ZAUPAMO V KAKOVSTNO ŠOLO PRIHODNOSTI Šola kot varen prostor z ničelno toleranco do nasilja Irena Demšar, univerzitetna diplomirana anglistka in profesorica francoskega jezika, Osnovna šola Vodice Družba in z njo tudi izobraževalni sistem se spreminja. Prenavljajo se učni načrti, izboljšujejo se učni procesi in uvajajo inovativne tehnologije. Za doseganje uspehov mora biti šola varen pros- tor. Medvrstniško nasilje pomembno vpliva na učne dosežke, zato mora vodstvo šole skupaj z zaposlenimi zavzeti ničelno toleranco do nasilja. Poleg pravil šolskega reda in vzgojnega načrta je priporočljivo, da šola izvaja tudi preventivne programe. Z njimi otroke okrepimo z informaci- jami, z znanjem in veščinami, da se bodo znali ustrezno odzvati, če se znajdejo v nasilni situaciji. Preventivni program NEON je primer dobre prakse, ki ga na OŠ Vodice izvajamo kot naložbo v varnost, zdravje in dobro počutje otrok in mladostnikov. 1 Uvod jih poroča o vsaj eni izkušnji ene ali več oblik spol- Družba 21. stoletja in z njo posledično tudi šola se nega nasilja. Na nobeni šoli ni bilo podatkov, da spreminja. Vsi si želimo kakovostnega izobraževanja, vrstniškega nasilja ni. zato prenavljamo učne načrte, izboljšujemo učne procese in uvajamo inovativne tehnologije. Pri tem Šola je lahko varen prostor le, če zagovarjamo ni- pa ne smemo pozabiti, da mora biti šola varen pro- čelno toleranco do vrstniškega nasilja. To je moč stor – prostor, v katerem bodo otroci in mladostniki doseči le s celostnim pristopom za preprečevanje lahko odkrili in razvijali svoje talente, brezskrbno od- vrstniškega nasilja, v katerega so vključeni zapo- raščali, sklepali prijateljstva, sodelovali ter imeli željo sleni v šoli, vsi učenci ter njihovi starši. Prepozno po raziskovanju in učenju. Šola ne sme biti prostor, je, če ukrepamo le takrat, kadar se nasilje pojavi kamor bi se otroci bali vstopiti oziroma bi se počutili v hujših oblikah, potrebno je delovati preventiv- ogrožene, prestrašene in nemočne. no. Ničelna toleranca pomeni, da velja niz strogih predpisov, ki jih morajo brez izjeme spoštovati vsi Nasilje med vrstniki ni nov pojav. Z njim se je v člani skupnosti. Za preprečevanje nasilnega ve- takšni ali drugačni obliki srečal skoraj vsak izmed denja v šolah mora biti poskrbljeno s pravili šol- nas. Posledice raznih oblik nasilja negativno vpli- skega reda, z vzgojnim načrtom šole, s primernim vajo na osebnostni razvoj otrok, njihovo počutje in ukrepanjem učiteljev in s strokovnim posredova- zdravje ter na splošno na kakovost njihovega ži- njem svetovalne službe ter vodstva šole. vljenja. Po podatkih strokovne službe Zveze prija- teljev mladine Slovenije je nasilja v šolah vse več. V šolah, kjer prevladuje pozitivna klima, učitelji bolje sodelujejo med seboj, več je timskega dela. V mednarodni raziskavi PISA 2015, ki sicer preu- Učenci v takih šolah so bolj zavzeti za učenje, bo- čuje bralno, naravoslovno in matematično pisme- lje sodelujejo z učitelji in imajo boljše rezultate. nost 15-letnikov, so učenkam in učencem zastavili Poleg boljše motivacije imajo učenci tudi pozitiv- vprašanja o medvrstniškem nasilju. Njihovi odgo- nejša stališča do šole in šolskih predmetov. Učen- vori so pokazali, da učenke in učenci šol, na kate- ci, ki imajo v razredu kakovostne prijateljske od- rih je več kot 10 odstotkov učencev žrtev rednega nose, posledično šolo zaznavajo bolj pozitivno in nasilništva, praviloma dosegajo za 47 točk slabše se v šoli tudi bolj pozitivno vedejo. Zagotavljanje rezultate pri naravoslovju kot tisti s šol, kjer nasil- varnega in spodbudnega učnega okolja spada ništvo ni pogosto. med temeljne cilje vzgoje in izobraževanja ter za- jema tako krepitev socialnih spretnosti, strpnosti, Raziskava, ki jo je v šolskem letu 2018/19 izvedel spoštovanja drugačnosti kot omogočanje razvoja Inštitut za psihološko svetovanje in izobraževalno in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti. razvojne projekte (ISA Inštitut) med 4617 učenci 3. triletja na 70 slovenskih šolah, je pokazala, da 2 Kaj je medvrstniško nasilje? 89 % učencev meni, da se na njihovi šoli dogaja Medvrstniško nasilje je nasilje, kjer sta tako pov- medvrstniško nasilje, 13 % slovenskih učencev in zročitelj/ica kot žrtev vrstnika ali vrstnici. Negativ- učenk doživlja vrstniško nasilje, 43 % jih je vsaj en- ne čustvene posledice občutijo vsi vpleteni – žr- krat doživelo eno od oblik spletnega nasilja, 24 % tve, povzročitelji in opazovalci. 14 Didakta Nasilje je vedenje, s katerim oseba zlorabi svojo - spletno nasilje: namerno in ponavljajoče na- moč, da bi drugo osebo (ali osebe) nadzorovala, dlegovanje in/oz. ustrahovanje preko interne- ustrahovala, ji škodovala, jo ponižala, razvrednotila, ta, mobilnih telefonov in drugih informacijsko- ji vzela moč, si jo podredila, jo izkoristila ali jo uniči- -komunikacijskih tehnologij kot npr. pošiljanje la. Gre za hoteno, namerno, praviloma ponavljajoče žaljivih sporočil, pošiljanje in objavljanje ško- dejanje ali za hujši enkraten dogodek. Oseba ima dljivih, neresničnih ali krutih objav, prilaščanje lahko več moči zaradi družbenega položaja, staro- druge identitete z namenom osramotitve in sti, nacionalnosti, telesnih značilnosti, kognitivnih škodovanja, obrekovanje na forumih, blogih ali sposobnosti ali drugih dejavnikov. Najpogosteje so socialnih omrežjih, snemanje nasilnih ali dru- povzročitelji/ice v domačem okolju žrtve nasilja. gače neprimernih posnetkov in razpošiljanje ter objavljanje teh posnetkov na spletu itd. Poznamo različne vrste nasilja: - telesno oz. fizično nasilje: odrivanje, omejeva- Nasilja ne moremo enačiti s konflikti, saj gre za nje gibanja, pljuvanje, grizenje, suvanje, udar- dve povsem različni stvari. Konflikt je trk različnih ci, pretepanje itd., želja, mnenj, pogledov. Gre za naraven in priča- - psihično nasilje, ki ga delimo na: kovan del vseh odnosov. Otroci in mladi ga lahko • verbalno: zmerjanje, žaljenje, posmehova- rešijo sami, saj med osebami v konfliktu ni izrazi- nje, zmerljivke, povezane z imenom, rasistič- tega neravnovesja moči. Ni se jim potrebno izogi- ne pripombe, širjenje lažnih govoric, ščuva- bati ali jih ustavljati, saj ugodno razrešeni konflikti nje, grožnje itd. in odnos poglobijo, medtem ko ga nasilje uničuje. • neverbalno: mimika obraza, nesramne kre- Cilj reševanja konflikta je dogovor, ki je uresničljiv tnje, sistematično izključevanje, ignoriranje, in sprejemljiv za vse sodelujoče. Konflikti so nepri- izolacija, molk kot sredstvo pritiska itd., jetni, a niso nevarni, nasilje pa je nevarno, zato ga - ekonomsko oz. materialno nasilje: izsiljevanje moramo ustaviti in preprečevati. za denar ali druge materialne dobrine, poško- dovanje ali uničenje osebne lastnine, šolskih Pri medvrstniškem nasilju gre za zlorabo moči potrebščin itd., ene osebe nad drugo, ki se pred povzročiteljem/ - spolno nasilje: namigovanje na spolnost in ico ne more sama braniti. Če je asimetrija v moči šale s spolno vsebino, opolzko gestikuliranje med njima velika, se praviloma razvije dinamika, in govorjenje, nadlegovanje zaradi pripadnosti ki onemogoča, da bi žrtev zmogla sama ustaviti spolu, nagovarjanje na spolnost, prikazovanje nasilje, zato je nujen poseg odraslih oseb. Z vsa- pornografskega materiala, otipavanje, zalezo- kim nasilnim dejanjem se strah, krivda, sram in vanje, spolni napad itd., nemoč pri trpinčenem otroku povečujejo, kar ga 15 Didakta ZAUPAMO V KAKOVSTNO ŠOLO PRIHODNOSTI hromi, da bi upal in zmogel ukrepati zoper nasi- majhnih. Pomembno je, da se nasilje ustavi. Pri lje. Zaradi tega je njegova samopodoba vse slab- tem je zelo pomembna vloga nas, odraslih. Po- ša, sam sebe krivi za nastalo situacijo. Ne verjame, membno je, da se resno in dosledno odzivamo na da mu lahko kdo zares pomaga in ustavi povzro- primere vrstniškega nasilja. čitelja. Da bi sploh preživel vsakodnevni strah ter trpinčenje, razvije različne oblike strategij preži- Vrstniško nasilje se ne bi smelo dogajati nikomur. vetja, da bi se nasilju izognil ali ga vsaj nekoliko Osebam, ki ga doživljajo, lahko povzroči veliko zmanjšal (izostaja od pouka, v šolo hodi prepozno škode in trpljenja. Nasilje ni nikoli pravi način rav- ali po drugi poti, pogosto zboleva, poskuša biti nanja v medsebojnih odnosih. čim bolj neopazen itd.). Če se nasilje ne ustavi, po- staja moč trpinčenega otroka vse manjša, postaja 4 Kako prepoznamo žrtev vrstniškega nasilja? vse bolj ranljiv ter ujet v nasilen odnos. Njegovo Vrstniško nasilje ima lahko za otroke hude posle- zdravje se poslabša, dobi odpor do šole, njegov dice. Prizadene lahko tako otroke, ki doživljajo na- učni uspeh se poslabša, spremeni se njegovo silje, kot otroke, ki izvajajo nasilje, in otroke, ki so vedenje. Če te znake starši in učitelji zaznajo ali priče nasilju (opazovalke in opazovalci). o nasilju naposled vendarle zmore povedati sam, pride končno do zelo pomembne priložnosti, da Žrtve lahko prepoznamo po spodnjih spremem- učitelji in starši ukrepajo in s skupnimi močmi na- bah v vedenju. silje ustavijo. Če je ta priložnost zamujena, otrok • Otrok lahko spremeni svoj odnos do šole. Vča- (žrtev) ostane sam s svojo izkušnjo nasilja, brez iz- sih se zgodi, da ne želi več hoditi v šolo, želi, da hoda. Posledice so lahko tudi najhujše. ga nekdo spremlja v šolo in domov, spremeni svojo običajno pot, zato zamuja ali pa prihaja 3 Napačna prepričanja in dejstva v šolo zelo zgodaj, začne neopravičeno izosta- V naši družbi je še vedno prisoten mit, da je vr- jati od pouka. Morda ne želi na šolski izlet ali stniško nasilje nekaj normalnega in je sestavni letovanje. Ko gre na izlet, je vedno v bližini uči- del odraščanja, hkrati pa priložnost, da se mladi teljice ali učitelja in se od njiju noče oddaljiti. naučijo postaviti zase in se utrdijo, da so nasilni Lahko se težje zbere in težje uči. Poslabša se samo fizično močnejši, problematični fantje, ki mu učni uspeh. Izgubi zanimanje za stvari, ki prihajajo iz socialno šibkega okolja, da se na ugle- so ga včasih veselile. Ima poškodovano šolsko dnih šolah nasilje ne dogaja, da je problematično opremo ali je celo nima, čez dan »izgubi« kos samo fizično nasilje, pri katerem pride do telesnih oblačila. Ima nepojasnjene modrice, odrgnine poškodb itd. in druge poškodbe. Zaradi izkušenj z nasiljem ima lahko otrok tudi težave s spanjem. To vsekakor ne drži. Nasilje ni normalen del od- • Starši opazijo, da je nenadoma postal zadirčen raščanja, dejstvo pa je, da se z njim srečuje veliko in grob. Lahko postane bolj razdražljiv, se hi- otrok. Nasilni so lahko fantje in dekleta, žrtve na- treje spre, se pogosteje jezi ali pa je bolj zaskr- silja so prav tako fantje in dekleta. Dogaja se po bljen, deluje zamišljeno. Včasih je videti, kot da vseh šolah, mestnih, primestnih, vaških, velikih in ga nič ne zanima, kot da ne posluša. Zapre se 16 Didakta vase, začne jecljati, ima izredno slabo samopo- zaposlene v osnovni šoli kot pomembne ose- dobo. Odklanja pogovor ali si izmisli neverje- be v otrokovi socialni mreži ter jim predstavi- tno zgodbo, da bi ga pustili pri miru. mo informacije o oblikah, vzrokih in posledi- • Začne krasti denar drugim otrokom. cah vrstniškega nasilja, možnosti preventivnih • Zgodi se, da kdo od otrok, mladostnikov in aktivnosti in ukrepov ter ustrezne odzive v pri- mladostnic pobegne od doma ali pa začne merih vrstniškega nasilja. uživati prepovedane droge, piti alkohol. • Osredotočamo se na krepitev varovalnih de- • Stiska je pri nekaterih otrocih in mladih lahko javnikov otrok: prave informacije in znanje, tako velika, da začnejo razmišljati o samomo- nudimo konkretno podporo in pomoč, ko jo ru. Nekateri tudi poskušajo narediti samomor. otrok potrebuje. Pomembno je razumeti in upoštevati, da imajo lah- 6 Delavnice preventivnega programa NEON ko otroci in mladi opisane težave zaradi več vzrokov, Na začetku vsake delavnice otroke najprej opozo- ne samo zaradi izkušnje vrstniškega nasilja. Če torej rimo na tri posebne pravice, ki jih ima vsak od nas opazimo katero od naštetih posledic, je dobro, da – pravice biti varen, močen in svoboden. Vedno se med drugimi možnimi vzroki pomislimo tudi na vr- tudi dogovorimo, da na delavnicah govori samo stniško nasilje. ena oseba naenkrat, da se moramo med seboj poslušati, da se drug drugemu ne posmehujemo Prav posledice, s katerimi se po izkušnjah nasilja in da po koncu delavnice ne širimo govoric, kdo soočajo otroci in mladi, so glavni argument za sis- je kaj rekel. tematično izvajanje primarne preventive na tem področju. Otrok ne moremo povsem zaščititi pred V 2. razredu otrokom besede »varen, močen in nasiljem, lahko pa jih okrepimo z informacijami, svoboden« najprej razložimo. Varen si, ko veš, da z znanjem in veščinami, da se bodo znali ustrezno je vse v redu in da ti nihče ne bo škodoval ali te odzvati v takšnih situacijah. Program NEON – Varni prizadel in ko se dobro počutiš med prijatelji in brez vrstniškega nasilja je preventivni program, s ka- sošolci. Biti močan ne pomeni le fizične moči, lah- terim delujemo vnaprej s ciljem, da bi preprečili, da ko pomeni biti tudi pogumen in hraber. Svobodni bi otroci utrpeli travmatične posledice nasilja tako v smo, ko smo veseli, zadovoljni in sproščeni. fizičnem kot v spletnem okolju. Za učinkovito pre- ventivo vrsniškega nasilja je nujen celostni pristop z Nato spregovorimo o občutkih, ki se nam poraja- aktivnim sodelovanjem zaposlenih v šoli, staršev in jo, ko se znajdemo v nasilni situaciji. Že v 2. razre- seveda otrok. du otroke naučimo, da v primeru, ko so vpleteni v vrstniško nasilje, lahko rečejo: »Pusti me pri miru.« 5 Zakaj program NEON? / »Ne.« / »Nehaj.« Na Osnovni šoli Vodice program NEON izvajamo v 2., 4., 5., 6. in 7. razredu. Izvajamo ga svetovalne delavke Spregovorimo o prostorih v šoli, kjer se (ne) po- in učiteljice, ki smo ustrezne kvalifikacije pridobile na čutijo varne. Na preprostem zemljevidu šole z dodatnem strokovnem izobraževanju programov zeleno barvico označijo dele šole in okolico, kjer CAP in NEON pod strokovnim vodstvom ISA inštitu- se počutijo varno, kjer nihče nikogar ne ustra- ta. Delavnice so zasnovane tako, da izvajalke na eno- huje, nato pa še z rdečo barvico tiste dele šole staven, letom primeren in učinkovit način z otroki in okolice šole, kjer se ne počutijo varno. Rezul- spregovorimo o problemu vrstniškega nasilja. tati te dejavnosti pokažejo, da se učenci počutijo najbolj varne v svoji matični učilnici in v jedilnici. Na preventivnih delavnicah programa NEON: Razlog je verjetno v tem, da v teh dveh prostorih • Pomagamo otrokom širiti in okrepiti njihovo niso skoraj nikoli sami, vedno je prisoten učitelj socialno mrežo vrstnikov, vrstnic in odraslih. ali dežurni učitelj. Najmanj varne se počutijo na • Otroke okrepimo z informacijami, znanji in ve- šolskem stranišču, v garderobah, telovadnici in ščinami. na avtobusnem postajališču. Večkrat je označeno • Razvijamo in krepimo socialno-čustvene kom- tudi šolsko igrišče, kjer se v času podaljšanega bi- petence in samozavestno vedenje otrok. vanja združujejo otroci iz različnih oddelkov, nad- • Z informacijami in znanji okrepimo odrasle, da zor učiteljev pa je manjši. bi lahko zagotovili konkretno podporo in po- moč, če oziroma ko jo kdo od otrok potrebuje. V 4. razredu se na pozitiven in starosti primeren • Otrokom predstavimo možnosti, kako se lah- način spregovori o situacijah nasilja in zlorabe. ko ustrezno odzovejo, ravnajo v primeru vr- Otroci se preko igranih prizorov in pogovora se- stniškega nasilja, ter jih spodbudimo, da bi se znanijo z vrstniškim nasiljem, s srečanjem z ne- lahko podporno odzvali kot priče (opazovalci znancem in s spolno zlorabo. Naučijo se reči odlo- in opazovalke) nasilja. čen NE v primeru nasilja, kako se zaščititi in komu • Kot ciljno skupino nagovorimo tudi starše in v takih primerih povedati. 17 Didakta ZAUPAMO V KAKOVSTNO ŠOLO PRIHODNOSTI V 5. razredu se pogovarjamo o tem, s kakšnim ve- in spoznajo vrste spolnega nasilja: verbalno, vizu- denjem je najbolje odreagirati na nasilje. S svojim alno in fizično. Poudarimo ničelno toleranco do odzivom na nasilje lahko prispevamo k poslabšanju spolnega nasilja. ali izboljšanju situacije. Naš odziv je lahko pasiven – npr. jok, umik. Tak odziv si tisti, ki izvajajo nasilje, lah- Povemo jim, da osebna meja označuje ali določa, ko razlagajo, kot da nas je strah, in tako se njihova kaj, na kakšen način in v kakšnem obsegu je za moč še poveča. Če se umaknemo, nismo svobodni. nas sprejemljivo, ustrezno, nam je všeč. Lahko je fizična, čustvena, moralna in spolna. Okoli sebe Na nasilje nekateri odreagirajo agresivno – otroci imamo namišljeno/nevidno črto, ki označuje naš pogosto izpostavijo možnost, da tistega, ki ravna osebni prostor. Mi se odločimo, kdo lahko prečka nasilno, udarimo nazaj. S tem kršimo pravice dru- to mejo in kdo ne. Nekateri ljudje prestopijo meje gega otroka, da se počuti varno, močno in svobo- in kršijo pravice drugih s tem, da jih nadlegujejo, dno. Pretepanje ima lahko tudi resne posledice, ker so drugačni kot oni. Drugačni so lahko zaradi kot so vzgojni ukrep, izključitev iz šole, pravni po- načina oblačenja, stila življenja, narodnosti, spol- stopki, telesne poškodbe. Otroke spodbudimo, da ne usmerjenosti. Pomembno je, da skrbimo za o nasilju povejo odraslemu. Pojasnimo jim tudi, da svoje meje in da upoštevamo meje drugih. Za svo- to ni tožarjenje. Tožarimo, ko povem nekaj o drugi je meje se moramo odločno in samozavestno po- osebi samo zato, ker jo želim spraviti v težave. staviti, pri tem pa moramo biti spoštljivi do druge osebe. Če smo spoštljivi, upoštevamo tudi njihove Najbolj primerno je, da odreagiramo samozavestno meje in pravice, da so varni, močni in svobodni. To in odločno – tako ohranimo svoje pravice in spoštu- je varovalni dejavnik, ki prepreči vse vrste nasilja, jemo pravice drugih. S problemom se soočimo. Na tudi spolno nasilje. Spolno nasilje ni nikoli pravi ta način lahko umirimo situacijo in prispevamo k način ravnanja v medosebnih odnosih. zmanjševanju vrstniškega nasilja. V 7. razredu izvajamo delavnico na temo spletnega Na delavnici spregovorimo tudi o trikotniku vple- nasilja. Z otroki se pogovarjamo o njihovem obna- tenih v nasilje: o žrtvah, povzročiteljih in pričah. Pri- šanju na spletu, kaj vse je spletno nasilje, kakšne če imajo moč – lahko se odločijo, ali bodo pomaga- so lahko posledice naivnega/preveč zaupljivega le ali ne. Lahko podprejo osebo, ki je žrtev nasilja, vedenja na spletu, kaj lahko naredimo, ko posta- lahko se postavijo na njeno stran in namenijo svojo nemo žrtev spletnega nasilja. Pomembno je, da se pozornost osebi, ki nasilje povzroča. Lahko spod- tudi na spletu do svojih vrstnikov in vrstnic obna- budijo druge, da povedo o nasilju. Če ne pomaga- šamo spoštljivo in da brez njihove privolitve ne ob- jo, lahko prispevajo k poslabšanju situacije. javljamo njihovih fotografij ali podatkov iz njihove- ga zasebnega življenja. Učence naučimo, da če na Večkrat poudarimo tudi dejstvo, da žrtev ni kriva spletu doživijo spletno nasilje, odreagirajo z nasle- za nasilje. Za nasilje je vedno odgovoren tisti, ki ga dnjimi koraki: 1. Ustavi. 2. Blokiraj in shrani. 3. Povej. povzroča. Nihče nima pravice drugemu odvzeti pravice, da se počuti varno. 7 Kako se pogovarjamo z otrokom, ki je žrtev vr- stniškega nasilja? V 6. razredu spregovorimo o nadlegovanju in spol- Po koncu vsake delavnice smo izvajalke na razpola- nem nasilju. Otroci se seznanijo z osebno mejo, ki go učencem, ki bi se z nami želeli pogovoriti ali deliti je brez našega dovoljenja ne sme prestopiti nihče, osebno izkušnjo. Pomembno je, da otroku verjame- 18 Didakta mo, da je žrtev nasilja. Spodbudimo ga, da pove, kaj 8 Zaključek doživlja. Pozorno ga poslušamo in ne prekinjamo Cilj preventivnega pristopa k reševanju medvr- njegove izpovedi. Dovolimo mu izraziti čustva. Po- stniškega nasilja je razumevanje dinamike nasi- membno je, da dobi občutek varnosti in zaupanja lja, vloge različnih akterjev in učenje aktivnega do nas. Čutiti mora, da ga bomo podprli oz. zaščitili soočanja z nasilnim vedenjem. Pomembno je, da ne glede na vsebino izpovedi. Ne pokažemo mu, da pri učencih gradimo pozitivno samozavest, dobro smo šokirani, ko nam zaupa, kaj se mu je zgodilo. samopodobo in samospoštovanje. Potrebno jih je Povemo mu, da za nasilje ni kriv on, ampak je zanj učiti reševati spore in konflikte na konstruktiven odgovorna oseba, ki nasilje povzroča. Izogibamo se način, ki izključuje uporabo nasilja za doseganje vprašalnici ZAKAJ. Zveni zasliševalsko in obtožujo- lastnih ciljev, interesov in zadovoljitve potreb. Do- če. V pogovoru ne obtožujemo osebe, ampak de- bro je krepiti tudi njihovo emocionalno pisme- janja povzročitelja nasilja. Skupaj naredimo načrt nost, s katero znajo prepoznati in razumeti lastna za nadaljnje preprečevanje nasilja: kaj naj stori, če čustva, jih obvladati v različnih kontekstih vrstni- ponovno pride do nasilja – kako se lahko zaščiti, h ških interakcij, hkrati pa uspejo prepoznati čustva komu se lahko zateče po pomoč, koga lahko pokli- drugih in skladno s tem izbrati nenasilna vedenja. če. Poiščemo pozitivne osebe v njegovem (šolskem) Učinkovita in strokovna obravnava storjenega vrstniškem okolju (vrstnike, prijatelje, učiteljice itd.), nasilnega dejanja je namreč najboljša oblika pre- ob katerih se otrok počuti varnega. O dogajanju ventive. Sporočila, ki jih vodstvo šole, šolska sve- obvestimo razrednika, šolsko svetovalno službo ter tovalna služba ter učitelji dajo otrokom, staršem vodstvo šole. in lokalnemu okolju s hitro, strokovno in odločno obravnavo zaznanega nasilja, so neprecenljiva in Svetovalni delavec se mora pogovoriti tudi s pov- najboljša možna zaščita pred njegovo ponovitvijo. zročiteljem nasilja in z njim načrtovati aktivno- sti. Delo s povzročiteljem je edini način, da le-ta spremeni svoja neustrezna vedenja. Pomembno je, da razume razloge za svoje dejanje in sprejme Viri in literatura odgovornost za storjeno nasilje. ISA Inštitut: Dostopno na https://isainstitut.si/isa/ Klemenčič, I. idr. (2016): Preventivne dejavnosti sistemskega pristopa k medvrstniškemu nasilju v VIZ. Priročnik št. 2. Ljubljana: Inštitut za Medvrstniško nasilje, še posebej če traja dlje časa kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. in je sistematično, vpliva tudi na dinamiko razre- Lampret, T. (2022): Šole med starši in pravnimi akti. Nedeljski dnevnik. Dostopno na https://www.dnevnik.si/1043001525 da. Zato se pogovorimo tudi z opazovalci. Razu- PISA In Focus 2017/74: How much of a problem is bullying. Dosto- meti morajo, da imajo tudi oni pomembno vlogo pno na https://www.oecd-ilibrary.org/education/how-much-of-a-pro- blem-is-bullying-at-school_728d6464-en pri preprečevanju nasilja. Dati jim moramo jasna Protokol ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja v vzgoj- sporočila o tem, da je nasilje nesprejemljivo. noizobraževalnih zavodih: https://www.zrss.si/wp-content/uplo- ads/2022/03/Protokol-ob-zaznavi-in-za-obravnavo-medvrstnikega- -nasilja-v-VIZ-1.pdf (Dostop: 3. 11. 2022) K pogovoru prav tako povabimo starše otrok, ki Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije: Medvr- stniško nasilje v šoli. Dostopno na https://www.sviz.si/medvrstnisko- so žrtve medvrstniškega nasilja, in starše otrok, ki -nasilje-v-soli/ so povzročitelji. Potrebno je iskati ustrezne stra- Šola za ravnatelje (2019): Varno in spodbudno učno okolje. Kranjc, T. idr. Dostopno na http://solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6989-31-2.pdf tegije, ki bodo v pomoč otroku ne glede na to, v Štirn, M. idr. (2018): Program NEON: Varni brez vrstniškega nasilja: kateri vlogi je. priročniki za izvajanje programa v osnovni šoli. Ljubljana: ISA Inštitut. 19 Didakta