, D. C.. 24. nov. — American Truth Society" v Mo-nakovem je dvignila protest proti poeenjanju Anglije in Francije. ki vodita Indijce. Senegain-bijce in druga divja plemena v boj proti Nemcem.
Prepoved izvoza zlata v Turčiji.
Carigrad, Turčija, 24. nov. — Glasom danes izdanega dekreta je Jpbpolnoma prepovedan izvoz zlata iz Turqije. !Vsem inoZem-cem se je naročilo, naj deponirajo ključe svojih varnostnih shramb pri bankah. Namen te odredbe je preprečiti dviganje zlata iz bank, katerega se potrebuje za plačevanje kuponov oto-manskega državnega dolga.
Porodila o pomorski bitki.
Vancouver, B. C., 24. novembra. — V poročilu, ki je doslo danes semkaj, se govori o pomorski bitki, ki se je baje završila med nemškimi bojnimi ladijami in med eanadsko križarko 'Rainbow' in francosko križarko "Montcalm". Glede posameznosti spopada ni ničesar znanega.
Republika Chile je uvedla preiskavo.
Valparaiso, Chile, 24. novembra. —Vsled protesta francoskega konzula, k>
Nemci v nevtralnih vodah potopili francosko ladijo 'Valentine* so odredile danes oblasti preiskavo glede tega dogodka. Zatrjuje se, da so ustanovili Nemci na o-toku Mas a Fuera v Juan Fernandez skupini* mornariško postajo in danes je odposlala vlada tjakaj šolsko ladijo 'General Ba-quedano", ki naj bi preiskala, koliko je resnice na teh vesteh. Trditev. da je kršila Nemčija nevtralnost republike Chile, je j povzročila med prebivalstvom veliko razburjenje.
Nemci ne pogrešajo nobenega podmorskega čolna.
Berlin, Nemčija, 24. novembri. Oficijelno se deinentira izjavo an-jgleške admiralitete, da se je uničilo včeraj ob škotski obali neki nemški podmorski čoln. Tiskovni urad izjavlja, da je angleško poročilo brez vsake stvarne podlage. Ne pogreša se nobenega podmorskega čolna, j Kodanj, Danska. 24. novem-jbra. — Nemški torpedni čoln ru-šilec "S 124", ki je kolidiral j včeraj z nekim parnikom. se ni potopil, temveč so ga zavlekle v pristanišče druge nemške ladije.
Streljanje preko meje.
Naco, Ariz., 24. nov. — Ko so obstreljevale danes čete generala Maytorene Carranzovo garnizijo v Naco. Mehika, je bil ponesreči ranjen triletni <lečt'k Carlos Va-lenzulera. Na ameriški strani je bilo dosedaj ranjenih 5'i oseb. Poveljnik ameriške obmejne patrulje, polkovnik Hatfield, je poslal Maytoreni oster protest, na katerega pa .še ni dobil nob«-neira odgovora. Villovi vojaki, ki se na-hajajo pri Naco. Mehika, so prišli do zaključka, da ni črni smodnik, katerega že dalj časa uporabljajo, za nič. Smodnik je fabriciran v Cannanea. Sonora. Izmed desetih patron, ki so žnjim napolnjene, jih komaj pet eksplodira.
Maščevanje bakrenih baronov.
Marquette, Mich.. 24. nov. — Na dosmrtno ječo je bil obsojen danes rudar John Huh ta. ker se je baje vdeležil takozvanega Paiusdale-nmora. Pri nekem streljanju tekom stavke, v hiši nekega Thomas Daiy, so bili ubiti trije stavkokazi in hčerka Daly-ja in Huhta je baje priznal, da se je vdeležil tega streljanja.
Iz Mehike.
Vera Cruz, Mehika, 24. nov. — Konštitueionalističue čete, ki so dospele v mesto, takoj ko je odpotoval ameriški general Funston s svojim vojaštvom, skrbijo zato, da se ne vrše po ulicah izgredi. Na vseh vladnih poslopjih vihra mehiška zastava. Dosedaj še ni ničesar znanega, kdaj bo dospel v mesto general Carrauza.
Vera Cruz in Mexico City sta zopet brzojavno zvezani.
General Villa.
Mexico City, Mehika. 24. nov. Prednje straže Villove armade so dospele do Teolvucana, ki leži samo dvajset milj od tukaj. General Obregon, ki se nahaja še vedno v Mexico City, se je zadnji čas pobotal z generalom Blancom. Po mestu se je razširila govorica, da je dal general Obregon aretirati generala Julija Madera, brata u-morjenega predsednika. General Obregon je tudi rekel, da s svojimi četami z lahkoto premaga Vil-lo. Čudno je samo to, da še dosedaj ni ustavil njegovega prodiranja proti glavnemu mestu. Nekemu časnikarskemu poročevalcu .fe rekel: — Sele takrat, ko bosta Villa in Zapata skupaj v narodni palači, bo narod spoznal oba moža v pravi luči in se ju prejko-mogoče iznebil. Šele takrat bora začel s svojo kampanjo in prepričan sem, da botn imel uspeh.
Carranzove čete.
El Paso, Tex., 24. nov. — Car-ranzovim garnizijajn v zapadnein in vzhodnem delu Mehike je prišlo na pomoč veliko število vojaštva. Generala Villareal in Hay sta vkrcala na neki parnik veliko Število svojega vojaštva in ga poslala pred Tampico. To mesto že dalj časa ogroža Villova armada. Dosedaj so se vršili le mali spopadi, ki niso imeli nobenega posebnega pomena. Vojaki so v splošnem nezadovoljni s svojimi poveljniki, ker še sedaj ne vedo, proti komu se bojujejo.
Vijolinist Kreisler dospel v New York.
Vijolinist Fritz Kreisler. ki je .bil pred Lvovom ranjen, ko še je vdeležil kot poročnik nekega lovskega bataljona bitke, je dospel včeraj v New York. Kreisler-ja je pohodil konj nekega kozaka, ki ga je vrhutega še prebodel s sulico. Kreisler je ustrelil kozaka. predno inu je mogel prizadeti še nadaijne poškodbe. Žena Kreis-ler-ja je služila kot bolniška strežnica.
Naznanilo glede knjig.
Vsled vojne zelo trpi pomorska vožnja za tovor in za to ne vemo kedaj dospejo sem "Mohorjeve knjige in Pratike."
Kakor hitro bodemo obveščeni, da ze nahajajo na kakem par-niku, bodemo to naznanili. Zato zasedaj nikomur ne moremo ustreči s temi knjigami
Slov. PubL Co.
Opozarjamo na oglu glede "KOLEDARJA" m
Denarje v staro domovino.
Promet z Avstrijo se je toliko zboljšal, da zopet pošiljamo de. nar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predrugačile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim ose« bam, bodemo istega vrnili pošilja« teljem.
V sedanjem položaju pa ni ml* aliti, da bi denar dospel v roke na* slovljenca tako hitro, kakor pre. je v normalnem Času, ker vsakdo ve, da sedaj potrebujejo pisma v Evropo, ali iz Evrope sem 22 do 25 dni in v približno tem času bo* de denar v stari domovini tudi izplačan. Zato svetujemo rojakom« da začasno pošiljajo le za nujne potrebe in za enkrat ne več ka* kor 600 K.
O e a
s.
10. 15. 10. ss. 30. 36. 40. 4S. G0. 66. 60. 65. 70. 75. 80.
$
1.10 S.10 3.10 4.10 6.10 C. 10 7.10 8.10 9.10 10.00 11.00 13.00 13 01 14.00 16. U0
IS 00 17 00 18.00
o:
K
100.... 110.... 130.... 180.... 140» • * *
150.... 160.... 170.... 180.... »o....
300..„ 350» »••
300....
»••••
450»»»« 500....
I •
S
20.00 33.00 »4.00 36.00 38.00 30.00 33.00 34.00 36.00 88.00 40.00 C0 00 C0 0fl 70.0) 10.00 80 00 1C0 00
"GLAS NARODA"
(Slovenk Daily.) Owned and published by the Slovenic Publishing Co.
(ft corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLES KO. Secretary. LOUIS BEN EPIK, Treasurer.
1 Place of Business of the corporation and
addresses of above officers : IS Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
Za eelo leto Telja list za Ameriko in Cftnado........................$3.00
" tsLl0t*.......................L5°
GLAS NARODA, 25. NOVEMBR A, 1914
> zrn mesto New York.....
E>1 leta za mesto New York
vropo za vse ieto........
" " pol leta..........
' " " Četrt I eta".........
4.00 2.00 4.50 2.65 1.70
**GLAS NAHODA" izhaja vsak dan izvzecnži nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") issued every day except Sundays and
Holidays. _Subscription yearly $3.00.
AJwWmnwnt on agrecmant
Dopisi brez podpisa in oeobnosti se ne
*	pnobčujejo.
Denar naj se blagovoli poSiljati po — Money Order.
IM spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinje UvftUKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poiiljatvam naredite ta
naslov:
-glas naroda**
83 Cortlandt St., New York City. Telefon 4687 Cortlandt.
govski interesi pravico do tuje dežele, ki je preslaba, da bi se mogla braniti. To je uveljavila Anglija kot zakon, ko je pogoltnila burske republike.
Kaj imamo torej pričakovati, ko vendar poznamo razmere, ako gremo koncem velike vojne neob-oroženi in nepripravljeni k mirovnim pogajanjem?"
Tem izvajanjem mora pritrditi vsak Amerikanee. ki ljubi svojo domovino.
• - . - -i	r_
ostra, stroga, a pravična, to je je vendar, zato čast njej! — Kot geslo kritikov. Diletaati in dile- vojak je nastopal (žal, da mi je tantke naj tega gesla ne pozabijo, ime neznano) dobro, kot dekleta ako se jim namrši eelo, beroč te v narodnih nošnjah, gredoča v vrste... G. Ivan ^laČ^k je pri- cerkev, so nastopile gdčue I. Su-djal k zakladnici svojih gledali-,bt*lj in Josipina Ogrine. a otroke, škili uspehov nov lovor-venec.'dečke in deklice, so predstavljali Kot francoski maire Miklavž. nadarjeni otroci Rudolf in Josip I Uorštuik nam je predstavljal tip Potočnik. Naraščaj "Doniovi-Ikr^njsko-francoskega župana bri-jne" *... — "'Domovina*' je sto-Ijantno. Iz dileme pokoriti se pila prvikrat s tako dolgo in tež-francoskeinu meču ali pa slnšati ko ulogo v javnost. Vspored je glas vesti, ostati zvest in veren bil za žalostne sedanje čase jako svojemu narodu, se je izmotal primeren. A z igrami kakor je
m
44»
Kaka ulogo bodo igrale Združene države pri sklepanju miru?
Strašnega klanja, ki se odigrava sedaj v Evropi, bo enkrat konec. Ena obeh strank bo takrat popolnoma izčrpana, d očim bode druga zmagovalka. Ko se bo zgodilo to, bodo Združene države še vedno nevtralne. Vsaj tako upa in pričakuje vsak dobri državljan.
Skoro vsi narodi, ki so zapleteni v boj, so se že obrnili na ene države s pritožbami. YLida v Washingtonu jih je poslušala in — molčala. Čas, da govori, bo prišel zanjo, ko se bodo pričela mirovna pogajanja ter bo stavil zmagalec svoje pogoje. Ti pogoji pa bodo za premagani del neizmerno težki, kajti zraagalec bo doprinesel velikanske žrtve, za katere bo zahteval odškodnino. Pred njegovimi nogami bo ležala Evropa in to ga bo zavedlo v skušnjavo, da stavi pogoje, ki bi bili škodljivi in veliko breme tudi o-nim državam, ki se njso vdeležile velikanske borbe. Raditega bode treba
govoriti tudi Združenim državam, ki predstavljajo nevtralno velesilo.
S to situacijo, v kateri se bodo nahajale Združene države v bodočnosti, se peča uvodnik nekega newyorskega dnevnika. V članku «e izvaja, da bo za Združene države važno dati povdarka besedi, ikatero bodo morale govoriti na mirovni konferenci. Z drugimi besedami, da bo morala biti naša dežela dobro pripravljena v tem trenotku, da bo razpolagala z močnim brodovjem. Moraliena moč besede iz ust naroda ne napravi pri zmagalcu, ki je premagal močnega nasprotnika, ponavadi skoro nobenega utiša, ako ne stoje za besedo primerna hranilna sredstva.
Nadalje se glasi v članku: "Se
predno se je pričela vojna, nas je eden narodov, ki so zapleteni v boj, z grožnjami pripravil ob bistvene pravice, katere imamo do velikega prekopa, zgrajenega z našim denarjem in našim delom. Sedaj pa se onemogočuje našo trgovino na morju ter ji dela vsakovrstne neprilike, ker to ravno prija interesom dotienega naroda. Liste predmetov, katere je smatrati kot vojni kontrabant in (katere se je določilo pred vojno na skupni konferenci, se iz-prem in j a sedaj v našo škodo in tie da bi se nas vprašalo za svet.
S temi besedami označuje list postopanje Anglije pred vojno in sedaj med vojno, ko se nahaja v tako veliki zadregi. Kaj je torej pričakovati od Anglije v slučaju, da porazi svoja tako mogočna nasprotnika T
Nadalje se glasi v dotičnem člankn:
**Na drugi strani pa imajo Hecnei v skoro celi Južni Ameriki i: raviao (do aneksi je) na svoji
kapK** in
New York, N. Y. — Cenjeno uredništvo 4'Glas Naroda*'! O j koncertu in gledališki igri "Naša
Ikri*" našega pevskega društva "Domovina * ste objavili oceno sicer že pred par dnevi, a dovolite mi kljub temu. da sežem v podrobnosti te prireditve tudi jaz, ker vem, da ustreženi s tem mnogim. — Prejinslej je sijalo soln-ce. newyorške ceste so bile bele in suhe, sempatja je zavel pili ostrega vetra, skratka, lepo vreme smo imeli, le 15. nov. je bil neprijeten dan. Deževalo je cel dan neprenehoma, v Arlington dvorani nisi videl spočetka veselih obrazov, dež in vedno le dež je povzročal slabo razpoloženje... A klici "na pomoč*' najbednejšim med bednimi niso zamrli, intenzivna vabila društva niso ostala glas upijoče-ga v puščavi, greaterne\vyorški rojaki so klic slišali in polnošte-vilno prišli kljub slabemu vremenu ! fast greaternewyorski slovenski naselbini, čast našemu ženstvu! Dvorana je bila polna zavednih mož, vrlega ženstva in nadebudne mladine. Diletantom so se zjasnila lica in šli so z ognjenim navdušenjem na delo — za narod! Zaigrala je slovenska godba "Našim rojakom" in že s tem prvim komadom nas je prijetno iznenadila. Med deklamaei-jami in pevskimi točkami so še zaigrali "Donavski valovi" — valček. "Venček slovenskih pesmi", "Zvesta ljubezen" in koncertni vspored so zaključili s koračnico "Za slovanskim praporom". Resnici na ljubo moram pripomniti, da nas spočetka Slovenska godba ni zadovoljevala. Kaj je bilo temu vzrok, ne vem. A odkar imajo v svoji sredini gg. Val. Pavlica, Brojana, Jaučigaj«. slišimo drugo, boljše igranje. To jim je občinstvo tudi priznalo, ploskalo je po vsaki točki živahno. Naprej, slovenska godba, ne zanemarjajte vežb in plačilo za vaš trud — priznanje in hvala naselbine — vam ne izostane! Tast vam vsem! — Gregorčičevo "Romarico" je deklamoval* gdč. Kati Pavlic v splošno zadovoljstvo. Šopek rož jej je nekdo poklonil izmed občinstva in — prav je tako. Pri vseh pevskih, gledaliških in tamburaških prireditvah vidimo vrlo to Slovenko v prvi vrsti. Cast njej! Ve, naše greater-newyoreke Slovenke, pa pojdite za njo, kajti od vas zavisi obstoj iu napredek našega družabnega življenja. — Stritarjevega "Beguna" je deklauiovala gdč. Via Zakrajšek. Tako zna samo ona! Toliko ognja, tolike navdušenosti, tako velike duše v slovenskem dekletu tukaj do danes še nisem videl! Kdor jo je slušal, fino njeno deklamovanje in zadnji njen vzklik: "Umri raja, ali prosta bodi!", mi bo rad priznal, da ne pretiravam, ako jo hvalim, žal mi je le, da je to moje pero tako o-korno... "Domovina" bi bila drage volje damam poklonila v znak priznanja — šopek rož, a ker bi bili najbednejši med bednimi za par kron prikrajšani, tega ni storila. In gospodične se strinjajo s tem! Za sedaj se gotovo zadovoljijo s priznanjem in hvalo *44Domovine" in naselbine. Zaslug in uspešnega dela za narod se vam vzeti ne more in taka zavest je tako tolažilna, bodrilna in lepa! — Možki zbor "Domovine" je zapel "Svobode duh" in "Samotarjevo nočno p^sem", mešani zbor pa "Venec Vodnikovih pesmi", na glasovir je spremljala Miss Mirni Remsova vrlo dobro, in "Oj z Bogom, ti planinski svet!" "Domovina" poje dobro in vidi se, da se uri, vežba, uči. V predavanju pesmi še ni dosegla vrhunca, ne opažam dovršenosti, kar jej pa v zlo šteti ne morem, če vpostevam, da se morajo pevci po cele ure voziti k pevskim vajam in vsled oddaljenosti pri marsikateri skušnji izostanejo. Vsebino Finžgarjevega igro-kaza "Naša kri" smo bral i,že v društvenem dopisu in igro samo smo videli na odru. Z igralci smo aicer že znani, a vendar bi rad o-»eoil vsakega. Kritika bodi
mojster^ki. naravno. In komu se M zarosilo oko, ko se je grabil za srce in obupano klieal francoskemu častniku: "Povem vam, zaprisežen mer sem i:i zato jim očitno branim: Nikar! Bodite pokorni gosposki! Ta — v srcu — pa
"Naša kri" ne več na oder! Narod ne čuti z igralci, narod noče trpeti z njimi, narod hoče zabave, veselega razvedrila, smeha! Diletantom se jt* zatrjevalo, prosilo jih in opominjalo: Govorite slovensko. ne narečja! Gledališke
kriči: Bežite, skrijte se! Da vsaj predstave imajo vendar namen
rod otinemo. rod. naš rod. razumete! Zakaj še par let in naš rod je ubit in tu se bodo rodili sinovi potepuhov in tujcev, — na naših tleh in po naših hišah." Vso silo svoje umetniške duše pa je vlil v klice: "Ne, ne jokam ne! Pomnite, silo imate vi. pravico ima Bog! Naš rod so zatirali odnekdaj, zatrli ga niso. Tudi vi ga ne boste! Iz pepela teh domov in iz krvi očetov, s katero pognojimo to grudo, vam požene kal zopet naš rod. in ta bo nekoč otresel jarem,
vzgajati narod v jeziku, vedenju in blaženju duha... In ko stopi igralec na pozornieo. tedaj pozabi osebo, sledi njegovemu govoru, v slušalcu naj živi samo beseda njegova ! Ako se uprizore prihodnjič Schillerjevi "Rokovnjači" in raz-dele uloge med Gorenjce, No-tranjce in — Ribničane, ji' babilonska zmes neizogibna. Režiser g. I. Adamič je z "Našo krvjo" dosegel, kolikor je pač mogel. "Domovina" pa naj se ponosi s takim večerom! Pričakujemo seveda tudi. da bo gmoten uspeh te
ki jt> žulil očete. Pri Bogu, tla bo!" Občinstvo ga je burno po- afore istotako ugoden, in ko se zdravljalo in na tak večer sme pomnoži Sklad "Glaš:r Naroda *'
za najbednejše med bednimi v starem kraju, dokaže tudi "Domovina." s tem. da je storila z o-sebnimi in denarnimi žrtvami v polni meri sveto svojo dolžnost ! — X.
biti Maček — bogme — ponosen. — Gdčna Kati Pavlic mu je bila kot žena zvesta družica, žalostno in obupano mater je predstavljala jako dobro, v kretnjah, maski in govoru smo videli v njej dobro slovensko mater, ki ljubi moža, heerko-edinico in narod svoj. In hčerka Jerica? Ako vemo. da je bila ta težka uloga v rokah gdčne Ule Zakrajšek, vemo tudi, da smo smeli pričakovati „ . .	v nekaj popolnega. Zmotili se seve--Poroe_ajo_lz Tangera, da so cmci
Ali ste brez dela? 1
Ako ste brez dela in si želite ustanoviti svoj dom na farmi, te-' daj mi pišite za pojasnila, ne ozi-' raje se na to, koliko denarja imate. Jaz imam delo za vsakogar, ki si resno želi izboljšati svoj položaj. Zakaj biti vse življenje od-1 visen od drugih, ako si lahko pomagate do samostojnosti! Jaz imam na prodaj na tisoče akrov; lepe in rodovitne zemlje po jako; nizki ceni. Vsak kupec dobi delo; v šumi. ako ga potrebuje. Poleg neobdelane zemlje imam tudi ne-j kaj deloma obdelanih farm s poslopji. Ena izmed teh je: 40 akrov, hiša, stala, r> akrov očiščene zemlje, ostalo lep gozd. Cena $1500; takoj se plača $500, ostalo na lahka odplačila. Pišite ali pri-| dite na:
LEO ZAKRAJŠEK, 309 First Ave., Milwaukee, Wis.
(Nov 21.23,25.27,30 Dec 2,4)
Prave Lubasove HARMONIKE
importirane iz Sloven^ega Gradca imam v zalogi in sicer:
Model "H" tri vrstna., dvakrat uglašena........ $ 45.03
,, **K" trivrstna, trikrat uglašen* ......... $ 55.00
f ,, "K." tri vrstna, štirikrat ugi&sena........ $ *>5.O0
,, "L." štiri vrstil«, dvakrat uglašena........ $ 60.00
,, **M*" štiri vrstna, trikrat u^la-šena........ S <Wi.O0
"M** štirivrstna. štirikrat upiašena...... $ 1J0.00
KranjsVi modei, trivrstna, dvakrat uglašena......$ 45.C0
Kranjski mode!, trivrstna. trikrat uglašena...... S 60.00
Kranjski modei, stirivrstna, dvakrat uglašena____? »>0 00
Kranjski model, štirivrstna, trikrat uglašena____S 70.00
Hromatično uglašena harmonika................ $ tVO.OO
Imam v zalogi tudi kovčege za harmonike po $ S.OO Za natančnejši popia harmonik pišite na:
ALOIS SKULJ, P. 0. Box 1402, New York City.
Francoska kelona v Afriki uničena.
Madrid, Špansko, 23. nov. — Tukajšnjemu listu ** Impareial"
da nismo. Damo sem videl že večkrat v večjih in manjih uloga h, ali tako. kakor sedaj, mi ni ugajala nikoli. Tudi ona je vlila vsa čuvstva mladega svojega srea v prsi županove Jerice, trpela je. vzdihovala in — ljubila pristno, iskreno in živo, da je marsikomu vstrepetalo srce. slu saje njo. Ulično je bilo tudi njeno domače krilce in nad vse je ugajala tudi njena narodna odora. Glede mimike jej v ničemur oporekati ne morem, bila je — nedosegljiva in razen gdčne K. Pavlič morda edina. ki je lepo slovensko govorila in ne — po domače! Uspeh gdčue Zakrajšek je bil fenomenalen in prepričan sem, da zre naša naselbina s ponosom v njo! Takim delavkam na narodni njivi čast in priznanje! — G. Ciril Štular je •Jeričinega ženina Štefana še precej dobro glumil. v vseh svojih nastopih kot načelnik skrivačev sem opažal voljo, odločnost, smelost, le ko je bil v bližini Jerice, je bil tako mrzel, okoren in prav nič nežen. V drugi ulogi bi l»il gotovo bol ji. zato upajmo, da dobi prihodnjič boljo ulogo v roke — kjer ne bo te sitne ljubezni. —
iz rodu Zaiau napadli neko francosko kolono in jo čisto razkropili. Na bojišču je obležalo 000 j francoskih vojakov in trideset častnikov. Vstaši so razpolagali z dvema baterijama poljskih topov.
Ta rod bo delal Francozom še velike preglavice, ker j«' najmočnejši. kar jih živi v pogorju Atlas. Nekateri pravijo, <la lahko pošlje v boj 18.000 dobro oboroženih jezdecev.
Samomor pivovarnarja.
St. Louis, Mo., 24. novemora. Lastnik pivovaren I'. II. Nolan i-e je veraj zvečer ustrelil v uradu Mutual Brewing Co. v St. Louis. V smrt so ga baje gnal«-finaneijelne težkoee.
NAZNANILO.
Naznanjamo. <ia g. LOtlS KVEDER nikakor ni pooblaščen več sprejemati nobenih naročil za našo družbo, in kdorkoli njemu izroči denar za kako naročilo, stori to na svojo lastno odgovornost in mi nikakor ne garantiramo, da dobi dotična oseba, ki je naročila kaj od g. Louis K vedra, svoje blago. če nil nismo prejeli cele
NAZNANILO.
Tem potom opozarjam člane društva Jutranja Zarja štev. 11 S. I>. p. in P. Družbe v Coue-maugh. Ida se polnoštevilno udeleže prihodnje mesečne seje. ki se bode vršila dne 0. decembra t. L
Znano je ž* vsakemu članu, da se vsako leto v mesecu decembru vršijo volitve društvenega odbora za prihodnje b to. zadnji mesečni seji dne 1. novembra se je sklenilo, da vsak član v okro-' gu društva 5 milj, kateri se ne udeleži gori omenjene seje brez tehtnega vzroka točno oh uri dopoldan, plača 50 centov v društveno blagajno. Ilratje, upošte-j vajte zaključek društvene seje! Pozdrav!
Frank PuŠnik. tajnik.
25-27—11)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državah Pennsylvania in West Va. nazna njamo, da jih bo obiskal naš pot nik
Mr. OTTO PEZDIft,
kateri je pooblaščen pobirati ** ročnino za "Glai Naroda" im ii-davati pravoveljavna potrdila t» ga rojakom toplo priporočamo«
S cpoštovarjfcir«
Jako mi je ugajal g. Vinko Skra- svote, ki je bila plačana l^ouisj
bar. Kot Borštnikov hlapec Matija je nastopal kot tak, suval francoskega častnika in ga ranil tako naravno, da sem se bal zanj. Tudi v maski in kretnjah mi je ugajal, a govoril je — domače. — Kmete je pa vsekakor nadkrilil g. Charles Lust i k v ulogi Gašpar Zapotočan-a. Akopram je bil to njegov prvi nastop, se ga mrzlica ni prijela, bil je pristen, odločen in zlobnoHsegav kmet in prisotnosti duha ni izgubil, ko ga je za trenutek zapustil spomin. Bravo, g. Lustik, tako, da! — G. Jernej llabjan — že star diletant — je imel manjšo ulogo Podrepca, kmeta. Rešil jo je seveda izvrstno. Gg. P. Jančigaj. Frank Pire in Charles Pire so kot kmetje zelo ugajali, uloge doslovno znali, govorili brez narečja in njih kostumi in maske so bili vrlo pristni. Naš mladi nežnopolti g. Jos. Podgoršek je dve ulogi — ulogo inež-narja in in postiljona — izborao igral. Mladenič je bil eden redkih onih, ki je govoril književno slovenščino, naglašam v posnemanje drugim! — G. Fr. Vihtelič bi kot francoski častnik mnogo bolje u-gajal, da je v njem več vojaške krvi. Priznati moram nadarjenost njegovo v splošnem, kajti imel je najdaljšo ulogo. — Pristen, odločen vojak — sergent-major
K vedru, ki od tega časa naprej ni več naš zastopnik. To se posebno tiče rojakov v Pennsvlva-niji.
Z odličnim spoštovanjem
The Ohio Brandy Distilling Co.,
6102—4)4 St. Clair Ave.. (25-28—11) Cleveland. Ohio.
NAZNANILO.
(■lanom društva sv. Antona št. 10,S J. S. K, J. v Youngs town, O., naznanjam, da smo zaključili pri zadnji seji, da se mora vsakdo udeležiti seje dne 20. decembra ob L uri popoldan. Kdor izostane, zapade globe v društveno blagajno; opravičen vzrok je le bolezen aH delo.
O združenju podpornih organizacij se je izreklo naše društvo sledeče:
Želimo, da bi se združenje uresničilo, in sicer pod pogojem, da ostanejo pravila in ime J. S. KL J. Torej združenje v toliko, da se ostale organizacije priklopijo J. S. K. J. in nikakor pa ne. da bi se naša organizacija priklopila kaki drugi.
Za odbor: John Čopič, tajnik.
NOVO!	NOVO!
"SVETOVNA VOJNA".
Popis pričetka sedanje vojne s „ . „ ,T .	^i33 lepimi slikami in velikim zem
bil g. Val. Pavlic! Vojaško mrzel,lijevidom Avstro-Ogrske. pokoren višjemu m napram niz- &sti dobi6ek ^daj« se bode jemu strog, tak je bil tip vojaka ; ^^ «Podpornemu drugtvu vdov in g. Pavlic ga je tudi kot bivši ^ ^^ padlih doYenškSh mQŽ v vojak-podčastnik izvrstno	sedanji vojni
dil. — Kratko, a težko ulogo Kozaki, pomagajt« dobri stvari! Starke je rešila gdčna Mary Cena svezka 25*. Naroda se pri: Ogrine (sedaj gospa Vihtelič) do-j	\r. j. KOBELKA,
vrseno. Za mlado dekle je težko |53g 145. St., New York, N. T. vglofciti v dušo starke — a slo .	29-11)
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1915
Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelni ka tajne službe Združenih držav. Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnič no zgodbo, kako je s svojimi po močniki zasledoval in konečno u gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za vratnih umorov. Žo sama ta po vest je vredna male svotc. Poleg tega je še nebroj drugega zani mWega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno uga jal našim čitateljem. Cena: 30c.
Ker je vsled uvedbe paketne pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezne države sledeče cene:
Koledar stane 30 centov s poštnino vred za sledeče dr;;ave:
Connecticut, Rhode Island, De laware, District of Columbia, Ma ryland, Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire. Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države:
Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana. Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, Soutn Dakota, North Carolina, South Carolina, Nebraska, Tennessee, Virginia, West Virginia, Wisconsin.
Za še bolj oddaljene države stane
Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države so:
California, Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, Wyoming, Utah in Idaho.
V naši podružnici Frank Sa-kser, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O., pri L. Balantu v Barber-tonu, O., in pri Frank Lebenu v Forest City, Pa., se prodaja nas Koledar po 30 centov.
Kdor naroči Koledar, naj se ozira na te cene.
Naročite ga pri: SLOVENIC PUBLZSHDrO CO. 93 Portiaodt New York dtj.
Najmodernejša
TISKARNA
"GLAS NARODA"
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah.
M
Delo okfiSBO. Izrisuje prerode v dni je jrzike. Unijfiko organizirana.
Posebnost so drašhcna pravili, okrožnice, pamfleti, ceniki itd.
Vsa naročila pošljite oa:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortkndt Street, New York, N. Y.


Ako kupi'e uro naravnost iz tvorrdce. si prihranite najmanj Jlli.00 ker bi morali plactti vsakemu prodajalcu za i?.t•> uro najmanj	do-im je nasa po
sebna tvorniška črna to ur<» lc$r>.*1>. Kdor pa nuro« i "d - 'ir«\ dobi pori nn-sMkanih deset predmetov j^opolnorna zastonj z uro vr«-d. Ti predmeti -o. 'i k« liber revolver, model: verižica; britev; jermen za brušenje britve. .-odu-a 7, onieFom; jrumbi prajro in zavratnira.
Ko hočete toraj kupiti 125.00 vredno uro za -;-r>.80 ter dohiti teh d':?**t pr« <1 metov popolnoma za=ton j, potem izrež»t«- ta oitJbs ter pa nam pošljite skupno z depozitom 25 centov v znamkah, tjotovi bomo da v resriit i želite nato ur«> t»«r vam bomo f>osfa'i uro s temi 1" pre<im»-'i vr-^d popolnoma 7«,-tonj. Kd> r nan - i od nas to uro, ne riskira popolnoma ničesar, ker ima pravico pregledati na.^-> ur>» ter se prepričati da je prav taka kot se popisuje. Kaldar ste prepričani, da n-ura vredna f25.0n, da je resnično II karatno pozlačena, od tvomtce jamrena let s svetovnoznanim kolesjem, potem plmajte ostanek ?5.o-"< ter ekspresne stroške 25 centov. Aku bi pa ne bili zadovoljni, vam vrnemo onih 25 centov. Tekom 20 let popravljamo ure popolnoma brezplačno ali jih pa izmenjamo proti povračilu pošilialnih stroSkov 25 centov.
(Iz Canade se mora doslati denar v naprej. 1
Pozor: Nad darili so slike peterih različnih ur. Označite s križ- m katero naj vam pošijemo in pišite, ali želita žensko ali možko uro. Naslovite tako:
National Commercial Co ,
90-92 W. Broadway, Dept. 900, New York, N. Y.
fiuimuiiiari^^
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je pri 28 palcih« Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d-V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rasiie, \emilif, Francije, Belgije in Knlkanskih držar. Vsi eo vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na: •
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street*	New York, N. Y.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA"GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK y ZDR. DRŽAVAH.
GLAS NAHODA, 25. NOVEMBRA, 1914.
Pred najvišjim sodiščem celega omikanega sveta.
i —= Tožba trosporazuma proti trozvezi.
To se pravi z drugimi besedami, niti Avstrija niti Nemčija nista želili. da bi se Srbija udala. Vojno sta naravnost hoteli! Ta listina je prav posebno velikega
Koliko stanejo vojne.
Ko se je Karol Veliki odpravil, da osvoji Vzhodno marko, je pe-
Lažnjivo hinavstvo Nemčije.
Ali je Nemčija vedela za ultimatum in ga odobrila * Ce je vedela zanj, je kriva hinavstva. Ruska Žolta Knjiga (st. 18.) javlja, da je nemški poslanik v P^-tro gradu ruskemu zunanjemu iniirstrii izrecno zagotovil, *'da nemška vlada ni vedela za bese-
da bodo vojni koraki Avstro-Ogrske zapletli v prašanje tudi Rusijo in da bodo tudi nas potegnili v vojno v soglasju z našimi zavezniškimi dolžnostmi. Sicer pa, poznajoč življenjske koristi Avstro-Ogrske, nismo mogli ne svetovati, da bi se udala, neso-glasno s svojo veljavnostjo, niti ji nismo mogli odreči podpore v ailo avstrijske note, predno ji je tem veiikem trenutku njene sile. Avstrija izročila in da ni nika- Tem manje nismo mogU tega sto-kor vplivala na njeno vsebino iriti ker so bile tudi naše koristi ur da je pomota, da se Nemčiji resmo ogrožene kot posledica ne-pripisuje sovražno stalisče". prestane srbske agitacije. Ce bi Ta trditev je bistveno nevrjet- L^ grbiji g p^^jo Rusije ^
na \vstnja je bita slabejsi cl^n Francije 'kaka laž! Pis.) še da-
dv»/ve/e in bil je toraj	ije ogrožati obstanek sosedne mo-
„„ , k. j.- zarožljal v Kvropi. - I ^ M ^ kcnečno ^^ u. je kot beli ilan. da bi si
ju ne bila drznila izzvati inoeuejae Rusije na tako način, ee bi ji Nemeija
.laxn«
Avsti mnoga skrajen nt' bila pa olml ga nioe A\>1
bi s tov ti l>ot< v
njH
tala na strani. Vrjetnost ji. in ta vrjetnost olme-tuoratne gotovosti, da hi uiti ne mislila nato, da spuščala v nevarnost sve vojne, ee bi se ne bila prej ovala z Nemčijo in imela ra dovoljenja.
•g tega imamo uradno pri-liutisen-a. angleškega po h na Dunaju. On je poro-r (irev-u, tla je nemški po-
propastilo Avstrijo in bi jo pod-; vrglo slovanskemu gospodstvu pod ruskim žezlom, in tako naredilo naš položaj kot germanskega rodu v sredini Evrope nev-zdržljiv. (Ali vidite tu medveda v ovčji koži? Gre ji za nemško premoč v Avstriji). Mcralno o-slabljena Avstrija (to se pravi, očiščena nemške nadvlade. Pis.) kot posledica ruskega panslaviz-ma (staro pan-g^rmansko strašilo! Prismojeni Dumba v Wash-ingtonu pa trdi. da v Avstriji že davno ni pan-slavizma! Pis.) bi ne bila več zaveznica (aha!), na
pomena za dokaz nemškega hi-(ljal ob Donavi navzdol 5000 ko-navstva Toda dokazali smo ji že njenikov in z njimi zavzel dana. dovolj, torej lnrtme ne objavimo. yjo Nižjo Avstrijo do Dunaja in Vsak. kdor zeli, jo lahko sam ge dalje Ko je v veliki gni čegki eita. ee razume angleško. Omeni- > plemi£ ponudil ceSarju Ferdinan-
mo samo, da tu Nemčija preti z vojno. Ce bi hotela mir. zakaj je vnaprej pretila? Ta listina tudi nima datuma ! Zakaj ? Nemčija prihuljeno skriva svoje hinavstvo.
(Dalje prihodnjič).
Kaj pripoveduje Hinden-burg.
Ziiani pisatelj Viktor Haliu priobčnje v nemških časopisih naslednji dopis:
Deležen sem bil redke sreče, da si tega sijajnega moža od blizu pogledam.
V avtomobilu znanega berlinskega zdravnika smo izza zadnje o-graje iz bodeče »ice pri krakovski trdnjavi dospeli v ono Poljsko, za katere osvobojenje iz stoletnega ruskega barbarstva se bori avstro-ogrsko vojaštvo. Sneg in dež bijeta na avtomobilova okna, po pustinji brije vzhodnik. Zdi se, kakor bi bili na bojišču. Na to nas spominja tudi crknjen konj ob cesti. Morje blata se zgrinja krog avtomobila, kakor
du II., da mu na lastne stroške zbere armado 30,000 mož, so mislili, da te ponudbe ni napravil namaden človek — Wallenstein, marveč kak čarovnik, ali pa sam vrag. V onih časih je bila pač armada 30.000 mož že nezaslišana moč. Od tedaj je število armad nerestano rastlo in s tem seveda tudi vojna bremena. V sedemletni vojni že štejemo armade po 80 tisoč mož in Napoleon je imel po pol milijona vojakov; današnje armade pa štejejo na milijone vojakov. Velearmade, ki so jih vo-jujoče države v sedanji vojni postavile na bojišče, zahtevajo o-gromne vzdrževalne stroške. Kolikor večji je kulturni napredek, toliko dražje so vojne. Neinško-francoska vojna 1. 1870. 71.. ki je trajala sedem mesecev, je stala Francijo 13 milijard frankov; od tega je bilo 6 milijard neposrednih vojnih stroškov. Vojna je torej stala Francijo krog 900 milijonov na mesec ali 30 milijonov na dan. Nemčija je pa izdala za to vojno poldrugo milijardo. — Južno-afriška vojna, ki je trajala 31 mesecev, je stala Anglijo 4220 milijonov mork. Kakor vse moderne vojne je bila tudi to kupčijska vojna, katere stroški
le obevstilo: "Kapitan Sidney R. vodstvo nemškega gledališča v j Niti enega slučaja ni, da bi bil Dourry, poveljnik angleške kri- Berlinu napravilo nekako enke- kdo zadet od Dum-Dum kroglje. žarke "Chatam", želi izreči svo-(to. ali se naj še dalje na nemških Nasprotno, ruske kroglje ornogo-je globoko obžalovanje zaradi o- odrih še dalje igrajo Shakespea- čajo humano bojevanje. Iz ran, sebnega nadlegovanja kapitana, reova dela. Skoro soglasno je bi- ki so jih povzročile infanterijske častnikov in potnikov parnika lo to vprašanje potrjeno. Nemški kroglje. se da sklepati, da so Ru-"Marienbad" in izjavlja, da jejkancelar Bethmann-Hollweg je si streljali iz oddaljenosti 400 do to le posledica vojne. — Poročnik' odgovoril: "Shakespeare pripa- 500 metrov. Na tako razdajo ima-Johnson. — Isti potnik s^parnika da celemu svetu". Veliki teolog jo kroglje pač še svojo prodirno Marienbad" pripoveduje, da je in zgodovinar, Harnaek. je odpi- silo, ali nevarnost je že znatno dosel v Patras tudi parnik Unga-.sal: "Shakespearova dela je tre- manjša. Izmed 30 ranjencev so ro-Kroate "Korona" in da je ka- ba predstavljati; Nemci se neče- bili samo trije smrtnonevarno za-pitan tega parnika pripovedoval, mo ločiti od visokih dedov nem- deti. dasi so v dvajsetih slučajih
slanik na Dunaju vedel za be- f katero bi se mogli zanesti (ta-sedilo avstrijske note, pcslane v ko!) kakršno potrebujemo (Av-Bclgrad, predno je bila poslana strija — nemški pudel) v ocigled in da jo je brzojavil nemškemu naših vzhodnih in zapadnih sose-cesarju ter da nemški poslanik dcVi ^ vedno bo>lj grozijo (toda. sam odobrava vsako vrsto te no-|Hij „i Nemčija prva po balkan-te. (Angleška Bela Knjiga st. ski vojni gfrahovito povečala svojo armado? Pis.). Zato smo dali Avstriji popolnoma prosto roko v nastopa zoper Srbijo. Mi se nismo udeležili predpriprav.''
Nadaljni dokaz, da je Nemčija v Petrogradu hinavsko lagala. češ, da ni vedela za besedilo avstrijske note. imamo v drugi listini, prijavljeni v prvi angleški li«*li knjigi. To je poročilo angleškega poslanika v Berlinu o sestanku na večer tretjega dno (21. julija) pred avstrijsko noto, ki ga je imel z nemškim tajnikom /.a zunanje zadeve. Ta faj ii i k po imenu von .Tagow, je ta večer namignil na bodoči avstrij ski naskok v Belgrad. Iz n.irgo-
viii beseil je bilo spoznati da j»* fa naskok že prej pričakoval. Silil je tudi v to. da s«* mora :*az-p«>r zanesti m<*d Avstrijo in Srbijo samo. in tla bi se «<l drugje ne smelo vmešavati, ( i'u <••<> pa N« inrija že sama naprej vmešava, poznrje pa litiski p.t-dbaei-va. da Kuska vmešava. Pis.).
Tu vidimo, kako nestrpna je Nemčija že vnaprej, kako zae.e-
!»:>.) In če hi najvišji svetovni sodni dvor to pričanje ovrgel, ker sloni na "zasebni informaei-ji t«*daj nam štrli v liee uradni zagovor nemške vlade same. objavljen v predgovoru nemške Bele Knjige, ki se glasi dobesedno. "da je nemško vlado Avstrija vprašala za svet pred ultimatom in da je nemška vlada ne samo odobrila avstrijski nastop, ampak celo dala Avstriji prosto pot (earte blanche) to tega nastopa.
(Tu prav (»osebno opozarja pisatelj teh vrstic občinstvo, naj pazno sledi in naj uvidi, kako se j«' nI<» Nemeiji za to. da zatr*' slovansko premoč v Avstriji, da si s tem zagotovi nemško premoč m da tako ostane Avstrija za njo koristna zaveznica. Zato predvsem objavljamo te vrstice, ve-doe. <!u ohranjamo slovenski zgodovini, dokler se bo govorila naša sladka materinščina, reenico. da so šli avstrijski Slovenci in drugi Slovani ua nemško mori-šee, ne zato. da bi varovali svoj oJ is t mi e k in obstanek Avstrije, am
oholosti in vlade željnosti. l)a so šli pomagat ohraniti svojemu lastnemu krvniku njegov krvavi "job". Kot triglavske skale, stoji pribito, da so se Šli Slovene: dat križat na lastno ISol-goto, šli so prelivat kri malega izmo/ganega narod« za obstanek hudobnega izkoriščevalca Nemca. Kateremu rodoljubu — brez razlike strank st* ne udero solze najhujše ogorčenosti, ko inora uvideti, da je prokleta avstrijska vlada poslala ul*oga sloveti -
bi ga hotelo požreti. Trije avto-
, ...	1 .. _ . ~	»upuijSM vojna. tcaiere stroški
k S0.!f°, V..T.U m tam_,S!n9 s« Angliji prinesli bogat dobiček.
ko je zaposedla zlata in diamantna polja. Kupčijska vojna so bili tudi boji med Španijo in Kubo. ki so jih vodili severo-ameriški sladkorni špekulanti. Ravno isto velja o salpeterski vojni med Či-lejein in Perujem, v katere oza-dj u so stali evropski bankirji. V rusko-japonski vojni je šlo za izkoriščanje Mandžurije in Koreje. Ta vojna je stala Japonsko 4 milijarde mark, Rusijo 6 milijard. Prva balkanska vojna je menda stala prizadete države 90 milijonov funtov, t. j. okroglo 2500 milijonov mark. Stroški za posameznega moža so znašali na dan 6 mark. Seveda se tu ni vsega v gotovini plačalo: veliko se je re-kviriralo doma in v osvojenih pokrajinah. Natihoma je romalo tudi veliko zakladnih obligacij v Pariz, ki se večinoma še do danes niso vršile, kar je najbrže tudi eden izmed vzrokov sedanje nenavadne finančne slabosti fran-coske republike. Pri proraeuna-11 ju vojnih stroškov pa ne pridejo v poštev samo neposredni stroški za armade, marveč je treba vpoštevati tudi podpore družinam vojnih obvezancev in skrb za o-stale svojce padlih vojakov. Da-
videli vojake, kako z mrzlično naglico zasipavajo jame na cesti, ne da bi se menili za strašni snežni inetež. Videli smo kolone ujetnikov; mnogi med njimi so bili apatični in podivjani, drugi zopet so dobro izgledali.
"Kdo izmed vas zna nemški?'* jih vprašam.
Eden se oglasi.
"Kaj ste v eivilu?"
"Gledališki igralec!"
"Kje?"
"Na dvornem gledališču v Petrogradu !"
"Kakšno razpoloženje je v ruski vojski?"
"Preje je bilo dobro; sedaj se je poslalwalo. Kar se mene tiče. bi najraje umrl."
"Zaknj? Saj se vam ne bo nič zgodilo."
" 1'jetnik je izpostavljen za-smehu. Sedaj tu med Nemci, kasneje pa doma še vse huje."
Kolona avtomobilov krene da-Ije.
Potem smo zopet srečali ujet-niške transporte. Tisoče in tisoče. Za njimi vozovi z ranjenci. Hrabri vojaki nam navdušeno kličejo in se zahvaljujejo za naše pozdrave. Židje: starci, mladeniči, odrasli možki. ženske, otroci. Zo-'
da je videl na višini Malte mno go angleških in francoskih vojnih ladij. Opazil je tudi, kako sta dve majhni ladji vleki za seboj dve veliki vojni ladji v Malto. To je bilo takrat, ko se je bil vršil ob črnogorski obali boj z avstrijsko malo križarko "Zento", ter je zato upravičeno misliti, da je 'Zen-ta' poškodovala ti dve bojni la-diji.
Za poveljnika 3. armade
je imenovan general pehote Sve-tozar pl. Boroevič pl. Vojna. — Vpokojena sta zborna poveljnika general kavalerije Giesl pl. Gies-lingen (8. armadni zbor v Pragi) in general pehote pl. Hortstein (i), armadni zbor v Litinoricak). Iz zdravstvenih razlogov so odpuščeni armadni poveljniki vitez pl. Auffenberg, in zborna poveljnika Koloszvarv de Koloszvar (11. armadni zbor v Lvovu) in general pehote Oton Meixner (7. armadni zbor v Temešvaru). Za poveljnika 8. armaduega zbora je imenovan podmaršal pl. Scheu-cherstuel, za poveljnika 6. armad-nega zbora (Kassa) Artur Arg, z apoveljnika 7. armaduega zbora. podmaršal Fail-Orieszler <zaj poveljnika 8. armadnega zbora, podmaršal Štefan Ljubičič je po_-višan za fcm. in imenovan za poveljnika 11. armadnega zobra. za generala pehote in za poveljnika novo ustanovljenega 17. armadnega zbora je imenovan podmaršal Kari Kritek.
Nova postava o varuitvu otrok.
ške kulture". — Berlinski župan	kroglje prodrle pljuča. Na glavi
je pisal: "Smo sovražniki živih,	so vojaki največ ranjeni na levi
ne mrtvih. Veliki možje pripa-	polovici, pač zato. ker drže pri
dajo vsem narodom, ne samo svo-	streljanju glave na desno stran
ji domovini. Shdisespeare je že	obrnjene. Mnogo ran je od šrap-
sto let tako vdomačen pri nas.	nelov. a tudi te večinoma niso ne-
da ga lahko smatramo za svoje-	varne. Procent nevarnih slučajev
ga." — Časnikar Harden se zav-	se zmanjšuje vsled hitre zdravni-
zema celo, za to. da naj se upri-	ške prepomoči na bojišču. Videl
zarjajo tiste Shakespearove dra-	sem mnogo ranjencev, ki so osta-
me, v katerih se Angleška naj-	li pri življenju samo zato, ker so
bolj poveličuje.	bili koj na bojišču operirani. In-
_ . _ .,	fekeije so neobičajno redke, kar
Sodba vojaškega zdravnika.	, - , , . . . ,
v„r .. , -, . >i*i	kaze. kako skrbno se dela
Vodja ene pestauskih vojaških	. . „ . ...
, . - . . . , .,*'	njenci Z zdravniškega
bolnic je v listih obelodanil poro-	. . „ . , . •
»;« ....... r .	so torej Kusi spodobni sovrazni-
cilo o svojih,skusiljah z ranjenci.	, - . . .. . . . , .
, • ... . , , ., ,	ki. I o ie tudi njim na korist, kai-
ki so bili zadeti od ruskih kro-	- j j
gelj. Zdravnik piše: Ranjenci, ki	u tudl Pn nas Srbimo za ruske
so poverjeni moji oskrbi, so bili	ranjence tako. kakor za svoje
vsi ranjeni na severnih bojiščih,	j lastne.
nj;i f. zahtevo in do kc re-;i v.stra-pak kot sužnji iietnsko^iruske pH (|ji ^ ^ mQra raz,M,r J>0.
ravnati meti Avstrijo ir: Srbijo samo. Tu se zahteva. <Ih se mora Avstriji dovoliti napasti (vpad!) Srbijo, ne da bi se zato pobrigal kdo drugi razen Nemčije, seveda!-. dasi bi tak vpad ponižal in uničil Srbijo in evropsko ravnotežje! To je logika Iwrlinske nadkulture. lierlinske buče. kateri se more posvetiti samo s svin-čenkami!). Nemčija hote prezre solidarnosti evropske omike in dejstva, da je tedaj obstajala neka. dasi neformalna vseevropska ska jagnjeta na morišee. v zrelo 2Veza po.vK.elia IKJ diplomaciji, nemške požnšnosti in krvne po- c Stoječ i že stoletja.
hlepnosti? Ali so sfiloh še kaka: ...	. , ,	- ,
.	iii i-	nam treba dokazovati, ka-
sretlstva. ki 'o ne bil« dovoljena. '. . ,	,	.. .
______firutalna je bila avstrijska nota in kake zahteve je vsebovala. I Težko bi bilo v zgodovini najli
.	Lti	i žalečo listino. Njeno krivič-
Zl nei»otrebuega halisburgove«. I	.	.....	. .
.	, .- ii u- t. u i nost je iiovecalo se dejstvo, da je
ali i>a V k -Tiiati dlaki hohmzol . , V.--	. , -
. . ,	! imela .Nrbna samo 4x ur časa za
lcrnskega protest«ntovnkeira pa-i .	. * , .	. .
, v- . -i i - i	-- »lgovor ir da je bila vs*-biua av-
peza ! Niste sli v boj. da mascu-| ...	, -
,, .. . -i- . u - .stnjske note objavljena evrop-j#*te herdinainiau sli ste v	z*' .. . .	. , '	1
Z	- i» i- i*kim državam sele 24 ur potem,
krvavega mesarja gori v Beril- .	. ..	_ ,-!.
II, -šli st. v boj zato. da vas pe- Vk° ^ "''l'" ^^
kb n^ki snvr.fr. v zv.zi . Turkom.	*** ">	***** 34
-r	ur časa. da bi ohranile svetovni
!>otrehi z zemlje. Ta sovrag to . ^^^	f. , TTT
. u— .. i.:« .. mlr- (Nemška Bela Knjiga st. •»: sam priznava v krvavo hinav- ,	#	..	* 7
, j- » . 1 _ 1 ^ 1 - ruska Zolta Knjiga st. 2.;. skem diplomatskem slogu. Sedaj
z ra-stališča
NEKAJ ZELO KRASNEGA ZA BOŽIČNO DREVESCE JE
tli patentirano
angeljLko zvcnenje z trobento.
Nad ">(10.000 kosov smo prejeli iz starega kraja in napravili bomo s tem veselje v vsaki družini. Priprava je čevelj visoka ter so jo lahko pritrdi na vrli bo-žičncgit drevesca ali pa postavi na mizo. Obstoji iz :> angelov. svečnikov, -i zvoncev in jedne turbine. Spodaj so lejic slike bettehemskib jaslic z napisom: ".Slava Bogu ivi višavah" itd. Zvonovi so iz čiste modi in krasno izdelani. Kakor hitro s.* prižge svečke. >e prične mikati turbina in angeljčki prično udarjati na zvončke in sladki glasovi zadone. Lepšega darili si ne morete predstavljati. Otroci se vesele in stari vživajo. Te krasile zvončke lahko rabite za okras v sobi. (>odbo imate lahko vselej.
0	, ,	.	ako prižgete sveče. Pošljite 1 dol-ir in mi Vam to odpošljemo.
S cesarsko odredbo se je uve-
ljavila novela k splošnemu državljanskemu zakoniku, ki jo je gosposka zbornica sprejela. Ob-sega predsem določila o varuštvu otrok. Nujnost utemeljuje, ker je radi vojske odsoten velik del moškega prebivalstva in ker je veliko ljudi umrlo. Izpreminjajo se določila o obrokih glede na proglasitev smrti kakor tudi glede na pravice v rodbinskih in v va ruški h zadevali, kar vse je bilo že dolgo potrebno, da se izboljša ; konečno se izboljšuje tudi postavni red o dedičih. Skrajšali so se obroki za proglasitev smrti. Cesarska odredba odstrani izključitev žensk v gotovih pismenih izkazilih in v pravnih poslih. Rodbinsko pravna določila vodi pred vsem pomislek, da ni več vsled vojske mogoče, da se od god i ča-
__. v,.	» , 1 "i* 1 i,J' m pozabiti na različne od- su primerno varuško pravo; na
pet kmečki voz. Avtomobili z da-1zu^.j	.	1	^
■ r» *	* ... skodnine prebivalcem lastne de-
rovi. Potem zopet ranjenci 111 - • ,	.. .	.
■ . -, - t, - -	. . i7«*1^ »n končno škode na raateria-
ujetniki. To je vojna posetnica. -
drugi strani je pa že radi časovnih dogodkov človeško življenje
Končno smo dospeli v "Hin-iri,^ ____ - V . . . m t , . . — - v »	..
,	...	•	, ske povzroča državi vojna. Treo- državo in za splosnost voznej.se.
nburgovo t. p. v njegov glav-	.	. .. J	. , , , -	, ,
t.	1	v,na in promet počivata, najkrep- kakoh sploh kdaj. Novela obse-
lrou«	_____■ _ __ .	. . .... ... r	j _ 1 _ ri	-..L .I:-.
In. Pa še druge indirektne stro-jin urejena vzgoja potomcev za
da w slownski * 11 a rod ič otrese svojega /atirab-a Nemca, naj ta uganja svoje grozovit ost i v ko-
]ki nazaj k zgodovini, začrtani v uradnih listinah!).
Četrti paragraf nemške Bele Knjige se glasi dobesedno:
' Avstro-ogrska vlada nas je vprašala za naše mnenje v tej zadevi (to je srbski predbaciva-ni politiki). Mi smo mogli zago-
Ali se tako igra Ln šali s sve tovuim mirom? (Za tako omiko prelivajo kri slovenski vojaki, inesto da bi pometali svoje častnike v Vislo!)
Nadaljni dokaz. Nemška Bela Knjiga, Annex B, vsebuje grožnjo do tujih vlad, naj se ne vme-
toviti zaveznico, da se odkrito- .tavajo v spor — in to na dan, ko arčno vjemamo z njo in da bode- je bil ultimatum oddan. Nemči-mo odobrili katerekoli korake,'ja to govori o zahtevah Avstrije, ki bi se nji zdeli potrebni, da se ko druge vlade še niso dobile be-gibanje, naperjeno eedila note! Ista listina pričaku-1 monarhijo, je vnaprej, da se Srbija ne bo.
, udala 1	J
Ob 4. in pol me je generallajt-nant grof Schlippenbach spremil k vrhovnemu poveljniku vzhodne armade, generalobrstu pl. Hin-denburgu.
Veselili smo se. da smo našli tega moža v najboljšem razpoloženju.
"Meni se izvrstno godi!" se nasmeje pl. Hindenburg. "Včeraj so naše čete pred Varšavo zopet potolkle nekaj ruskih armadnih zborov tako temeljito, da je bilo pravo veselje."
Pl. Hindenburg je pripovedoval dalje živahno, veselo, radostno. Od tega se sme v današnjem času priobčiti le nekaj. Razložil nam je svojo taktiko, potem av-
kejše roke so zaposlene v vojn in tako rastejo vojni stroški v ne-doglednost.
Nekaj posebnega pa je v gospodarstvu dejstvo, da si dežele pri vojni jako hitro opomorejo, in sicer ne samo zrnagovaI\. marveč tudi premaganci To je bilofve preskrbe matere 111 otroka že opaziti po napoleonskih vojnah.'pred rojstvom, končno se določa
ga vec določil, da se izboljša pravno varstvo nezakonskih o-trok. Obsega sledeče izpremeinbe v korist nezakonskim otrokom: priznava se pripadlost k rodbini matere, ime podeli mož matere, zagotove se stroški poroda in pr-
po vojni leta 1870. ter sploh po vsaki večji vojni.
Raznoterosti.
Doživljaji na avstro-ogrskih par-nikiL.
Iz Pat rasa je dospel v Trst ne-strijsko in končno rusko. Obširno j ki pasaži r Llovdovega parnika nam je opisal, kako je bilo v 1 * Marienbadkateremu se je po-Vzhodni Pruski, kaj se je zgodi-; srečilo priti preko Italije v Avlo pri Tannenb*»rgii in mazurskih , strijo. Parnik Marienbad" je jezerih.	j dobil pred izbruhom .vstro-ogr-
Slavil je Avstrijce, kot da so!sko-angleške vojne brzojavno na-vstrajni, hrabri, žilavi. Ravnokar ročilo. da naj se nemudoma vrne
so bili med Sano in Vislo pognali Ruse v vodo.
Rusko topništvo dobro strelja, seveda strašno razmetava mnni-cijo. Pehota ni ravno slab.: ljudje stoje, streljajo in nimajo živcev. Ruska konjenica ni za nič.
"Pa Varšava?" ga vprašam.
"Naše čete stoje, kakor sem re-
v Trst. V Sueškem prekopu pa je bil parnik ust. vi jen. Čez 24 ur pa zopet izpuščen, ker vojn. oficijelno še ni bil. n*poved.n.. V kretskih vodah p. je ust.vila parnik angleška kri žarka *4 ( halam * oddelek angleških mornarjev je prišel na krov, preiskal listine in odstranil aparat za brezžično te-
THE MOERCK IMPORTING CO., 270 W. 131. St.	New York City.
S POZOR!	POZOR!	POZOR! C j
i i
POZOR!	POZOR!	POZOR!
Edino te vrste slovensko podjetje v Ameriki.
Moderna brusilnica in trgovina
kateri imam na izbero najboljše šivalne stroje po najnižjih cenah.
Poleg tega imam največjo zalogo impor-tiranih. kakor tukajšnjih britev, škarij, nožev, strojev za rezanje las in vsakovrstno drugo brivno in rezalno pripravo.
Nadalje brusim britve, škarje, nože in vse drugo rezalno orodje. Popravljam puške, samokrese in druge različne stvari. Popravila kakor postrežba točna in zanesljiva ' po najnižjih cenah. Se priporoča
Karol
5806 S t- Qair Ave,
» j 5806St. CUcur Ave,	Cleveland, O. « »
uWrdlilfiUi^
jo ugodnosti za v očetovi hiši vzgojene nezakonske otroke po očetovi smrti. Novela obsega tu di doiočila glede na zakonito pravico do dedščine med nezakon skimi otroci in njih stariši. Izpre-m em be določil splošnega državljanskega zakonik, vodi tudi namen. da se določila o sprejemu o-trok za svoje v interesu otroškega varstva olajšajo, da se tako zagotovi velikim osirotelim in nezakonskim otrokom dom in urejena vzgoja. Starostna meja st«-rišev. kad.r l.hko izbirajo otroke. se je zato znižala na 40 let. Novela n.«lalje določa, da >m»-ženska voditi vvuštvo in kur.-telo. ustanove s»- tudi varuški sveti kot oblastvena uvedba. Obsega tudi zasebno pravna določila o varuštvu v zavodih in o generalnem nadzorstvu, ki s«> pa h* določi, če ni n. razpolago posameznega varuha.
kel, pred Varšavo; zadnji boji so legrafijo. Ladjo so nato eksorti-
se vršili pred Varšavo. Osvojitev Varšave ne bo delala posebnih težav. Utrdbe so zastarele in so jih hoteli podreti, če se ne motim/'
Prava slast je biti na čelu taki vojski. Od generala do zadnje-
rali v Aleksandri jo Med vožnjo je bil vedno naperjen en top angleške ladje na "Marienbad". V Aleksandriji so ladjo končno zasedli ter izdali moštvu in pasa
8hakespeare ortane na nemškem odru.
Med nemškim narodom se je začelo velikansko (gibanje jproti vsemu, kar ni nemško. Iz jezika mečejo tuje besede, z napisov tuje izraze, naj so še tako vdoma-žirjem dovoljenje, da smejo na ceni in tudi iz gledališč izganja-francoskih in angleških ladjah • jo tuje igre. Poleg politične, ho-
ga moža je vse polno zaupanja. š nadaljevati pot v Patras. Predno če j o doseči tudi najpopolnejšo
je kri žarka "O ha tam" zapustila gospodarsko ter intelektualno ne-
I m enik
padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski.
Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s posebnim ozi-rom na vojne oddelke, pri katerih služijo Slovenci. Ta imenik sestavljen je po abecednem redu in sicer: kje j« U« J*m». let* r*j*t»«. kater**« vafac-m *44clka priyd« L t i. tako da lahko tukaj najdete onega, za katerega bi radi vedeli. Pri padlih navedeno je kje so padli in kje so pokopani,
Kri ranjenih pa v kateri bolnišnici se nahaiajo, tako da jim lahko pišete, iikjer drugje ne morete dohiti tako točnih podatkov, kakor v tej knjižici. Cena isti je 25 centov pri
Felix M. Dolinar, 45 Vewy St. Dept. G,	New York, N. Y.
Pazite na Dept. 4<G".
Kdor želi razprodajati knjiž co naj si piše po pogoje.
Za vsebino ogluor Bi odgovor* [Aleksandrijo, je dala z ročnimi odvisnost. A sami vidijo, da mo-> ne uredništvo m* upraveištvo. signali parniku "Marienbad" to- ra to imet^ svoje meje. Tako je
n iriitrni-m; iiiiifiiiaiiflatefri itma -rrht	. .	--------
'KRACKERJEV' BRINJEVEfl
je aajstarejse ia od zdravnikov prizMoo kot aajboljše sredstvo proti aotraojui bolezai«.
"KRACKERJEV" brinjevee je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod m ee prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevee, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a'i gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas.
V zalogi imamo tudi čisti domači
TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery.
naročila m točno isvriujofo
i^^^^jeMilŠtr 1 r 1 --i 1. •
Prva Slovenska vqletrgovina.
The Ohio Brandy Distilling Co«
610244, ST. CLAIR AVL, CLEVELAND, 0.
..........
OliAfl NARODA, 25. NOVHMBB A^ lili. '
Jtg9$l8f«BSkl
BI
=s
Kltll. if^M^l
B
takorporirant do« 24. jaasoaija 1901 ▼ državi
S«M T ELY, MINNESOTA.
•UWI UlADHiai
Predsednik: 9. "A. GERM, 607 Cherry Way or box IT M dock, Pa.
Fodpredaednikt ALOIS BALANT, 113 Iterling At^, gu-fcerton, O.
Blsrni tajnik: GEO. L. BBOZTCH, Box 424, Ely, Xing, Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. ■Mimiki LOUI« KASTE LIC, Box 583, Salida, Col«,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Jolief, W, NADZORNIH:
KIKE ZUNICH, 421—7tk St., Calumet, Miek. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kani. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI JOHN AUSEO, 6413 Matta Ave., Cleveland, O, JOHN KR2I&NIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
RAN JUSTIN, 1708 E. t8th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308— 6th St., Rock Spring Wy«. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wuh.
POMOŽNI ODBOR:
J08EP MERTEL, od draStva itr. 1., Ely, UwiL
ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva sty. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva Stv. 114., Ely, Miiui
V«i dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poti ■jatve naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritoibe >a na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se heBod« »tiralo.
Drsitveno glasiloj "GLAI NABODX«,
Imenik uradnikov kralsvnib društev Jugoslovanske Ka toliške Jednote v Zjed. državah ameriških.
Ouitvo ■«. Ciril In Mstod, it 1 v Ely. Minnesota.
Predsednik: Frank Gasperlin; tajnik; Fr. M. Delasich; blagajnik in zastopnik: Stefan lianovec. Oba v Ely, Minn.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 2®. v Joa. tikale tov i dvorani.
Druitve iv. Srce Jezusa it 1 v Ely, Minnesota. Predsednik: Janes liutar, Box 960; tajnik: Anton Knapp, Hox 4S0; blagajnik: in sastopnik. L,uiiovik 1'erušek, Box Ml-
Vsi v Eiy, Minn.
DruStvo sboruje vsako 4. nedeljo v me-Sft-u lortio ob 10. url dopoldne v v Josip tikaletovi dvorani na Sheridan St.
Druitvo sv. Barbara it. 3 v La Satie. IC.
Preda: Frank Petek, 147 Onion St, ta-i-tajnik: Jo« »petič, 1043 - 2nd St., blagajnik: John Potočnik, Ho 22; a^stopnik: John Vogerlč, 444—«th St. Val v JL* Salle 1111.
Druitvo sboruje vsako drugo nedeljo
* mesecu v dvorani sobrata, Math. Kom pa.
Druitvo sv. Barbara it 4. v Burdin«. Pa.
Predsednik: Lovro Dolinar, Box 262; Burdine Pa.; tajnik John Demšar, box 117, v Burdtne, Pa; blagajnik: John Ker-sisnik. box 138, v Burdine, Pa.: zastopnik Stefan Vozel, box 1*2, v Bridgeviiie, V*.
Druitvo sboruje vsako drugo nedeljo
v mesecu ob 2 uri p<i|i<r,dne v Slovenskem domu v Brdine, Pa.
Druitvo sv. Cfril In Metod £t. 1« v Johnstown, Pennsylvania.
Predsednik; Joseph Intihar, 905 Chest-nuth St.; tajnik Ivan Tegeij, 1115 Virginia Ave.; blagajnik: Ivan Bruskole, 415 Cnestnut St.; zastopnik: George Oša ben, Box 788, Conemaugh, Pa.
DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v lastni dvorani.
Druitvo sv. Jožef žt. 17 v Aldrldge. Mont.
Predsednik: Jacob Blatnik, Box 123; tajni k: Gregor Zobec, Box 144; blagajnik in zastopnik: John Petek, Box 144.
Duštvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob deveti url dopoldne v Petek & Zobec dvorani na Happy Hallo.
Druitvo sv. Alojzij it. t« v Rock Springs, Wyoming,
Predsednik: Fank Putz, 402—"th St.; tajnik: John Putz, 402 7th St. blagajnik in zastopnik: Louis Taucher 299 H. 3rd St. Vsi v Springs, Wyo.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob deseti uri dopoldns
Druitvo sv. Alojzij it. 19 v Lorafn, O.
Predsednik: Johan Tomažič-, 3222 Globe Ave.; tajnik: Frank PavliC, J395 East 29th St.; blagajnik: Andej Klin^r, 1748 E. 3<>th St.; zastopnik: Jožef Urbaa, 2160 K. 28th St Vsi v Lorain, O.
DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo
v mesecu v prostorih sobrata Alojzija Wiranta na 1700 E. 28. and Globe Ave-
Druitvo sv. Jožef it. 20 v Gilbert, Minn.
Predsednik: Matt Majerle, P.O. Box 52; tajnik: John Zalla, Box 484; blagajnik Joe Nosan, P. O.; zastopnik; Frank Lapp, P. O. Box 581. Vsi v Gilbert, Minn. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mespfu oh 2. uri popoldne v Joe No sana dvorani.
Druitvo sv. Barbara it. 5 v Soudan Minn. I Druitvo sv. Jožef it. 21 v Denver, Colo.
Predsf.lnik: Geo Nemanlch. Box 741; 1 I'reds.: Joe Prijal^tj, 52332 Wash. St.; trfjiiik John I »i an,	< >ha v Sou- tajnik: Frank Skrabec, 4 Sheedy Row;
dm, Minn ; blagajnika: Anton Gornik, blagajnik: John Cesar, 5129 X. Emers-15K&: saHtofiiil:: \11ion St .-fa nich, 15:»« fori St.; zastopnik: Frank Smole, 4683
O!!« v Tower, Minn.
DruStvo sboruje viMkn četvrto nedeljo » mesecu v cerkveni kapeli v Tower Mlui.
Franklin St. Vsi v Denver, Colo.
DruStvo zboruje vsakega 16. v mesecu v Mat. Sadarjevi dvorani, 4600 Humbold St. Elyrla.
Oruitve Marl Is Pomaaal it. % v Lorain,
Ohio.
Predsednik: J<>Mip Bh Jec, 17S3 E. 28 II., tajMk: Ludovik petkovtiek, lh;>fi E. 13 Htr.; kastopaik in blagajnik: Frank KrlAtof, 1406 E. 29 St. Vel v Lorain, Ohio.
DruStvo sboruje vsako tretjo nedeljo V mesecu ob pol stinovih prostorih rain. O.
Druitvo sv. Ciril In Metod it. • v Calu
met. Michigan.	___
Predsednik .Mihael kmbuchar, 113-7th'nik: Ant. Fritz; zastopnik: Anton Fritz
St
;iih v Frank Ju- i »485 Ewing Avenue. 1708 E. 28 St., Oo-
DruStvo »v. j url J št. 22 v So. Chicauo. III.
Predsednik: Joseph Sebohar, 9553 E-wing Ave.; tajnik: Anton Mota, 3635 Ave. M.: bb.gajnik: Nikola Jakovčich, :»621 Ave. M ; zastopnik: Anton Motz, 1)635 Ave. M. — Vsi v So. Chicago, 111 DruStvo zboruje vsako drugo nedeljo mesecu v Frank Medoshevl dvorani,
Društvo Ime Jezus Št. 25 v Eveieth. Mlnn.
Predsednik: Alojz Kotnik; tajnik: Alois D o v £ e, (U3 Adams Ave. blagaj
tajnik John llenli'h, 817 S.ott St.;[vsi v Eveieth, Minn ajnlk: Mihael Kunirh, jr. 421-7th St. DruStvo zboruje v«
blaga j ■
SMStopnik: John Ilenich, 117 Scot Str. Vsi v Calumet Mich
DruStvo sboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri dopoldan v cerkveni dvorani Sv. Jožefa.
DruStvo sv. Štefan it 11 v Omaha, Nebr.
Predsednik Anton KraSovec, 381 So. S3. St. ;■ tajnik: Frank Cepuran, 1423 S. blagajnik; Jon. Cepuran, 1423 So. 12 St.; •astopnik: Frank Žitnik, 1101 So 22 St. Vsi v So. Omaha.. Neb. DruStvo sboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldan v Soli 1 »Ji Bo. 14. St.	#
Druitvo sv. Jožef it. 12 v Pittsburg. Ps.
Predsednik: Frank Ali«, 7040 Herml-t«ge St.; tajnik John Siinončich, Fa-byan St . N. S.: blagikjnik in zastopnik: trunk Kres« 610« Natrona, Alley. %"sl v Pittsburgh, Pa. DruAtvo sboruj« vsako drugo nedeljo v mesecu v Slovenskem domu v Pitts-birgh, l*a , na 57th St. in Butler St. ob dv<*h popoldne.
C»ri*4tvo sv. Alojzij it. 13 v Baggaley, Ps.
IVed-tednik: Ivan Resnik^ Whitney, P«., Box 11«; tajnik: Ivan Arh, Box 162, Whitney, Pa.; blaganik: Anton Rak, ftox 51, Hostetter, Pa.; zastopnik: Ivan Jurh, B<i* 161, Whitney, Pa
>m*tvo sboruje vsako tretjo nedeljo v mtsccu ob l. url po[K>ldan pri sobra-tn Antonu Mauser na Hostetter, Pa.
Ktavltvo sv. Jolsf H. 14 v Crockett. C«l
Predsednik: Mihael PaStlj; tajnik: M-K^msnich, Box Wt; blagajnik: Frank Vftllkorija. zastopnik: F. GorlcTi. Val v ( lockPtt Cal.
DruStvo zboruj« vsako tretjo nedsljo t meoecu ob deveti uri dopoldn« v P. itialon dvorani v V »iona, Cal.
D -uitvo sv. Potsr In f»avol it 15 v Pueblo Colorado,
Predhodnik: FlUp Strele. 704 Moffat rtl-fk.; tajnik: Fank JaneS, 1212 Boh-r 11 Mri Ave.: bluKajuik: Joe B*-s.-l, 1240 |Ui. Santa Fe Ave.; saatopnlk John Zu-^mnm, 1231, Boh ne n Ave.
zboruje vsakega dno IS. r v dvoanl John Jermana na
t^ mnu. rt AY0. Puo^Jo, Coi*
zboruje vsako četvrto nedeljo v mesecu v Maks Stipetlče7l dvorani.
Druitvo sv. Štefan it. 26 v Pittsburg, Ps.
Predsednik: Joseph Leban. 2037 Laut-ner St., Toy Hill, Allegheny; tajnik: John Smolej 5336 Butler St.; blagajnik: Louis Kompare, 5624 Dresden Alley: zastopnik: Ignacij Podvasnik, 4734 Hatfield St. Vsi tri v Pittsburg, Pa
DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan v Slovenskem domu na 57th Butler St.
Druitvo sv. Mihael Arhangel it XT v Dlsmondville, Wyoming.
Predsednik: Ivan Stremfel, Diamond-ville, Wyo.; tajnik: Joseph Motoh. Box 141, Kemmerer, Wyo.; zastopnik; Anton Z Arko, Box 172, Dlamondvllie, Wyo.
Druitvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri Antonu Z. Arko.
Druitvo sv. Marlla Danic« it, 71 v Sublet, Wyoming.
Predsednik: Joseph Turk; tajnik: Frank Žagar, Box 104; blagajnik: John Zlabornik, Box 193; zastopnik: John Krai n c, Box 104. Vsi v Sublet, Wyo. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob devetih dopoldn« ▼ prosto rih Ci talne druibe.
Druitvo sv. Jožef it. 29 v Imperial. P«.
Predsednik: John Pirth, Box 302; tajnik: John Birant, Boxr 312; blagajnik: John MiklavčiC, Box 87; »astopnik:
Alotz Capuder, Box 86.
Vsi v Imperial, Pa. DouStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v m esecu v druitvenl dvorani.
Druitvo sv. Jožef it. SO v CMsholm, Mlnn
Predsednik: John Kocherar, Box 18;
tajnik: Jacob Petrich, box 96; blagajnik:
Frank Govie, Box 752; zastopnik: Frank
Cam pa, box 863. Vsi v Chlskolm, Mlnn.
Druitvo zboruje vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu v Lorenc Kovačevi dvorani.	N
Druitvo sv. Alojzij it. 31 v Braddock. P«.
Predsednik; Josip IvanMč: tajnik: Joseph Ko-shir. Box 7s ali 1127 Maple War; blagajnik Alojzij Brovau Turtle Croek, Ps., Bos 52; wrtop-
nlk: Alois Hrovat, Box 52, Turtle Creek, Pa. Drugi pa val v Braddock, Pa.
Druitvo sboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Rubensteinovi dvorani na voglu enajste ulice In Wahlngton Av«.
Druitvo sv. Marija Zvezda it 32 v Black Oiamond, Washington.
Predsednik: John Terbove, Bo* 662; tajnik: Anton Tashker, P. O-, Box 180; blagajnik: Georg J. Porenta, Box 700; zastopnik: Joseph Burkelca, Box 52. Vsi v Black Diamond, Wash. Druitvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob devetih dopoldn« v Masonic dvorani. »
i
Druitvo sv. Barbara it. 33 v Trestle. Pa.
Predsednik: Anton Erien Turtle Creek R. F. D. 1, Box 82; tajnik: M. Peternel, R. F. D.. Box 77; blagajnik: Johan Šl-frar, R F. D. j Box 124; zastopnik: Frank Schifrar, R. F. D. 1, Box 76. Vsi v Trestle, Pa.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo
v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenski Narodni dvorani v Tresti^ Pa.
Druitvo sv. Peter In Psvel it 35 v Lloy-dell, Pennsylvania.
Predsednik: Frank Arhar, Box Si; tajnik: Louis Svlgelj. Box 14; blagajnik: Matija Hibar, Box 3. Vsi tri Lloydell, Pa.; zastopnik: Endi Drobnič, Box 176, Beaverdale.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v lastni dvorani v Lloydell, Pa.
Druitvo sv. Alojzij it. 36 v Conemaugh, Pennsylvania.
Predsednik: Mihael Rovanšek, R. F. D. 1; tajnik: John Brezovec, Box 6, blagajnik; John Kukovca, Box 435; zastopnik: Joseph Dremelj, Box 275. Vsi v Conemaugh, Pa. m Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob devetih dopoldn« v lastni dvorani na First Alley, Conemaugh, Pa.
Druitvo sv. Ivan Krstnlk it, 37 v Cleveland, Ohio.
Predsed.: Louis J. Pire, 6119 St Clair Ave., N. E.; tajnik: Ivan Avsee, Met ta.
Ave. N. E.; blagajnik: Anton Zakrajšek, 992 E. 6-4th St. I*. E.; zastopnik
Frank Milavee, 1031 E 61th St. N. E.
"Vsi v Cleveland, O.
Druitvo zboruje vsako tretjo nedeljo
mesecu v Ivan Grdinovl dvorani na
6025 St. Clair Ave. N. E.
Druitvo Sokol it 38 v Pueblo, Colorado.
Predsednik: John Ribich, 1231 Taylor Ave.; tajnik: John Kocman, 1115 Mahrem Ave.; blagajnik: Joseph Culig, 1219 South Santa Fe Ave.; zastopnik: Peter Culig, 124£ Santa Fe Ave. Vsi v Pueblo, Colo.
Društvo zboruje vsakega dne 16, v mesecu v dvorani Sv. Jožefa, Cor Rush B. St.
Druitvo sv. Barbara it. 39 Roslyn, Wash.
Predsednik: Anton Brozovič, Box 375; tajnik: Anton Cop, Box 440; blagapnik: Maj k B ari če vi č, 375; zastopnik: Majk BariCevič, 375. Vsi v Rosyn, Wash. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v meseccu.
Druitvo sv. Mihael Arhangel it 40 v Clarldge, Pennsylvania.
Predsednik: Anton KosogUv Box 144; tajnik: Anton Semrov, Box 284; blagajnik: Lovrenc Arhar, Box 451; zastopnik: Jakob Zata.-, Box 105.
Vsi v Claridge, Pa. DruStvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob devetih dopoldne v Nemški dvorani v Claridge, Pa.
Druitvo sv. Jožef it. 41 v East Palestine. Ohio.
Predsedn'k: Josip Vidar. 422 E. Martin St.; tajnik: Pavel Tavčar, Box 67; zastopnik: Anton Jur-javcič. Box 64. Vsi v East Palestine. Ohio.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v prostorih brata Fra k Jurjavčlča.	,
East Palestine, Ohio.
Druitvo sv. Marija Pomagaj it 42 Pueblo Colorado.
Predsednik: John Erjavec, 401 Northern Ave.; tajnik: Frank Rupar, 222 Mesa Ave.; blagajnik John Vidič, 509 Stenton St.; zastopnik: Joseph Gfem, 708 So. Santa Fe Ave. Vsi v Pueblo, Colo.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo
v mesecu in sicer ob S. zjutaj in ob 8. zvečer na 1207 Santa Fe Ave.
Druitvo sv. Alojzij it. 43 v East Helena,' Montana.
Predsednik: Frank Rus, Box 27; tajnik: Jos. Mihelich, Box 200; blagajnik: Anton Smole; zastopnik; Fr. Fegel, Bx 70.
Vsi v East Helena.
Društvo zboruje vsakega dne 30. v mesecu v Josef Luzarjevi dvorani.
Oruitvo sv. Martin it. 44 v Barberton, Ohio.
Predsednik: Mihael Vrenik, 180 Houston St. ; tajnik: Louis Balant, 112 Sterling Ave.; blagajnik ni zastopnik: Ivan Cimperman, 13ox 431. Vsi v Barbeton, Ohio. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v( mesecu točno ob dveh popoldan na 436 Boliver Rd. dvorani.
Druitvo sv. Jožef it. 45 v Indianapolis, Indiana.
Predsednik: Frank jSpilar, 715 N\ Warm an Ave.? tajnik: M. A_ Pavel, N. Warman Ave.; blagajnik: Jernej Stampfcl ?44 N. Haugh St-: zastopnik: John Hribernik. 2615 W. Walnut St. Vsi v Indianapolis, Ind.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni url popoldne v GtCnikovi dvorani.
t
Dr"*+vo sv. Barbara £t. 47 v Aspen. Colo.
Predsednik: Matt Stariha, Box 34.; tajnik: Anton Skufca, bx 55; blagajnik: Frank Marolt, Bx 805; zastopnik: Louis Zelnik, Box 249. Vsi v Aspen, Colo.
DruStvo zboruje vsaki tretji poned^ ljek v mesecu v Elk-dvorani, East Hay-man Block.
Druitvo Vitezi sv. Jurija it. 4« v Kansas City. Kans. Predsed.: Mihael Novak, 431 Ferry St
tajnik: Louis " Luzar, 604 Dugaro St.: blagajnik: Peter Špehar, 422 N. 4th St.; zastop.: Jos. Cvitkovič, 518 Dugarro St. vsi v Kansas City, Kans.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu na 515 Ohio Ave., Kansas City, Kans.
Druitvo sv. Peter it. SO v Brooklyn, N. Y.
Predsed: Gabriel Tassotti, 423 Throop Ave., tajnik: F. G. Tassotti, 130 Scho-les Street; blagajnik Karol Lustik, Scholes St.; zastopnik Franc M urnik, 101 Montrose Ave., Brooklyn.
Društvo zboruje vsako tretjo soboto v mesecu v John Klug, Hubertus Jaeger Hall, 211 Montrose Ave v Brooklyn. N. T.
I
Druitvo sv. Peter In Pavel it 61 v Murray. Utah,
Predsednik: Louis Založnik. Box 33; tajnik: Josip K&stelic, Box 34; blagajnik: Josip Czelac, lig So. State St; zastopnik: Math. Shsbar, So. State St Vsi v Murray, Utah. DruStvo zboruje vsakega dne 14. t mesecu v Forest Mall. Murray Utah
Druitvo sv. Jožef it 62 v Mineral, Kane.
Predsednik: Martin Oberžan, Box 72, East Mineral, Kans.; tajnik: Frank Au-gustin. Box 360; blagajnik: Peter Ben da. Box 828; zastopnik: John Gustarin,
Box 99, vsi v West Mineral, Kans. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo
v mesecu v dvorani brata Fr. Spalzerja
v East Mineral, Kana
Druitvo av. Joief it. S3 tittle Falls N. V.
Preda.: Frank Masle, 34 CasUer S. P.; tajnik: Jernej Per, 5 Danube Lane; blagajnik: Jakob Miviek, 19 Pine St.; za stopnik: Alajs MaroSek, 4 X. CasUer, S P. Vel T LttUe, Falls.
---
DruStvo sboruje vaako druge nedeljo
v mesecu ob 1. url popoldan v lastnem druitvenem domu na 30. Danube
\
..Druitvo sv. Franiiiek it M v HiObln«, Minnesota. Predsednik:' Mike Ko kot. tajnik: Math. Deržaj, Box 294; blagajnik: John Povsha, Box 311 3th Ave.; zastopnik: John Povsha, 614 3th Ave.
Druitvo sboruje vaako drugo nedeljo
v mesecu v lastni dvorani.
Druitvo sv. Rok it 55 v Unlontowsn, Pa.
Psedsadnik: Frank Šepac. Browmfield. Pa.; tajnik: Jožef Kramar Box 43; blagajnik: Urban Rupar, Box 128; zastapnik: Jožef Kramar. Box 43; Vsi v Lemont Furnace. P*.
Društvo zboruje vsako Cetvrto nedeljo v mesecu v grško-kat cerkvi.
r
Druitvo sv. Alojzij Ct *57 v Export. Pa.
Predsednik: Joseph Pavletich, box 104; tajnik: Anton Martinšek. Box 125; blagajnik: Frank Nagode, Box 192; zastopnik Jos. Pavletich, Box 164, vsi v Export
Pa.
Druitvo sboruje vsako drugo nedeljo
v mesecu točno ob dveh popoldne v Fink Lovfar dvorani.
Druitvo «v. Štefan it 58 v Bear Creek, Montana.
Predsednik: Anton Cešavek, Box 16; tajnik: Peter Kušar, Box 209; blaga j -nikin zastopnik: Jakob Vrtin, Vsi v Bear Creek.
DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Cheiarkovi dvorani.
I
Druitvo av. Barbara it 00 v Chlaholm, Minnesota.
Predsednik: Anton Samec, Bx 447, taj nik Anton Poderzaj, Box 372; blagajnik: Anton Podržaj, box 923; zastopnik: Martin Govednik, box 23. Vsi v Chisholm, Minn-
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu V Jon Campa
dvorani dopoldne.
Druitvo sv. Jurij it 61 v Reading, Pa.
Predsednik: Matija Vardljan, 452 Tul-pehocken St.; tajnik: Frank Špehar, 381 No. River St.; blagajnik: Anton Križe, 327 Harold St.: zastopnik: Jernej
JakljevlC, 343 No. River St., vai v Reading. Pa.
DruStvo zboruje vsako drugo sredo v
mesecu v Clinton House na Cor. Front &
Washington Str. v Heading, Pa.
Druitvo av. Florllan it. 64 v Bo. Range« Michigan.
Predsednik: Mike Kralj. Baltic. Mich.; tajnik jn zzstopnik: Pavel Lukanc, So. Range. Uich. blwaimk: Peter Klobučar, Baltic, Mich.
DruStvo zboruje vsako drugo nedeljo
v mesecu točno ob drugi uri popoldne v Štimčevi dvorani na South Range, Mich.
DruStvo sv. Peter In Pavel it M v Jollet,
Illinois.
Predsednik: Joseph Jurjevlč, 1201 N. Broadway Ave.; tajnik: John Jerman, 1112 No. Chicago St.; blagajnik: Mihael Vadjan, 903 Scott St.; zastopnik: Jožef Zalar, 1004 N. Chicago St. Vsi v Jolet, 111.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v stari cerkvi svetega Jožefa.

Društvo Jezus Prijatelj Malih it 68. v Monessen, Pa.
Predsednik: Bolto Kunder; tajnik: Mihael Nua-Hovlich, Box 178; blagajnik: Ivan Likan, Box 460: zastopnik: Miijo Jezerinac, Box 390. Vsi v Mones-sen. Pa.
Društvo zboruje vsake druge nedelje
v mesecu točno ob 2. uri popoldan v Russian Hall na 12. cesti v Monessen, Pa-
Duštvo av. Peter it. 69 v Thomas, W. Va.
Predsednik: Anton Štucln, Ben Bush; tajnik: Ivan Lahajner, Box 215; blagajnik: Anton Fortuna; — zastopnik:C Ignac Golob. Vsi v Thomas, W. Va.
-Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu na prvi cesti v Majerjevi dvorani točno ob 2. uri popoldan.
Društvo Zvon št. 7G. v Chicago. III.
Predsednik: Frank Retelj, 1827 West 22nd Str.; tajnik: John Zvezich, 2294 Blue Island Ave.; blagajnik: Jos. Zab-1630 West 22nd St.; zastopnik: Joseph Volkar, 2226 Blue Island Ave. Vsi v Chicago, 111.
DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ov dveh popodne v cerkveni dvorani na 22nd Place in Lincoln St.
Druitvo sv. Janez Krstnlk it. 71 v Col-linwood, Ohio.
Predsednik: Luka Trček, 1567 Holmes Ave; tajnik: John Malovrh 439 B. IBS St.; blagajnik: Chas Kral, 705 E. 156 St. zastopnik: Frank Mivšek, 16019 Holmes Ave N. B, vsi v Collinwood, Ohio.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v cerkveni dvorani
Društvo sv. Barbara št 72 v Ravsnsdal«, Washington.
Predsednik: Frank Repenšek; tajnik: John Bisjak, Box S3; blagajnik John Arko; zastopnik: Jakob Romšak. — Vsi v Ravensdale, Wash.
Druitvo «boruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob desetih dopoldne ▼ Frank Markusovi dvorani v Georgetown.
Druitvo av. Janez Krstnlk it. 78 w Can* nonsburg. Pa.
Predsednik: John Kern, Canonsburg, Pa., Box 106; tajnik: Geo. Shulz, Box 38, Meadow Lands, Pa.; blagajnik: John Zanida, Box 225, Meadow Lands, Pa.: zastopnik: John Koprivšek, Box 214, Meadow Lands, Pa.
Društvo sboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. ui dopoldan v Premogar-ski dvorani na Meadow Lands, Pa.
Druitvo «v. Jožef it 78 v Oregon City. Oregon.
Predsednik: Bartol L a žar. Oregan City, Or. Box 199. Tajnik: Joa. Kastnar, Box 105. Blagajnik: Mat. Justin, Cor. llth & Center St.: zastopnik: Mike Vidič, Box 245. Vsi v Oregon City, Oregon. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob poludveh popoldne v McLaughlin dvorani.
Druitvo sv. Rešnjega Telesa it 77, Crab Tree, Pa.
Predsednik: John Božnar, Box 874; tanik: Peter Oženič, Box 463; blagajnik: Martin Mikovič, Box 453; zastopnik Pe-tar Oženič, Box 463. Vsi v Crab Tree, Pa. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri »obratu Ignacu UrilCu.
Druitvo av. Alojzija it 78 v Saltda. Co.o.
Predsednik: Frank Usnik, Box 531; tajnik: Frank Bots, Box 531; blagajnik in zastopnik: Louis Castelec, Box 17. Vsi v Salide, Coio.
Druitvo zboruje vaako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
Druitvo sv. Martin it B Superior, Wye.
Predsed.: Urban JelovSek, fex 152; tajnik: Frank Krashowitz, Box 284; blagajnik: George JakSe, P. O. Bx 284; zastopnik: Anton Vehar, Box 152. — Vsi v Superior, Wyo.
Druitvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Druitvo sv. Andreja it M v Trinidad. Colorado.
Predsednik:' Mate P. Karcich, 324 W. M. St.; Trinidad; tajnik: Frank Krek, 223 West Main St., Trinidad; blagajnik: Frank Krek; zastopnik: Frank Orekar, Valde, Colo.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Union Hall, Trinidad, Colo.
Druitvo sv. Joief it. 85 v Aurora, Mlnn.
Predsednik: Mihael Jerina, Box 145; tajnik: Frank Suštaršič, Box 23C; bla-gajnikin zastopnik: Johan Bradač Box 71. Vsi v Aurora, Minn.
Društvo zboruje vsaxo prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu v dvorani gospe Ane Kovač.
Druitvo sv. Joief it. 86 v Mldvalle. Utah.
Predsednik: Josip Perčich, Box 188; tajnik: Frank Kastelic, Box 34; blaga j.: Dan Radatovich, Box 43; zastopnik: Dan Radatovich. Box 43, vsi v Midvalle, Utah.
DruStvo zboruje vsakega dne 1L v mesecu v Dan Radatovichevl dvorani.
Društvo sv. Alojzij it 87 v St Loula, Mo.
Predsed. M. Grobijan, 2219 So. 2nd St.; tajnik: Robert Kunstel, 8224 Frederick St.; blagajnik: John Igur, 2927 Wyoming; zastopnik: Robert Kunstel, 8224 Frederick St., vsi v St. Louis, Mo.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v messecu v Češki dvroani, 9. an Allen Ave.
Druitvo sv. Mihael it. 88 v Roundup, Montana.
Predsednik: Frank Novak, Roundup, Mont.; tajnik: J. R. Rom, Klein, Mont.
Bos 96; blagajnik: Jos. Bajde, Eoun-
dup, Mont.; zastopnik; Martin Rauch,
Roundup, Mont.
DruStvo zboruje vsako drugu nedeljo
meseccu ob 2. url popoldan v dvorani
Martina Kaucha.
Druitvo sv. Joief it. 89 v Gowanda, N. Y.
1'redsed.: Simnovec Jernej, Bx 454: tajnik: Kari Strniša, Box 327; blagajnik:
•Belec Fran z, Box 244; zastopnik: Anton T. Straus, Box 90, vsi v Gowanda.
DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v prostorih Shack Hall na Zimstown St., Govanda.
r
DruStvo Orel it. 90 v New Yorku, N. Y.
Predsednik: Peter Petek, 308 E. 6th St., New York City; tajnik: Valentin Orehek, 96 Stagg St., Brooklyn. N. Y.; blagajnik: Peter Potočnik, 308 E. 6. St., X. Y. City; zastopnik: Indihar John, 21 Webster Str., Newark, N. J.
DruStvo zboruje vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani Georga Koeniga, 167 E. 4. St., New York.
Društvo Vitezi sv. Mihaela it 82 v Rockdale, llllneis.
Predsednik: Anton Oberstar, 120 Moen Ave.; tajnik Anton Pire, 113 Central A-ve.; blagajnik: Anton Anzelc, 120 Moen Ave.; zastopnik: Johan Shetina, 500 Moen Ave.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Antona Mavricha-
Druitvo av. Rok, it. 94 v Waukegan, III.
Predsednik Johann Bartel, 1019 Prescot Ave., N. Chicago, lil.; tajnik: Andrej Bartel. t "34 Lenox Ave.; blagajnik: Brence, 1416 So. Shery Rd., Waukegan; zastopnik: Josip Polanšek, 221 So. Genesse Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri oopoldan v A. Paecinovi dvorani, 11. in State Sta.
Društvo av. Frančliek it. 89 v Moon Run, Pennsylvania.
Predsednik: Frank Maček, Box 123; tajnik: Frank Podmiljšak, Box 222; blagajnik: Anton Vehar, Box 246; zastopnik Martin Demšar. Box 60. Vsi v Moon Run, Pa.
Druitvo sboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Svete Barbare.
Duštvo sv. Mati Božja Karmeleka it 100 Monongah, W. Va.
Predsednik: Anton Kervatin, Monongah, W. Va.; tajnik: Fr. Zgomba, Bx 166, Monongah, W. Va.; blagajnik: Matija Turkovič, Monongah, W. Va.; zastopnik: Anton Simčič, Box 9, Clief-ton, W. Va.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popolne.
Društvo sv. Feliks it 101 v Waisenburg, Colorado.
Predsednik: Matija Ltikežič, Waisenburg, Colo, box 398.; tajnik: Frank Vodenik, Camp Slumway, Colo, bx 54; blagajnik: Lorenc Kapušin, Box 398, Waisenburg; zastopnik: David Sušter-Sič, Box 10, Picton, Colo.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu pri sobratu Lorenc Kapušin-u na 7. cesti v Waisenburg. Colo.
Društvo sv. Morije Vnebovzetje it. 103. Collinwood, Ohio.
Predsednica: Neža Kral, 705 Case A-ve.; tajnica: Louisa Champa, 15711 Sare-nad Rd.; biagajnica: Jožefa Jevnlkar, 15601 Holmes Ave.; zastopnica: Johana Pust, 15725 Saranac Road. Vse v Collinwood, Ohio.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v šolski dvorani.
Društvo Jugoslovan it. 104 v Chicago, III.
Prsdsednik: Mihael Koštrun, 3022 Wan Buren; tajnik: John Pičman, 1720 W. 22nd St.: blagajnik: Mihael Jazbec, 1827—21 St Place. Vsi v Chicago, 11.
Društvo zboruje vsako četvrto nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na Centre Ave in 18. ulici.
Druitvo sv. Martin it. 106 v Butte Mont
Predsednik John Dealič; tainik: Martin Evatz 225 So. Gaylard Ave.; bla^ajtaik John Petrich, 59 Atlantic Ave; zastopnik: Geo IvanlC, 38 Plum St.
Vsi v Butte, Mont.
Društvo zboruje vsako prvo in tretjo sredo v mesecu ob osmi uri zvečer na 1260 Tallot Ave.
Druitvo av. Janez Krstnlk it 108 v Davia, West Virginia.
Predsed.: Franc Jerman, Bx 338; tajnik: France Zorman, box 885: blagaj. In zastopnik: Johann Bogdanovich, Bu 881 vsi v Davis. »W. Va.
Druitvo sboruje vaako tretjo nedeljo v mesceu ob dveh popoldne v doma Jo-
Dmitvo av. FranSlika it 11« v Me KI«. _ ,	ley, Mlnn.
Predsednik: Ivan Menart, Box 14.; tajnik: Frank Boje, Box 11»; blagajnik: Frank Arko, Box 73; zastopnik: Frank Arko, Box 73. Vsi v Kinley, Minn. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo ob 2. uri popoldan v mestni dvorani.
Druitvo av. Jurija it 111 v Leadvllle,
Colo.
Predsednik: Johan Strah, 118 West Chestnut St.; tajnik: Chals Jakopich, 506 Elm St.; blagajnik: Johan Gornik, 500 Elm St.; zastopnik: Johan Fraiiga, 210 West Chestnut St.
DruStvo zboruje desetega dne v mesecu v dvorani Joseph Golop-a, 101 Harison Ave.
Druitvo sv. Janeza Krat. št 118 v Hib. blng, Mlnn.
Predsednik: Andro Divjak, p. O.; tajnik: Martin Chernugel, Box 102, Box 102; P. O.; blagajnik: Frank Gornik, P. O.; zastopnik: Frank Kozličar, Box 575; P. O. Vsi v Kitzville. Minn.
Društvo zboruje v prostorih Martin Cemugla v Kittsville, Minn., vsako prve nedeljo po dvajsetim ob 2 url popoldne.
Društva "Slovenec" št. 114 v Ely, Minn.
Predsed.: Marko Bluth, jr. Bx 394; tajnik: John B. Smrekar, Box A. B.; blagajnik: J. S. Kochevar, Bx 116; zastopnik: Jacob Preshiren, box 286; vsi v Ely, Minn.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo ob pol dveh popoldne v Gleasonovi dvorani.
Društvo sv. Mihaela štev. 115 v Crows Nest, Pa.
Predsednik: Ivan Turkovich; tajnik: Josip Pazul; blagrajnik: Nick Cvetko-vič; zastopnik: Ivan Pleše.. — Vsi v Crows Nest, Pa.
Druitvo zboruje vsako prvo nedeljo 1 mesecu v Crows Nest, Pa.
Druitvo sv. Pavla, it 118 v Delmont Pa.
Predsednik: Frank Mlinar. Export, S.
iR., Penn., Box 12; tajnik: Andrej Bogataj, Export, Pa.; Box 12; zastopnik:
Anten Primožich, Export, Pa.. 8 R. B*.* 12.
DruStvo zboruje vsako drugo nedeljo i v mesecu v dvorani M«tev2 Homca.
Društvo »v. Štefana, št 117 v Sartell, Minn.
Predsed.: Aleš Bernik, Sartell, Minn ; tajnik: Joseph Ancelj; blagajnik: Frank Jeklič; zastopnik: Frank Razinger. Vsi v Sartell, Minn.
DruStvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Društvo sv. Jur]a štv. 118 v Cokedale. Colorado.
Tajnik; Colo.
Joseph Lončarič, Cocedale,
Društvo sv. Anna Srev. 119, Aurora. 111.
Rredsednica Neža Praprotnik, Forest Ave 21, tajnica Antonija Javornik, S4I Aurora Ave., bla-srajnica Marija Verbič, tJ3o Aurora Ave., zastopnica Anna Jurkas, 545 Aurora Ave.
Vsi v Aurora, 111.
Seja sd vrši vsako drueo nedeljo v meseuu. v sv. Jernej-a dvorani.
OPOMBA. Ta Imenik uradnikov krajevnih društev J. S. K. Jednote je prlob-čen v glasilu Jednote vsak mesec po enkrat in sicer okoli 15. Vsa društva, oziroma njih tajniki so vljudno prošeni, nemudoma poročati vse nedostatke in pre-membe njih uradnikov. Ta imenik je fj-i-občen, kakor mi j? bilo do sedaj poro-čano. DruStva, katera Se niso poslala vseh zahtevanih podatkov, naj blagovolijo to kmalu storiti.
Za smeh in kratek čas.
ZLOBNO,
—	Čudno se mi zdi, da Te je mogel fotograf na konju fotografirati.
—	Zakaj ?
—	Zato, ker ponavadi vsak trenutek padeš iz sedla.
Baztresenost.
Anglež in nemške bombe.
Zboruje vaako 1. nedeljo po desetim hanna Bogdanovicha. v m«ecu v lastni dvorani prt rudotopil- . ^^ Du|uth,k| 8lov,n| ^ 1V7 v Du.
m	1	luth Minnesota.
Druitvo sv. Bar* ira it. 79 v Hellwood. Pennsylvania,
Predsednik: Martin Šinkovc, Bx 144; tajnik: Josip Glas, Box 88; blagajnik: Alois Kitt, Box 85; zastopnik: Martin Šinkovec. Vsi v Heilvood, Pa. f
Društvo zboruje svako tretjo nedeljo v mesecu v Marine houso v Hellwood.
Druitvo sv. Jernej it SI v Aurora, III.
Predsednik.: Frank Pranrotnik, 21 Frest Ave.; tajnik: Martin Jurkas, 545 Anurora Ave., blagajnik: ' Anton Warbič. 685 Aurora Ave., zastopnik: Anton Rud-man. 327 So. River St Vai v Aurora 111.
* -n-uxwa. ii«.	stown.
Druitvo sboruje vaako tretjo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v društveni
dvorani.
Druitvo sv. Janez Krstnll. fL tt v Sheboygan. Wis.
Predsednik: Mihael Skok, 223 N. Stfa
St,; tajnik: Joseph MetnarSiC, 834 Georgia Ave.; blagajnik: Anton De. 708 Georgia Ave.; aaatopstki John Prime, 1028 Wisconsin Ave. y«i y Sheboyfan, Wis.
Predsed. in tajnik: John Movern, 469 Maaaba Ave.; zastopnik: Tomay Meršnik. 527 Garfield Ave. Oba v Duluth, Minn. DruStvo sboruje vsako tretjo nedeljo
v mesecu v uradu N. V.
Druitvo sv. Antuns ft 108 Youngstown,
Ohio.
Predsednik: Anton Nagode, Box 95, Lowellvile, Ohio; tajnik: Johan Čopič. 532 Tyjidaly Ave., Youngstown, O.; bla gaj ni k: Frank Tursi. 1116 Franklin Av.; Youngstown; zastopnik: Ant?n Kikel, 1116 Franklin Ave., Youngstown, O. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo
v mesecu na 1116 Fan klin Ave. v Young-
Druitvo Sv. Marija Trsst, it 1M K*sw-etin, Mlnn.
Predsednik: Joief Majerle, Bos 43;
tajnik: Johan Hren. Box-832; blagajnik: Fank Grive, Box 175; zastopnik; Frank Grive. Vsi v Keewatln.
Druitvo sboruje vaako tretjo nedeljo v mesecu ob S url popoldne ▼ mestni dvo-
nud. _ __ _ . ____
— To je pa že res nekoliko pre-neumno! Trikrat sem vzel seboj pismo, pa sem ga vedno pozabil vreči v nabiralnik... Lej ga zlo-dja! Danes sem pa pismo poza-





BOLJ NE VARNO.
—	Zakaj se ne oženite, John?
—	Ker se'bojim, da bi tudi moji otroci ne imeli rdečih nosov. f
—	Nikar se ne bojte! Rdeči nos se ne podeduje?
—	Kaj se pa podeduje?	^

GLAS
NA&ODA,
25. NOVEMBRA. 1911.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.	[ V domači deželi domača vina!
Potrjena vest. Časniki so že po-' lz	n,esta- ^ gostilni-
i očali, da je na severnem bojišču ^J1 ln vmskl tr^0VC1 hodlJ° ra" iihh! drugimi padel dr. Ivan Ma-|dl v dru^e kra^ po vino, da ga jerle. Ta vest je tudi uradno po- l,otem doma P^ajajo. Na ta na-i rje n a, ker so njegovi stariši do- se Pfl na* ua dolenjskem izbili obvestilo o smrti svojega ljub- vellko irskega, goriškega, 1 j ene ga sina. Ivan Majerle je bil štajerskega m tudi ogrskega vi-rojen L 1886 v Jelševniku blizu na- Namesto, da bi se po naših do
Črnomlja na Belokranjskem. Že kot deček je bi^ zelo vedoželjen ter s svojo pridnostjo delal veselje starišem in učiteljem. Po dokončani ljudski šoli je želel še na-] rej »tudirati, zato so ga stariši j osla!i v latinske šole najprej v Novo mesto, pozneje pa v Ljub Ijano. kjt*r je dovršil gimnazijo z maturo s prav povoljnim uspe bom. Izbral si je pravoznanske študije na vseučilišču na Dunaju, kjer j<' bil vrl član akademičnega društva "Danica". Vsled svoje izredne marljivosti je kmalo posta! doktor prava. Ril je enoletni prostovoljec. Nato pa je stopil v državno službo pri e. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu, kjer si je s svojo ljubeznji-v ost jo kiiialo pridobil novih prijateljev in sanjal o lepši bodočnosti. Vsled mobilizacije moral je kot praporščak k bosansko-lieree-•roviiiskeniu polku št...., ki je tvoril tudi sestavni del avstrijske armade v Galiciji. Na naslov svojega očeta Matije Majerle je prid-
i	u dopisoval z bojnega polja. Domov je poročal v prvih poročilih, da se pelje v Galicijo čuvat železnico. Že v prvih dneh avgusta je porof-al tudi, da je v Galiciji bolj hladno kakor v solnčni lielikraji-ni. Skoro v vsaki svoji karti je vpraševal tudi za svojega brata Toneta, ki je menda bil po njegovem mnenju pri vojakih v Karli »vcu. Koncem avgusta hvali Bo-ga. tla je vreme zelo ugodno ter pripomni, da je mislil priti v trga-t.-v domov, a da za sedaj ne bo za e i k l at nič. Dne 28. avgusta je poročal med drugim zopet sledeče: "Živimo zelo po domače. Po va-s.-li poberemo vse, kar dobimo: kokoši, prašiče in živino. Ljudje - > pobegnili, ker se nas bojijo. Moja služba se vrši daleč od za-dnj, da ni nobene nevarnosti za mojo osebo. Včasih bolj tnalo spi-n o in drugikrat zopet ne južina-
ii	o ravno opoludne, pa to so vse malenkosti.. . " To je bilo zadnje porodilo dr. Majerla svojim roditeljem. katere je skozi celi čas to-lažil, da se ni treba bati za njegovo oseb'i. Dne 8. septembra pa j - že padel na bojišču. Ko ni bilo nekaj rasa nobenega poročila, je pred kratkim došla dopisnica komandanta one kompanije, pri ka-t ri je služil tir. Majerle in v ka-t- ri ta naznanja prežalostno vest. Z vojaško častjo so jra na pokopališču blizo kolodvora v G... l »ložili k večnemu počitku. Velik udarec j«1 za njegove stariše teiu bolj, ker imajo še drugega sina v isokošolea na bojnem polju.
Padel je na severnem bojišču riril Domicelj dne K. septembra, rojen v Zagorju na 1'ivki, brat okrajnega glavarja v Črnomlju.
Z bojišča so se vrnili v Novo. i 1'sto; profesor Makso Hever, dokler ne okreva, istotako jmrornik Ainlres in pa poročnik profesor Stopar.
Pcročil se ji* Janko Komar, taj-i ik mestne hranilnice v Črnomlju. z gdč. Pavlo Grozdek iz Ljubljane.
Gospodinjska šola v Šmihelu se
IrtfM ne bo pričela, ker se je delo £UMpodiujakih tečajev in šol sploh ustavilo vsled razmer, ki so na-Male zaradi vojne.
Tržna poročila. Iz Novega me-
lenjskih gostilnah točilo domače vino, domač pridelek, se točijo vina. ki se kupujejo po sosednih deželah. Vsled take konkurence nastaja sledeči položaj: Kadar je količkaj dobra vinska letina na Dolenjskem, morajo domači vinogradniki točiti svoja vina ''pod vejo", z drugimi besedami povedano: popiti ga morajo sami. Kolika škoda je to za naše vinogradništvo, si lahko predstavljamo. Namesto, da bi šlo vino, naš najdražji pridelek, v denar, ga vinogradniki sami med seboj popijejo, tako da nazadnje ni denarja ni blaga. Naše obnovljeno vinogradništvo .ie stalo ogromnega denarja in dela. Zato ne smemo mirno gledati, da nam delajo domači gostilničarji konkurenco s tujimi vini. To se mora tudi pri nas na bolje obrniti! Poglejmo v druge dežele, kako se tam ceni domači pridelek in kako se toči po domačih gostilnah. Povsod se lahko prepričamo, da se gostilničarji sploh zavedajo svoje dolžnosti in da podpirajo domače vinogradništvo. Tudi drugod po Kranjskem se bolj zavedajo kakor pri nas na Dolenjskem. Poglejmo na Vipavsko in tudi na Belokranjsko! Na Vipavskem točijo ondotui gostilničarji le domače vipavsko vino. Pri se pa mnogi naših gostilničarjev zatekajo v druge kraje po vino. V zadnjem času se je začelo delati na to, da bi se naša vina izvažala v druge dežele. Vprašam, kako moremo pričakovati uspešen izvoz domačega vina. ako se naše vino od domačih gostilničarjev in inskili trgovcev zanemarja?! Najprej moramo sami pokazati, da cenimo svoj pridelek, stoprav potem bode mogoče delati na to. da se bode izvažalo domače vino Resnica pa je, da bode treba pri cenah našega vina nekoliko odnehati. Naša vina so sedaj primeroma najdražja, kar pa ni povsem opravičeno. Res, da imamo z obdelovanjem naših vinogradov bolj težaven položaj in več stroškov, aH če hočemo konkurirati z vini drugih vinskih krajev in dežel, moramo pri ceni odnehati. Tako bode mogoče, da se bo naše dobro dolenjsko vino povsod lahko točilo i da se bodo tudi mnogi naši dolenjski gostilničarji bolj zavedali svoje dolžnosti kakor so se dosedaj.
ŠTAJERSKO.
Dva pežara. V Dobrovi pri Slo-vengradcu je zgorelo gospodarsko poslopje posestnice Luznik in celo domovanje posestnika Steručni-ka. Zgorelo je tudi kmetijsko o-rodje, krma in živila. Zažgali so otroci. — Pri Sv. Ijovreucu na Dravskem polju so zgorele te dni štiri hiše. Gasilci niso mogli vsled pomanjkanja vode ničesar opraviti.
Poročila se je Minka Ban, hčerka nadrevidenta Južne železnice H. I k. na v Celju, s llinkom Kose hi tzem.
Kcnkurz je razglašen za premoženje pok. Kdmunda Olsehow-skt-ga. posestnika pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Začasni upravitelj konkurzne mase je odvetnik dr. Miihleisen v Mariboru.
Zaprta tolpa ponarejalcev. denarja. V Rečici ob Paki so zaprli
501etnico svojega rojstva je obhajal dne 4. novembra Karol Ber-var, vodja in ustanovitelj 1. 1899. orglarske šole v Celju. Iz omenjenega zavoda je razposlal že okoli 90 izkušenih organistov v razne kraje in dežele. Svoje glasbene študije je dovršil leta 1885. pod slavnoznanim vodstvom Antona
ZAHVALA.
Slovenska Korespondenčna Šola,
Cleveland, Ohio. Cenjeno vodstvo:—
Zahvaljujem se Vam za Vaš trud glede pouka angleščine. Vi ste mi dali podlago, da sem se naučil angleščine in mi vzbudili toliko zanimanje, da sem prišel iz
Foersterja ter leta 1895. absolvi- države Colorado v Cleveland, O.
ral cerkvenoglasbeni konzervato-rij pri učiteljih Haberla in Gries-baeherja v Regensburgu.
Dr. Rcsina se počuti v sanatori-ju v Gradcu že veliko bolje, tako da je izven vsake nevarnosti.
PRIMOBSKO.
Policijski nadzorni^ suspendiran. Z Reke poročajo: Reški po-icijski nadzornik Supiir ki je zadnjič trgal hrvatskim fantom hrvatske trakove, na katerih so se nahajale slike avstrijskega cesarja. nemškega cesarja in pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, jih metal na tla in po njih hodil, je sedaj suspendiran ter se nahaja v preiskavi.
"Voce del Pcpclo" zatrt. Razpis notranjega ministra prepoveduje nadaljnje razširjanje reškega lista "Voce del Popolo", in sicer, kakor pravijo razlogi, zavoljo tega, ker je njegova pisava nasprotovala koristim vojne.
in se upisal v višje šole, katere bom že kmalu dokončal. Za to Vam bom vedno hvaležen m Vas priporočal rojakom; pripravljen sem tudi dati rojakom vsaka pojasnila glede vrednosti Vaše šole, onim, ki se žele učiti angleščine in pomagati do boljšega stališča.
Želec Vam veliko uspeha, Vam uda ni
A. Zupančik. Gen. Del.	Cleveland. Ohio.
ROJAKI POZOR!
Naznanjam, da izdelujem prave domače mesene, jetrne, krvave in riževe KLOBASE, delane prav po starokranjskem načinu ; dobe se tudi pečene klobase z zeljem. Cene nizke.
Priporočam se rojakom za mno-gobrojni obisk.
Anton Baucar, 161 Graham Ave.. Brooklyn, N.Y. (24-25—11) pri Montrose Ave.
IŠČEM
. dobro deklo ali pa moža z ženo, KOROŠKO.	| katera naj bi pomagala v kuhinji.
Smrtna kesa. Iz Pliberka poro-j Nadalje iščem tudi 12 dobrih čajo: Sredi bojnih viharjev smo . mož. kateri so vajeni gozdarske-položili dne 6. oktobra k zadnje-f ga dela. Plača dobra, podnebje mu počitku Franca Reša. posest-! povoljno in zdrava voda. nika v Drbešivasi pri Pliberku.] Pridite ali pa pišite na naslov: Rajni je bil izvrsten slovenski ro-'	Joseph Sedlack,
doljub, ki se je ravnal po besedah (24-25—11) Crestmont, N. C. pesnikovih: "Ne samo, <kar vele-' — j. *	J
va mu stan. kar more to mož je VOlIie neVOTIlOStl stonti dolžan." Z veliko vnemo lir	»
požrtvovalnostjo je deloval zlasti R& formah V WiSCOIlSiXlll iti! na polju zadružništva za blagor
in korist slovenskega kmečkega ^ To je gotovo ! Ravnotako je go-ljudstva. Bil je med ustanovitelji *ovo in resnica, da se v okraju Velikovške hranilnice in posojil- j Chippewa dobi najboljša farmar-nice, 18 let njen skrbni načelnik ska zemlja v državi Wisconsin, in njen odbornik do svoje smrti. Kupilo je tam pred kratkem več Z njegovo pomočjo se je ustano- i rojakov, ki se bodo prihodnjo vila tudi posojilnica v Pliberku,' spomlad naselili. Vsi hvalijo kra-kojo je vodil z veliko skrbjo, do- sno okolico in rodovitno zemljo, kler ga ni lansko jesen obiskala na kateri obrodijo raznovrstni huda bolezen, katero je prenašal poljski pridelki; tudi tobak raste , s prav Jobovo potrpežljivostjo. | tam. Črna, prhka prst, brez vsa-- V osebnem občevanju ljubeznjiv, kega peska. Vsi predpogoji za in odkritosrčen, pridobil si je o-j uspešno sadjerejo in živinorejo, bilo prijateljev, ki žalujemo za Cel okraj že gosto naseljen in na
Živinska kupčija jr bila na t ključavničarskega mojstra Frana
Lukeževem
mestu dosti dobra. Pri-j„ika Frana Muhoviea. ključavni-je zelo veliko volov in ^'čarskega vajenca Josipa Matjaca
..adnjmri Novem gnalo se
,iih je tudi precej prodalo. Ogrski »tupei so naložili 12 vagonov volov. Cena je bila ugodna in kakor v He kaže, ae bo še dvignila. Na težo so »e prodajali lepi voli po
njim. V svoji oporoki se je spomnil z lepim zneskom tudi "Slovenske Straže". Ljudje so ga
stotine akrov sčiščenega zemljišča. Ob našem svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki;
imeli za bogataša, pa so se motili;'v obilici je tudi kristalno-čiste bogat je bil le na dobrih delih in j studenčniee. Dobre ceste vsepov-to bogastvo je vzel seboj. Sloven- sod. Pet milj oddaljena železniška sko ljudstvo mu je v velikem šte-'postaja mičnega mesteca Cornell vilu. ob navzočnosti 7 duhovnikov s tvornico za papir; kakih 18 izkazalo zadnjo čast ter ga spre-'niilj odtod pa stoji glavno mesto milo na pokopališče v Libuče,' okraja Chippewa — Chippewa kjer se je dekan Marinig v gau- Falls, eno največjih mest severo-ljivih besedah poslovil od njega zapadnega Wisconsina, z bogato kot moža, ki je storil veliko več,! industrijo in velikim trgom za kakor je bila njegova dolžnost-'poljske pridelke. — Pišite nam še Slovensko ljudstvo pliberškega in danes po natančen popis naše
velikovškega okraja mu bo ohranilo hvaležen spomin.
zemlje, ki ga pošljemo Jjrazplač-no. Aker od $16 do $20. Vozne
Užitninski davek. Obrtni pod-[stroške povrnemo, ako ni vse to jetniki v Celovcu, ki morajo pla- res, kar pišemo. Zdaj je še čas, da čevati užitninski davek na meso si ogledate. Ne zamudite ugodne in vino, so se 19. okt. zopet pobo- prilike. Pišite nam takoj!
tali za 115,500 K, od katerih odpade na meso 72.000 K, na vino 43,000 K. Društvo je določilo za svojega zastopnika Franca Hafnerja in za njegovega namestnika Boštjana Košica.
Na c. kr. državni realki v Celovcu je letos vpisanih 329 učencev. na trgovski šoli pa 301.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
A. B., Milwaukee, Wis. Oprostite. da vašega dopisa celega ne priobčimo. Skoraj vsak dan prihajajo v naše uredništvo pisma iz vseh strani Združenih držav. Nekateri rojaki odobravajo naše
semnju v Muhoviea. njegovega sina pomoč-	<*«lgi se do milosti božje
in Ivana Erinenea, čevljarja Ivana Erinenca in strojarskega vajenca Maksa Tolstoversnika, ki so izdelovali v Mohovicevi delavnici 10- in 20vinarski denar. Ponare-
I K kg. — Prašičja Kupčija jelja|ci denarja so zaprti v Gornjem Gradu.
Prcmoviral je 30. oktobra Ivan
na zadnjem semnju manj u Blaga je bilo tudi veliko.
V sak »kuša prodati, pa ne najde Frag^ Savan in rojak iz Dragoti-lobrih kupcev. Mlada prasata ao'njec, farv Jurja ob Sčavnici, -i a kakor zadnjič poceni v denar, na dunajski univerzi za doktorja m-kaj boljša je bila cena pri ne , V8ega zdravilstva. Mladi doktor koliko odraslih živalih. Rej en i se je Zopet povrnil na severno [irašiči »o se prodajali po 1 K 4 v bojišče.
kg. —- Žitna cena je neprestano jfcv slučaj kolere. Graški listi viaoka in ie višja kakor zadnjič, poročajo, da se je 22. oktobra pri-I vnim se je prodajata tudi po peljal v Gradec transport nad 500 m K 100 kg. mernik po 10 K. To bosenskih rekrutov. C. in kr. sa-m;» neznosne cene. Vse kaže, da bo nitetni načelnik dr. Palmrich je mogoče tem pretiranim eenam izločil dva moža, ki so ju prepe-napraviti konec le z vpeljavo ma- Ijali v deželno bolnišnico. Pri ksiusalitih cen, kajti odprava ca- euem rekrutu so mikroskoptičuo rine ue bo nič pomagala. Carina jn bakteriološko dognali kolero, na žito se je aicer odpravila, ali Transport je >bil nato pet dni kon-■ft*	tumaciran.
jezijo na nas. tretji prihajajo na dan s takimi psovkami in zabavljanjem. kakoršnega še nikoli nismo slišali, kam Šele brali! Vaše pismo je pa gotovo doseglo višek. Da bodo rojaki vedeli, kako dobri TCRŠK1 patrioti so med nami, nam dovolite, da priobčimo iz vašega pisma na tem mestu par odstavkov: ''Kateri nesramno obre-kuje čez Avstrijo, je vsak od mene ven izdajalec domovine, vsak izdajalec pa ni drugega vreden kot mu štrik na vrat, pulfra in (ia svinca je za takega škoda... Živela Nemčija, živela Turčija, oba naša zaveznika!... Prej ne liomo mirovali, dokler ne bodo vsi naši sovražniki na kolenih pred Avstrijo, Nemčijo in Turčijo!" — Živela toraj Turčija, Allah, Mohamed in naš predragi rojak A. B. v Milwaukee, Wis.! Ži-veli vsi slovensko-turški patrioti!
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI &TXQ SB mCKDftt&ZZQ,
HARMONIKE
Pazite na ničvredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristnilRichter-jev Pain-Expel-ler zAnchor varstveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 WMkiagtoa St., New York, N. Y.
Slovenska Naselbinska Družba, 196 First Ave., Milwaukee, Wis.
(21-11 12x ax v t) *
DELAVEC, KUPEC, FARMER, POSLUŠAJ!
Vem, da bode eden ali drugi rekel: Kmalu bode več agentov kot pa kupcev za farme. To je že res. Glavno pa je, kako je prodajalec in kak svet — zemljo — ima na prodaj. Jaz sem sam kmet-ski sin in delal na farmi, raditega tudi poznam bolje svet kot isti, ki pride naravnost iz kake kanc-lije. Lansko leto me je stalo 140 dolarjev pri pregledovanju sveta po več countvjih v AViseonsinu, a nisem mogel dobiti, kar sem želel. Letos se mi je pa vendar posrečilo dobiti lepo in dobro zemljo, kjer hočem napraviti krasno farmersko naselbino. Vsakdo, kateri namerava kupiti svet sedaj ali spomladi, naj se nemudoma in zanesljivo obrne pismenim potom name, da mu pošljem pismeni o-pis te naselbine. Posebno rojaki Primorci se še malo zanimajo za farme, zato se jim tem bolj priporočam.
Za natančno pojasnilo se obrnite takoj na:
F. SELJAK, "Viaduct", 79 — 6. St., (2x 18&25-11) Milwaukee, Wis.
Spominski žepni noži
s t likam i avstrijskih vojakov, cesarja in generalov in tudi lahko na-pravirfto vsako sliko naročnikovo in njegovo ime. Cena $i.50 z 2 klinama m $2 z 3 klinami.
Veliko knjigo Evropska vojska
dobi lahko vsak zastonj, ako nas hoče med rojaki priporočati. Knjiga ima preko 4t'0 strani m več kakor 100 siik. Cena ji je
Patentirano safety razor britev
dobi lahko vsak zastonj, kdor naroči za en dolar knjig pri nas. Britev je vredna lepega denarja. Pišite po cenik.
SLOV. KNJIGARNA
535 Wa>hl»st<» St.,	Mifwa«ke, Wis.

VAŽNO MAZHAKILO.
Vsi potniki, kateri to nameravali potovati v staro domovino ta teden aH nameravajo potov* t prihodnje, naj ostanejo na svo jih mestih., ker bc vsa paro b rodne družbe prekinile m nedoločen čas a prometom. Kadar se zopet razmere pre-arugačijo, bodimo pravočasno poročali na tem me-
Tv.rtkm Frank Bakser
brata vogrič,
SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT,
211 Graham Ave., Cor. Starr St., Brooklyn, N. Y.,
se priporočata greaternewyor-škim Slovencem za obilen obisk.
Fina kuhinja, izvrstna domača in importirana pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za ples. Moderno opremljeno kegljišče. 5— Svoji k svojimi —
SVARILO.
Ta slika kaže omoženo
ROZO TURK, staro 20 let. Pobegnila je iz La Salle, 111., z 2 leti starim otrokom ter pustila moža, kateremu je u-kradla $500. Rojaki, varujte se je, da še koga drugega ne oslepa-ri! Kdor jo bo preživljal, naj mi blagovoli otroka vrniti, za katerega mi je edino žal, nezvesto tatinsko ženo pa prepustil drage-volje vsakemu slabiču, ki ne more dobiti pošteno slovensko dekle.
John Turk, 209 Creve Coeur St., La Salle, 111.
(17-11—1-12)
popc*TlJam po ffJnUjlh om»h, a li IfMuu in tuealjlm V popravo i ■Ulvo mkdo posije, ker ten So nod If let tnkaj v tem posla ln eednj ▼ svojem Ioetnem doma. V popmvok Eieiijafci kakor m droit fa ter romanom po delo kokarSno htm feree nodoUnlk vpraSonf.
JOHN WENZEL,
1*17 B. ttkd Clmlaad.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v zapadni Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal naš posebni zastopnik
g. VENCESLAV PALČIČ, ki je pooblaščen pobirati naročnino na naš list in knjige ter izdajati veljavna potrdila, vsled česar ga rojakom toplo priporočamo.
Upravuištvo Glas Naroda..
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne nredniitvQ ne upravniitTQ,
ZASTONJ! ZASTONJ! ZASTONJ!
RADI VOJNE smo n&kupili veliko zalogo različnih predmetov od neke propadle nemške tvrdke. Sklenili smoa da dajemo te predmete ZASTONJ z našimi urami. Kdor kupi toraj od n s možko ali žensko uro, dobi gori naslikanih 8 predmetov ZASTONJ. Ti predmeti so:
1.) Verižica 2.) Privesek 3.) Nožič, 4.) Pero 5.) Britev 6.) Ura-budil-ka 7.) Prstan 8.) 'A2 kaliber revolver (model).
Ako torej hočete našo 14 karatov pozlačeno, od tvrdke za 20 let jam-čeno uro. s svetovnoznanim kolesjem in teli osem predmetov kot darilo
POVSEM ZASTONJ poleg ure, — potem izrežite ta o^las ter pošljite
nam zaeno z depozitom 25 centov v znamkbh. Stem nas zagotovite, da
resno želite imeti to uro. Kakor hitro preirm mo naročilo, vam pošljemo uro in imenovanih 8 predmetov POPOLNOMA ZASTONJ, Kadar se vam izroči pošiljate v ter ste zadovoljni z uro in darilom, plačajte ostanek $7.70 ter stroške pošiljatve 2."» centov. Ako ne boste zadovoljni, zavrnite pošiliatev in mi vam vrnemo 25 centov.
Omeniti moramo, da bi plačali drupod za i?to uro in predmete trikrat toliko, dočim zahtevamo mi le $7.0"». Teh osem predmetov predstavlja že samoposebi vrednost $7.95. Oddamo jih pa lahko zato, ker smo kupili veliko zalogo in ker želimo, da postaneio rase ure čim bolj znane.
ZApomn.te dane bo vojna z Nemfijo vedno trajala. Ne boste imeli vedno prilike kot je sedanja ter se ne boste meg'i poslu^iti tako u-godnega trenutka kot je sedanji. E'isite še danes. Naslovite:
NEW YORK WATCH CRED. CO.,
Iz Missouri.
Najboljše vino v zadnjih dvajsetih letih.
CLARET rdeče, CONCORD rdeče po F5e. gaion. IVES črno. ELVIRA helo po 6uc. galen. RIESLING belo po 73c. ga!on.
Žganje kuhano po starokrajskem načinu.
Pravi TROPiNJEVEC po $3.25 galon. JABOLČNI K po $3.00 galon. BRESKOVEC po galon.
V cenah pri vinu in žganju je vraču njen tudi davek. Pri vinu so sodi od 50 galon prosti in manjši sodi stanejo $1.00 komad. Žganje se pošilja direktno od kmeta in je posoda zastonj.
Naročila sprejema iz prijaznosti
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
Obenem pa tudi naznanjam, da imam veliko množino najfine-ZH jega drevja, rož in trtja, posebno priporočam kostanj (maroni), US češnje in vse vrste češpije Europe po najnižjih cenah.
fjgjiimiLnuiLn^^
i
[b ofab	^ O^fts	^ nfae
Zadnja novost.
Vsakevrste žganje, brinjevee, slivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salonerjih
F. P. Barton piše:
"Naznanim vnm, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd."
Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno. Pišite na:
Z. JAKSHE
Box 366 North Diamond Station,	PITTSBURGH, PA.
C^t* CQ^Ei	c^ti
£
I

I
t
*

Kadar je kako drnStvo namenjeno kupiti bandero, »astavo, g^dbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, rt r: žico, pntan itd., q« kupite prej nikjer, da indi mene xacena vprvale rpnt*Dj« Vrni atane le 2c. pa ti bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vret pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Bos 328
- . •
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vse bolezni mofike, ženske in otročje. Ml East Ohio St., [ Allegheny] N. S. PitUbnr«, Pa.
Nasproti "Hotelu Pmvlinra — K. ar iter. L12. t in 4 voslj} rutica me i« dim
i!
!»'
u tajnike raznih druitev, trgovce in druge pisarje.
Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih Btrojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in uredili tako, da se na njih za-m more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno. pi kakovosti od $25 do $60. Cena novim je bila $90 do $123.
Pisati na istih se priuči v kratkem času vsakdo. Natančne j a pojasnila daje
Slovemc Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA fEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK,
GLAS NARODA". NAJ-
G-LAS NARODA, 25. NOVEMBRA, 1914.
t » t f i i
Ni A
wwwwwwww w w v
a A A A A
^ + * w w
Doli z orožjem!,
•pisala B«rta
FL Snttner. — Za "G1as Naroda'! priredil J. T«
y ^ y f f f w v w + v *
h
h ►<
H h h h ►4 >4
U
AAA
A A A jI
41	(Nadaljevanje).
Ne učijo pa, kakšne posledice ima vojna, kakšno pomanjkanje. kakšna revščina nastane. Seveda, tako je bilo tudi z menoj. Zato sem v svoji mladosti občudovala vojskovodje, zato sem se navdue.Švala zanje. Žalostna sem bila, ker se kot ženska nisem mogla proslaviti.
Na bratov vzklik nisem toraj odgovorila, ampak brala naprej. Brala sem časopis, ki je bil poln vesti z bojišča.
—	To je zanimiv dopis nekega zdravnika. To se je dogajalo takrat, ko so se morale naše čete umakniti. Ali naj berem naglas f — sem vprašala.
—	Naši s« se umaknili.' — je vzkliknil Oto. — Ni mogoče? Tega pa rajš.' ne slišim. Seveda, če bi bilo pisano, da se je sovražnik umaknil...
—	(iudiru se — se je oglasil Friderik — da sploh še kaj pri-poznajo. Ponavadi take stvari vse zamoleijo.
—	Umikanje še nikakor ni beg — je pripomnil oče. — Ko smo bili leta 1849 v Italiji...
Tisto zgodbo je bil /.»* najmanj desetkrat povedal.
—	Ker je to pismo priobčil medieinski dnevnik, ni namenjeno vojaškim krogom. Poslušajte toraj:
— Ob štirih popoldan so se začele naše čete umikati. Zdravniki smo imeli veliko dela. Obvezati smo morali najmanj še par sto ranjencev. Naenkrat je pridirjala proti nam kavalerija in navalila na grič za nami. Veliko ka-valeristov je padlo i/, sedla. Konji so jih popolnoma poteptali s kopiti. Vozovi so se prevrnili in štrli pešce, ki so se nahajali okoli njih. Mi smo se naenkrat razkropili. — Rešite se! — Rešite se! — je kričal nekdo. Slišalo se je strašno grmenje topov, koščki granat so v velikanskem številu padali na nas. Pomešali smo se med množico, ki nas je tirala naprej. Kam? Tega nismo vedeli. Takrat sem mislil, da je napočila moja zadnja ura... Moja stara mati. moja vroče ljubljena nevesta, zdravstvujte! —--
Naenkrat smo zagledali pred seboj vodo. Na desni je bil železniški nasip, na levi soteska, pred nami voda, za nami tropa jezdecev. .. Soteska je bila prenapolnjena z umikajočimi se vozmi, /. vozmi za ranjence... Takrat je prišlo povelje, da naj prerežetno jermenje. rešimo konje in pustimo vozove... Tudi vozove z ranjenci? Da. tudi te! Nam pešcem je bilo obupati. Stopili smo v vodo. ki nam je segala čez kolena. Hali smo se. da bi nas ne postrelili, da bi ne utonili. Sledil j ir smo dospeli na neko zapuščeno in opustošeno postajo. Nekateri so podrli barikade, drugi so skakali preko njih... Bil sem med tisoč bežečimi in-lanteristi. . . Dospeli smo do reke in jo preplavali___nato smo poskakali preko palisad, skočili zopet v reko. Voda nam j«* segala do vratu... Nato smo splezali na višine. skakali preko posekanih dreves in dospeli slednjič, ob eni uri ponoči, v uial gozdiček, kjer smo vsled utrujenosti in mrzlice padli na tla. Ob treh zjutraj smo odkorakali... ne vsi... Veliko jih je ostalo in čakalo smrti. Vsi premočeni smo šli naprej... Vse vasi so bite jirazne... Nikjer nobenega človeka, nikjer požirka vode, koščka kruha... zrak okužen. Na poteptanih poljih so ležali mrtveci. Sajasto črna telesa so imeli, skoraj vsakemu so izstopile oči iz votlin...
Dovolj, dovolj! — sta zavpili sestri.
- Takih stvari »bi n«* smela dovoliti cenzura — je pripomnil oče. t e človek kaj takega bere, izgubi veselje do vojaškega stanu.
—	To lii bilo pa res škoda, če bi izgubili ljudje veselje do vojne.
< V so bežali, ne smejo tega obesiti na veliki zvon. To ni nobena čast ampak ponižanje. Ce bi bil jaz tam. bi takoj ustrelil onega, ki je za vpil: — Rešite, se! En strapetec zakriči in prične bežati, pa ima takoj tisoč strahopetcev za seboj.
—	To je ravno tako — j»- rekel Friderik — kakor če en hrabri zavpije "naprej" in mu tisoč strahopetcev sledi. Za hip jih prevzame hrabrost. Ljudje m- pravzarav ne morejo deliti med hrabre in strahopetne, ker je vsak več ali manj hraber in več ali manj strahopeten, <gre za skupine, od v i si stanje vsakega posameznega od soseda. Mi smo čreda in smo tudi navdani z istimi občutki, ki navdajajo čredo. Ovce gredo za ovnom, pa naj gre kakorkoli hoče. Kjer eden zakriči "hitra" in plane naprej, zakriči tisoč dnugih "hura!" in tisoč drugih plane naprej. Če eden vrže od sebe puško in zbeži, tudi tisoč ali sto drugih stori enako. V prvem slučaju pravijo. da je bila eeta hrabra, v drugem jo smatrajo za strahopetno. ... Saj so vendar enoinisti ljudje. Da isti ljudje so, ki čutijo tako kot čuti masa. Hrabrost in strah nista človeške lastnosti, ampak sta tako nekako kot veselje in žalost. Ko sem bil prvič v vojni, se mi je nekaj takt-ua dogodilo, Generalni štab je. pisal pozneje, da je bilo to "redno umikanje", pravzaprav je bil pa blazen beg. Vojaki so metali vstran orožje, tornistre. čake in plašče,# nobenega komandanta se ni slišalo, bataljoni so bežali pred zasledujočim sovražnikom. \ojaki so upili, preklinjali, molili... Med strašnimi prizori vojne, je ta prizor mogoče najstrašnejši... Grozno je, če se nasprotnika ne smatrata več kot bojevnika, pač pa kot lovec in divjačina... Lovca navda najbolj divja krvoločnost, divjačino pa najstrašnejši smrtni strah... Takrat bežeči ne vedo več, kaj je ljubezen do domovine, kaj je častihlepnost in želja po junaških činih... Bežeče navda najhujši nagon, ki more navdati živeče bitke... nagon samoohraue... Kdor ni sam doživel, si ne more kaj takega predstavljati. To. kar je za moškega v najvišji stopinji strasti spolni užitek, to je, seveda v drugem smislu, za preganjano žival nagon samoohranitve___
—- Toda Tilling — se je oglasila teta Kornelija — dekieta so tukaj. Take besede kot je spolni užitek?...
—	In pred Otonom govoriš o smrtnem strahu? — je pripomnil oče.
Friderik je skomignil z rameni:
—	Svetoval bi, da naj se iz besednjaka izbriše beseda "narava ' \
Frideriku se je rana še precej celila. Tudi ljudje so se zadnji čas nekoliko pomirili; vedno večkrat je bilo slišati besedi mir in premirje. Prodiranje Prusov. ki niso na 'poti naleteli na nobeno oviro, je bilo podobno izprehodu. Ko so dospeli do Brna je izročil župan kralju Viljemu mestne ključe. Njihov cilj je bil Dunaj.
26. julija je bilo sklenjeno v Mikulcu premirje s predhodnimi mirovnimi določbami. Moj oče je bil silno vesel poročila o zmagi admirala Tegethoffa pri otoku Visu. Naši so razstrelili bojne ladije, razdejali 41 Affundatore''. Kakšno zadoščenje! Jaz nisem bila posebno navdušena in nikakor nisem mogla zapopasti, zakaj se je sploh vršila ta pomorska bitka. Časopisje je bilo vse polno tozadevnih poročil. Kako čudni so ljudje. Ce kak general potolče
svojega nasprotnika, mislijo vsi državljani, da so deležni njegove
■
zinage. Drug drugemu čestitajo, če vidijo druge vesele, se tudi sami vesele. — Kakor čreda — bi mogoče rekel Friderik,
Tiste dni je tudi Avstrija sprejela ženevsko pogodbo.
—	No, ali si sedaj zadovoljna? — me je vprašal oče, ko je pre- " bral dotično novico. — Ali sedaj izprevidiš, da vojna ni tako strašna stvar, kot si jo predstavljaš? Tudi vojna se je civilizirala. Jaz sem za pošteno bojevanje. Ranjenci morajo dobiti najbolj skrbno postrežbo in vse mogoče olajšave.. . 2e iz strategičnili ozirov, katere je treba v prvi vrsti upoštevati. Ce se ranjenca skrbno streže, kinalo ozdravi in se poda zopet v bojno vrsto...
—	Prav imaš, oče. Zopet se ^a lahko požene pred sovražnikove topove. Po povratku z bojišča sem izprevidela, da nobeden Rdeči križ ne zadostuje. Ne zadostuje, pa naj ima magari desetkrat več sredstev in ljudi...
—	Vsega se ne more odstraniti, omili se pa lahko...
—	Izkušnja uči. da se ne more niti omiliti. Ali: Cesar se ne more omiliti, naj se prepreči
Misel, ki se je porodila v nuni. je postajala vedno bolj resna: Vojne morajo prenehati. Vsak človek mora prispevati k temu. Napredovati moramo, če več ne. že vsaj za tisočinko.
Začeti je treba stvar, potem pa že gre. Ponoči sem večkrat planila iz spanja. Ob takih prilikah me je zabolelo pri srcu, mislila sem. kot da bi me kdo opominjal, da moram izpolnjevati svojo dolžnost : — Prepreči, ne govori samo! Delaj ! — Šele, ko sem se popolnoma prebudila, sem začela premišljati: — Kaj naj preprečim? Moje moči so preslabe. (V sem slišala poleg sebe dihanje svojega moža. me je navdal prijeten občutek: — Friderik, zopet Te imam! Zopet si moj! Nalahko sem ga objela in ga poljubila na ustnice.
(Dalje prihodnjih.)
Izšla je
lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU".
Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu li)2 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid bal kanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti po 15e, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vredjj>LS5.. Naroča se pri:
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City.
Želim zvedeti za svoja dva bra-fRad bi zvedel za naslov JOŽEFA
Zl ZA, doma iz vasi Letuše na Štajerskem. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga javi, ali naj se pa sam o-glasi. — Anton Remie, 6028 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
tranca ANTONA in JOSIPA ZAVRŠNIK. Doma sta iz Virman pri Sv. Duhu na Gorenjskem. Prosim, če kdove. da mi naznaui, ali naj se pa sama ja-J vita. — Peter Završnik. Road j Box 62, West Newton, Pa. J (25-28—11)
(25-28—11)
Slovenska linijska
TISKARNA
Rojaki in društveni tajniki, aH pačite, da so vase tiskovine vedno narejene v linijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena % najbolj modernimi črkami, okraski in s vsem tiskarskim materijalom ia je največja slov. nnijska tiskarna.
NAJNIŽJE CENE
tiskovinam za vsako dr uit f a, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas.
GARANTIRANO DELO
da sto sadovoljni s tiskovino in da sa ixdela natančno, kakor žalite. Prodno •o obrnete kan drugam, pilite k po cena sa vsako tiskovina, Id jo pofe> rebujete. Pri nas je vedno ceneje.
CLEVELANDSKA AMERIKA
Najstarejši slovenski dvotednik.
6119 St Oair A?e., devdand, Ofca
miiii
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je
® <& © ©
NAJBOLJŠA
® (S O 09
SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA
Prirej ena^za* slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena ? platni^vezani $1.00. Rojaki t Cleveland, 0. Me isto ▼ podružnici Fr. Saber, 1604 St Oair Ave., N. L
Mr. M. PAPIČ,
128 Frederick St., Steelton, Pa.,
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom <ra toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'.
♦ -1-«_<L
j*—m
ROJAKI NAROČAJTE SB NA GLAS NARODA", NAJVEČJI 4LOVENSKI DNEVNIK I
ikf.AVAB
J« knafclttafa oajtupoinaj -l*tinktai»n>
tinktur« U AlMOpOMi* . f Mirtam b
moiklau ke-
t«ri jo rabijo, mtaiovif-■tih
bodo *iln( Rmo teka
■ _______tat brk*. Um
bade hpaiele ta na bodo postal« aire. O teke I dal »tpolmnu adnrim r«muU»»m kotUM. tr K*bJ« v rokah.	in hrbtenici. R>no» oeokS*
na bulo, tan, krute in kuja (tea. brada vta* potenj* noe. ubil— Itd. odstranim r tek daok. Moia zdravila ao ragtatrtrana ▼ Wi RNanja, de m Siate ta najbolj lokal ee aaalkl PolU— ca iuto
JAKOB WAHCI6, 1092 E, 64th. St., Cleveland, O
U M aeMl aaja adreHta tan
Aaerika ii Amcrikanci
Spisal REV. J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing- Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka:
AMERIKA IN AMERIKANCL
f * *
I *
t
i

Amerika in Amerikanci.
Apleel Rev. J. Af. Trunk
je^dobiti poštnine prosto a $2.50. Knjiga je vezana ▼ platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel veliko stroškov in se mo nikakor n Izplačala, zato je eena r»i«®M. da ee vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. DobitCjo pri:
^Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y
S S i S S


ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽAVAH
•wwwwwww w.w wwww r^r
■ -- -------
• mwwwww.wwww
Ni naš namen izreči na tem me-jstu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da j j to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le. da je povprasanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini
Slovenic PnMisfaiiig Oo,
88 OorUaadt WL, New Terk Ottj.
- -......•--• -■*■ -•
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov,
na 20tih straneh in vsaka stran je 104 pri 13d palca velika
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obsega^jdevet raxnih zemljevidov
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov^
Vsi zemljevidi so*narejeni v raznih barvah, da ne vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi'oznacen obseg|površine, katero zavzemajoSposamezne države.
Pošljite 25c. aligpa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zazeljeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
M
ii
.Franc oska^parobrodna družba.)
Oiraktna črta do IHavre, Pariza, Švice, laomosta le Ljubljana
.junto VENCI** •▼Uaka
Poštni parniki so:
an km ots
"I A SAVI aa «r* riiafca
TA VftAMtK« MttfcttrUab*
Ekspresni parniki so: "Oka*", "U Tovarne", "Koefcuntai" b "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORE
corner Pearl St., Chesebrough Building, Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka
57. N. R.
ROJAKI, NAROČAJTE SK XA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
1
W Denar mefete proč! H
ako ne podpirat* •▼•jegs rojsks. Pri mtnl dobit«
izvrstna domače visa
galon po 7 5 c, in vtč.
Pri odjema kot 10 galoa dajf ■» pmit, tor M posebno priporočam eitroiM ■lovenskim društva m ob priliki kake veselice, tudi o aim sa svatbe.
V salogi imam livritne domače klobas« In vukomtne rrocerijeko blago, katerega ljubi nai sarod. Počiljam denar na r*e strani sveta is parobrodne listke za vse proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam fn kupufem avstrijski denar. S tvrdlco Frank Sakaer sem v trgovski z resi. Upravljam vs« v notarski posel spadajoče dela, ker lavni notar. (Notary Public.)
FRANK 1SS1 W. 22mi SM,
JURJOVEC
Chkace. 0L
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET
WAUKBQAN, IL,W»
PRODAJA fina vina, izvrstna smotka, patentirana zdravila.
PRODAJA vožne listke vseb prekoroor-Bkih črt.
_ ~T '	POŠILJA denar ▼ atari kraj zanesljivo
Zastopnik	in pogteno.
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, UPRAVLJA vsa v notarski posel spadt-New York, N. Y.	joča dela.
PHONE 24«
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ!
'4
- - _
•