Št 155. V Ljubljani, petek dne 5. avgusta 1910 Leto I. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K zS-—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo Je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi sc pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Na složno delo. Ustanovitev političnega društva „Skala“ je za dober kos potisnila naprej narodni razvoj v narodno napredni stranki. Izza novega leta je stranka povsem brezdelna, medtem ko se je po inicijativi »mladih" prej živahno gibala. Bila je mučna tišina, le sem in tam je švignil kak blisk iz tabora „starih“ med »mlade". Dobro je, da „mladi“ niso še dalje potrpežljivo čakali, nego so rajše ustanovili „Skalo“. „Stari“ so pa vrgli na „Skalo“ kamen in takrat je završalo. Mi smo izrekli o „Skali“ drugo mnenje: Pozdravili smo jo, kakor je treba pozdraviti „inlade“, če delajo. Ne ovir, ne polen, — podžigati se mora mlado navdušenje za delo. Ne gledati ljubosumno — 60letni možje! — na mladino brez pasivne volilne pravice. Ne otročjega strahu in nezaupanja, ker to zastrupi naše napredno življenje! Za to smo odkrito pozdravili .Skalo". Kar pa smo najbolj povdarjali v pozdravu na .Skalo", je bil njen sklep, da se smatra za del narodno-napredne organizacije in da hoče privesti v njene vrste življenja in svežosti. Torej ne izstopiti iz stranke, če par »sta-rinov" lenari, nego sodelovati. Ne puško v koruzo, ne v tabor .divjakov", nego vstrajati v stranki, podrediti se organizaciji in delati. To je prava pot. Vsak po svoje in po vseh močeh moramo delati, da uničimo nevarni klerikalizem. Marsikatero bridko smo že povedali temu ali onemu, ker gnjilobo je treba izrezati ! Ljuliko je treba potrebiti iz strankine njive in za to bo frakarstvo še večkrat občutilo bič .Jutra". Delamo to kot svoboden ljudski list, da po svoje koristimo narodno-napredni stranki. Le če izločimo vse, kar diši po frakarstvu in poskrbimo, da je prapor stranke snežno čist, more postati narodno-napredna stranka prava ljudska stranka. Klerikalci prenesejo Lampete, Silvestre, Kumpe, Pavšlarje, Lončariče, Sušine, Mauringe, Jegliče itd. Tam se odkrije in prekriža cela stranka, če Šušteršič — kihne. Med naprednjaki ne more biti tako. Tu ni vez stranke zabitost in dobiček, nego razum, pogum, požrtvovalnost ter medsebojno spoštovanje. Za to pa ven z ljuliko! Program .Jutra" je kratek: pridobiti široke ljudske sloje, da se zanimajo za napredno misel, udahniti jim misel in veselje do političnega življenja. Neusmiljeno bičamo, kar smrdi. Za to nam občinstvo lahko zaupa. Priznamo pa radi vsako zaslugo, če je pošteno pridobljena. Omalovažujejo nas le malopridneži, ki imajo slabo vest. Komur smo krivico delali, smo jo popravili, če smo spoznali, da naša informacija ni bila prava. Prismojena je trditev, da imamo kake tajne zveze s Srbijo, ali jugoslovansko idejo zastopamo z vsem ognjem in ne klečeplazimo pred črnorumeno zastavo, ker smo v prvi vrsti ponosni Slovenci in Jugoslovani. V boju proti tujcem, klerikalcem in korupciji storimo svojo dolžnost. Naj jo vsak naprednjak stori tako in zmaga bo kmalu naša, a klerikalni strup bo kmalu paraliziran — z naprednim protistrupom. .Slovenskemu Narodu". Iz .Narodnega Dnevnika" — ki je sicer popolnoma pravilno ocenil znani .Slovenčev" denuncijantski uvodnik — vidim, da Nastiči mislijo pod dnevnim agentom-pro-vokatorjem srbske vlade najbrže — mene. .Slovenca" ne maram vprašati, ako je to res, ker zaničujem klerikalne policijske pse preveč, da bi se na njihovo mnenje posebno oziral, pač pa bi rad vedel, koga misli .Slov. Narod" pod onim .nezrelim in osamelim posameznikom, za čigar perverzna politična čutila ne sme biti odgovoren nihče drugi, najmanj pa kaka politična stranka." Obračam se naravnost na g. dr. Tavčarja kot šefa .Slovenskega Naroda" in na g. R. Pustoslemška kot odgovornega urednika z vprašanjem : da-li se je mislilo s tem mene denuncirati državnemu pravdniku — ki se ga pa čisto nič ne bojim! — ali je pa ta stavek prišel v list po nerodnosti kakega pregorečega nasprotnika .Jutra", ozir. moje skromne osebe, ki predstavlja .Jutro" ? Ne branim se nič in verujta mi, gospoda, da ne stavljam tega vprašanja za to, da bi dobil spričevalo, s katerim bi se mogel izkazati pred policijo kot .korekten" in .lojalen" avstrijski državljan, nego samo in izključno za to, ker bi mi bilo težko gledati v naprednjakih — denuncijante. Milan Plut. h slovenskih krajev. Z Vrhnike. Škandalozne razmere vladajo v naši občinski ubožnici, odkar načeluje temu zavodu znana nemčursko-kleri-kalna stranka. Tukaj imajo v oskrbi nekega slaboumnega okrog 17 let starega fanta; isti se valja po blatu pred ubožnico za vzgled drugim mimo idočim v tako zanemarjenem stanu, da se pasantom mora gabiti. Okrog nesrečneža se zbirajo otroci in hlastno opazujejo njegovo nemoralno početje, katero se da tolmačiti po § 516. k. z. Občinski odbor prav lepo prosimo, da temu pohujšanju stori enkrat za vselej konec. Z Vrhnike. Dobri naši katoličani so veliki prijatelji malega obrtništva; to se je videlo zadnji teden, ko so se tukaj mudili cigani-kotlarji. Ti so hodili od hiše do hiše popraševat, če bi se dobilo kaj kotlov popraviti (pravzaprav pospraviti) in res so ti tički dobili v naši katoliški mlekarni neki veliki kotel za mleko. Načelnik mlekarske zadruge je mislil, da bode s tem prihranil mlekarski zadrugi ogromen denar, ker bodo cigani veliko ceneje od domačih obrtnikov kotel popravili. A glej ga spaka; cigani so res kotel popravili in osnažili, a za to delo so zaračunali 120 K, katerih seveda načelnik ni hotel plačati. Neki tukajšnji obrtnik te stroke je izrekel svoje strokovnjaško mnenje, katero se je glasilo, da če plača ciganom 20 K, je to delo kavalirsko plačano in s tem je zapustil načelnika in njegovo prepirajočo se cigansko družbo, katera se le ni hotela z 20 K zadovoljiti. No, slednjič je vendar vzel cigan ponujanih mu 20 K, ali ciganska tolpa bi bila še nadalje nad- legovala katoliškega načelnika, ki si ni mogel drugače iz tega neprijetnega položaja pomagati, kakor da je zagrabil vodovodno cevko in s tem prepodil vročekrvne cigane. Ali ni res lepa ta naša klerikalna organi- zacija v družbi s cigani? Z Opčin. Pevsko društvo .Zvon" praznuje dne 21. avgusta t. 1. svojo 20 letnico, telov. društvo .Sokol" pa obletnico svojega obstanka. Pomena imenovanih društev za razvoj in napredek slov. naroda ob obali Jadranskega morja, ki je v večni borbi proti italijanskemu sovragu, ni treba razlagati. Jasen je vsem dovolj. Okrožnice za to slavje so že razposlane. Vsa pevska in telov. društva, ki se mislijo udeležiti slavnosti, naj blagovolijo naznaniti to nemudoma podpisanemu, se li udeleže korporativno, ali po odposlancih. Vsi torej dne 21. avgusta t. I. na Opčine! Pokažimo tega dne skupnost in vzajemnost SJovenov! — Veselični odsek. Slovanski Jug. Aehrenthal in Supilova brošura o velelzdajniškem procesu. Kakor je splošno znano, je meseca januarja 1. 1. poslanec Su-pilo izdal posebno brošuro o veleizdaj-niškem procesu z naslovom: Proces Fried-jung-Reichspost in srbsko-hrvatska koalicija". Brošuro si vlada ni upala zapleniti, ker se je bala še večjih škandalov in blamaže. Knjižica je izšla v hrvatskem jeziku in istočasno tudi v francoskem prevodu. Razposlana je bila na vse strani, posebno mnogo iztisov je bilo odposlanih v Srbijo in na Francosko. Toda sedaj se je naenkrat izvedelo, da ni niti ena od teh brošur dospela v Srbijo in da je tamkaj brošura popolnoma nepoznana. Ker minister Aehrenthal ni imel toliko poguma, da bi knjižico že zaplenil, ko je izšla, je zaukazal policiji v Zemunu, da mora zapleniti vse iztise, ki so bili namenjeni za Srbijo. Ravnotako se je gotovo zgodilo tudi z brošurami, ki so bile odposlane na Francosko. Mož, ki je poprej hotel postati avstrijski Cicero, je s tem svojim dejanjem pokazal, s kako umazanimi sredstvi se je boril proti Jugoslovanom, da se sedaj sramuje pred vsem svetom. O črnogorskem prestolonasledstvu. Zadnja časniška poročila o izpremeni črnogorskega prestalonasledstva so bila pač prenagljena. Govorilo se je, da se misli v najkrajšem času črnogorski princ Danilo — prisiljen ali neprisiljen — odpovedati prestolu na korist svojemu mlajšemu bratu Mirku, ki ga Črnogorci kot svojca zelo ljubijo, dočim smatrajo Danila za celega tujca. Sedaj se zatrjuje od kompetentne strani, da živ krst ni mislil na to, kako bi se pri proglasitvi Črne gore za kraljevino, razvilo vprašanje prestolonasledstva. Vladni krogi zatrjujejo, da je vse, kar se je o tem javno poročalo, iznajdba najzlobnejše vrste, ki ima samo namen, ali spravljati spor v rodovino kneževo, ali pa veselje nad tem, da se kombinira o raznih možnostih nepričakovanih dogodkov. Splošni pregled. Nov obrambni zakon. O vsebini novega obrambnega zakon, se vedno bolj namigava. Državni tajni! ogrskega honvedskega ministrstva je prošh nedelje govoril o vseh vojaško politični! vprašanjih in je izvajal, da je razvoj skupn domobranske armade največja potreba av stro-ogrske monarhije. Vsakega patrijota t bila po njegovem mnenju dolžnost, da pc spešuje ta razvoj, kajti Avstrijo se da kc velesilo le tedaj ohraniti, ako podkrepim armado. Novi obrambni zakon, ki se g kani predložiti zbornici, bode popolnomi odgovarjal svojemu namenu. Če bo pa t obrambni zakon vseboval določbe o dveletn vojaški službi, še ni gotovo. Z vojaškeg; stališča vprašanje ni toli važno, ker je pra' za prav le gospodarske narave. Vendar p se bode predloga ozirala na interese pre bivalstva, po največ na poljedelsko in in dustrijalno in ministrstvo se bode vestni izogibalo vsemu, kar bi znalo povzročil spor med stanovi. Novotarije v turški armadi. Turško vojno ministrstvo je že pre< več časa izprevidelo, da je treba preosno vati vojno in sedaj se je raznesla vest di se bavi vojni minister z razdelitvijo armad« v 14. vojnih zborov in sicer s popolnin načrtom, kako bi se dala armada pomla diti. Po novem bi naj obstajal zbor iz dvef ali treh divizij, divizija iz treh polkov pc tri bataljone s po jednim lovskim bataljo nom. Brigadno formacijo bodo odpravili, i brigade dobe lastno kavalerijo, artiljerijo ii stotnije s strojnimi puškami. Divizijski po veljniki ne bodo postali samo generali, am pak poveljstvo bodo dobili lahko tudi ge neralni majorji in polkovniki LISTEK. M1CHEL ZEVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. (57] »Vitez,“ je nadaljeval Aleksander VI. brez odlašanja, »to, česar želim od vas, je mnogo laglje ..." »Poslušam vas, sveti Oče . . .“ »Glejte: med mojimi sovražniki je zlasti eden, ki se za nobeno ceno noče razorožiti . . .“ Ragastensa je streslo; mislil je, da bo govor o Prima-veri. Toda potolažen si je oddahnil, ko je slišal papeža nadaljevati : »To je mož, ki ga vodi duh ponosa, ali bolje rečeno napuha ... Če bi ta človek izginil, bi bil Italiji mir zagotovljen . . . Kruta vojna, ki jo bo moj sin Cezar primoran začeti, bi bila preprečena . . . Nesrečno dete, ki ga ljubim z očetovsko ljubeznijo in ki se je dalo zapeljati v tabor upornikov, bi se zopet vrnilo k miru in sreči . . .“ Te besede so v vitezovem duhu tako jasno označile Primavero, da se mu je kar zasvetilo pred očmi. Torej je na svetu človek, čegar usoda je zvezana z usodo Beatrice! ... Ah, o tem ni dvoma! ... Ta človek jo ljubi ... In tega človeka je vitez nehote sovražil. »Da,“ je povzel papež, »če bi ta človek izginil, najsi že tako ali tako, sem prepričan, da bi bilo vse v najlepšem redu ..." »Ali mi bo predlagal, naj ga umorim?" se je vprašal Ragastens. »Vse prej kakor to!" In papež, kakor da je videl njegovo misel, je nadaljeval : »Razume se, da ne želim grešnikove smrti . . . Jaz nočem, da bi tekla kri . . . Trebalo bi ga samo zajeti . . . in ga privesti semkaj ..." »Zajeti ga!" je vzkliknil Ragastens. »Omeniti moram predvsem, da tisti sam, ki ga treba privesti v Rim, ne bo stavil temu zajetju prevelikih zaprek. Razumevajte me dobro, sinko moj ... Ta človek si pravzaprav ne želi ničesar bolj kakor to, da bi se podvrgel . . . Toda on je jetnik svojih prijateljev ..." »Razumem, sveti Oče . . . On je vaš sovražnik, dasi vam želi biti prijatelj . . .“ »Razumeli ste me, vitez!" je povzel papež. »Torej ... ali ste voljni storiti, česar želim od vas?" »Zdi se mi, sveti Oče, da to podjetje ne bo nudilo posebno velikih nevarnosti . . . Rajši bi se bil izpostavil v resnem slučaju ..." »Pomirite se, vitez ... Ta ekspedicija je ena izmed najvažnejših, kar si jih morete misliti . . . Ona zahteva prav tako spretnosti kakor neustrašenosti, enako hladnokrvnosti kakor drznega poguma . . . Kdor jo hoče opraviti, mora delati sam ... in mora združiti zvitost diplomata s slepo hrabrostjo vojaka po poklicu ... Vi, gospod vitez, imate vsa svojstva, ki so potrebna v ta namen . . . Odkrito sem prepričan, da morete vi edini dobro opraviti to nalogo ... Premislite, da treba priti samemu v dobro zavarovano trdnjavo, ravnati sredi silnih sovražnikov, polastiti se s silo ali z zgovornostjo načelnika posadke in ga privesti semkaj ... z eno besedo, da treba stokrat tvegati življenje! ..." bitka Ragastcnsovo obličje se je zjasnilo. Ponujala se mu Slutil je eno tistih strahovitih aventur, ki jih je ni« gova predrzna domišlija venčala s posebno, trpko poez j nevarnosti. v v J Čutil se je vsega prerojenega. »Kdaj treba da odidem?" je vprašal. »Nemudoma! . . . Med tem časom zbere Cezar svoj armado, in trdnjava Monteforte, oropana svojega poveljnik se nam pred& na milost in nemilost ..." »Monteforte!" je ponovil Ragastens in prebledel kake smrt . . . »Da, tja pojdete. Mož, ki se vam ga je polastiti, j grof Alma! ..." ’ J »Oče Beatrice!" je zamrmral vitez z nerazumljivi) glasom. 1 Njegove sanje so se bile zrušile v prah. Mora se g je lotila iznova, in zopet ga je prijemal tisti neusmiljer dvom, ki mu je hotel uiti z begom! Če bi ga bil zad« sunek z bodalom, ne bi bil bolj prebledel »Kaj vam je, vitez?" je kriknil Cezar’ ’ »Grof Alma! . . . Trdnjava MonteforteI" . . .“ je zj jecljal mladi mož. „Da!“ je rekel Cezar trdo. »Kaj je tu takšnega, da va preseneča?" »Nikoli! . . . Nikoli! . . .“ »Kaj pravite?" »Pravim, da nikoli ne ukrenem česarkoli proti groi Alma in proti trdnjavi Monteforte . . . Nikdar!" »In vzrok?" je vprašal Cezar s hripavim' glasom 01 polne pretenj in dušo razburkano od suma. Ragastens ni opazil niti tega glasu, niti teh njegovi krV3V,h 0Č1- (Dalje.) Španija pred kulturnim bojem. Dasi je že odšel španski poslanik iz Vatikana, je še papežev nuncij vendar ostal v Madridu, to pa za to, ker Vatikan še deloma vedno misli, da je šel španski poslanik na dopust, deloma pa, ker se opaža v Rimu zadnje dni neka naklonjenost na-pram Španiji. Papež je namreč uvidel, da na Španskem ne bode prišla kmalu na krmilo kaka vlada, ki bi delovala proti Cana-Iejasovim odredbam, uvidel je pa tudi, da izostajajo oboroženi protesti španskih katoličanov. Še bolj je sklonilo papeža poročilo nekaterih španskih škofov, ki so baje izjavili, da so premnogi župniki voljni delovati za skrčitev samostanov. Pri tem jih seveda ne goni skrb za ljudstvo, ampak briga za lastni žep, ker se čutijo po samostanih pri dohodkih prikrajšane. To bi bil lep potek boja, pri vsem je pomisleka vredno le to, da se je, morda le hipno, pokazala pri Ca-nalejasu neka popustljivost. Če mož ne misli stvari izvesti do konca, čemu je pričel? Moderna Perzija. Nova perzijska vlada ima čisto nov program, ki obsega razne še sedaj nazasli-šane točke. Med drugim zahteva, da prizna parlament potrebo tujezemskih svetovalcev v domačih perzijskih zadevah in priporoča vladi, da štacijonira v glavnem mestu veliko vojaštva. Po vladinem programu bi pa moralo to vojaštvo po potrebi oditi vsak čas kam v pokrajino, če bi ne bilo od drugod nadomestila. Veliko pozornost namerava vlada sedaj obrniti na sodišča in pravni red, katerega moderni višek bode ustvaritev kasacijskega sodišča. — Na vprašanje o navzočnosti tujih čet v deželi, se je izrazil minister zunanjih zadev, da bodo ruski vojaki kmalu zapustili deželo. Da se bode to doseglo, bode on sam govoril z ruskim poslanikom. Perzija se modernizira in če bode zbornica odobrila novi vladni program, se bode dežela kmalu pomaknila med popolno civilizovane države. Dnevne vesti. f Anton Bonaventura Jeglič plačani agent srbske vlade! V senzacionalnem razkritju ljubljanskega »Slovenca", ki je strmečemu svetu razkril grozno nevarnost, ki preti obstoju avstrijske monarhije od strani srbske agenture in njenih agentov v Ljubljani, govori tudi o začetniku slovenske pornografije kot agentu provocateurju plačanem od srbske vlade. In kdo Je ta agent začetnik slovenske pornografije! Cujte ljudje božji; po Slovenčevem razkritju je plačan agent srbske vlade sam premilostni ljubljanski knez in škof f Anton Bonaventura Jeglič, ki je, kot je dokazano kot avtor zloglasne rdeče brošure prvi slovenski por-nograf! Sedaj šele vemo, zakaj si »Slovenec* ni upal v svojem razkritju na dan z imeni. Bal se je kompromitirati svojega dušnega pastirja. To že presega vse meje, ljubljanski škof pumpa na vse strani avstrijsko vlado, sedaj je pa po „Slovenčevem" kategoričnem zatrdilo še plačani agent Srbske vlade. Zato pa ni čudno, ako „veleizdaja“ na Slovenskem zavzema take dimenzije, ko so člani slovenske iridente že sam ljubljanski škof in — kot se nam poroča iz zanesljivega vira — ..Slovenčev" urednik, krščanski apologetik, bivši teolog itd. Terseglav, ki ima po splošnem mnenju vsled svoje znane go-riške korespondence nevenljivih zaslug za razvitek slovenske pornografije 1 Iz „Zvezde“. Včeraj je bil v »Zvezdi" zopet — kot vsak četrtek — koncert vojaške godbe. Ljubljanski Nemci so bili vsi polnoštevilno zbrani v »Zvezdi" in tudi »slovenskih" gospodičen in gospodov je bilo dosti, ki so prišli povečati število ljubljanskih Nemcev. Cisto slučajno je šlo pa čez ..Zvezdo" nekoliko Sokolov, ki so jih Nemci in nemčurji začudeno gledali, a neka nemška babura je rekla svoji prijateljici: „Es wundert mich, dass die Leute Courage haben, sich in der Sokol-Tracht hier zu zeigen". Ta je pa lepa! Sokolom treba torej posebne ..korajže", ako hočejo iti v kroju čez „Zvezdo“ domov! Nemci naj bodo prepričani, da se pokažejo Sokoli tudi še kje drugje v kroju, ne samo v »Zvezdi". Pijani kazinoti. Ljubljanski kazinoti morajo biti v resnici zelo samozavestni. Ni dovolj, da podnevi izzivajo s svojim surovim obnašanjem mirno slovensko občinstvo, še ponoči jih ne pusti v miru. Tako je v sredo ponoči četa pijanih kazi-notov razgrajala po ..Zvezdi", kakor da bi bila kje v rajhu in izzivala mimoidoče Slovence s „Heil". Policije seveda ni bilo na izpregled, sicer se pa tej nemškutarski gospodi tako ne upa ničesar reči. Skrajen čas je že, da napravi policija tern neznosnim razmeram enkrat konec. Vprašanje na slavno vojaško poveljstvo. Ljubljanski oficirji, posebno pa Belgijci se pozdravljajo s „Heil". Vprašamo tozadevno slavno vojaško oblast, ali je morda to kak poseben oficirski privilegij. Dvoboj. Med nekim ljubljanskim bankirjem in drugim ljubljanskim Nemcem se je vršil pred kratkim nevaren dvoboj. Podrobnosti poizvemo. Vzrok je zopet — ženska. To bo spet enkrat lepa podoba nemškega življenja v Ljubljani. Komaj se je malo pozabilo na damo iz finančnih krogov, ki jo je krč prijel, ko je lomila zakon, že zopet nov slučaj. „Svoji k svojim". K notici „Svoji k svojim" v štev. 152. se zdi nekomu iz Vol-šperka na Koroškem umestno pripomniti sledeče: Lansko leto sem naročil pri »združenih čevljarjih* kot slovenski firmi par letnih čevljev po vzorcu enakih, katere sem kupil še v Gradcu za 6 K 50 v in sem dobil za 10 K sicer lepo izdelane letne čevlje, ki pa niti tako dolgo niso trpeli, kakor bi trpeli tovarniški. Vkljub temu sem naročil še par navadnih čevljev, kakršne dobim tukaj v Volšperku in povsod po 13 do 14 K, a pri slovenski tvrdki sem jih plačal po 18 K in vrh tega še poštnino, torej skupaj 19 K- Za malega uradnika pa je malo preveč pri enem paru čevljev plačati kar 5 K več samo zato, da se podpira slovenska tvrdka. Opomniti pa še moram, da so bili čevlji zaviti v papir, na katerem je še bil naslov „An die Firma združeni čevljarji" in Laibach. Bil je to papir, v katerem je dobila tvrdka od neke nemške firme na Dunaju naročeno blago, morda celo moje čevlje. Danes torej niti prepričan nisem, sem li s svojo naročbo res podpiral slovensko tvrdko ali nemško. Ako pa hočem kupovati pri Nemcih, storim to ravno tako lahko tukaj v Volšperku (ali kje drugje) in mi pride to pri enem paru čevljev kar za 30°/0 ceneje. Ako tedaj geslo »svoji k svojim" tako slabo napreduje, so temu krivi v glavnem trgovci sami, ali vsaj oni, ki 1. mislijo, da se mora blago kupljeno pri Slovencu tudi dražje plačevati, 2. da se Slovencu da za dražji denar lahko tudi slabše blago, in 3. da svoje potrebščine kakor do-sedaj lahko tudi v naprej kupujejo pri sovražnikih, ter da velja geslo samo za kupo-valce ne pa tudi za trgovce same. Povsodi se ravnajo trgovci po željah odjemalcev ne pa odjemalci po trgovcih. Trgovci torej naj sami vstvarijo reelno podlago za izvajanje gesla »svoji k svojim". (Stvari je treba pojasnila! Op. ured.) Ker ne najdejo hidranta, sploh ne kropijo Gorupove ulice. V Ljubljani se pač marsikaj doživi. Kaj ko bi razrovali celo cesto, morda bi ga le našli? Zdravstveno stanje v Ljubljani. V času od 17. do 23. julija se je porodilo v Ljubljani 23 otrok, umrlo pa je 18 oseb, med temi samo 5 domačinov. Ljudsko gibanje na Kranjskem. V političnem okraju Kamnik (40.089 prebivalcev) se je v drugem četrtletju t. 1. izvršilo 57 porok. Porodilo se je 290 otrok, umrlo pa 241 oseb, med temi 88 otrok v starosti do 5 let. Starost od 50 do 70 let je doseglo 49, čez 70 let pa 51 oseb. Za jetiko je umrlo 39, za pljučnico 18, za davico 3, za osepnicami 10, za Škrlatico 2, za tifusom 6 oseb. Pet oseb je izvršilo samomor. Vsi drugi so pomrli na različnih posebnih boleznih. — V političnem okraju Črnomelj (26.300 prebivalcev) jev bilo v drugem četrtletju t. 1. 46 porok. Število novorojencev znaša 205, umrlo pa je 162 oseb, med temi 56 otrok. Starost 50 do 70 let je doseglo 33, čez 70 let 40 oseb. Za jetiko je umrlo 14, za pljučnico 14, za davico 2, za oslovskim kašljem 1, za Škrlatico 11, za osepnicami 5 oseb. Izvršil se je samo 1 samomor. Umrl je v deželni bolnici mestni delavski nadzornik gospod Hinko Magister po kratki in mučni bolezni. Pogreb bo danes popoldne ob 4. uri. Blag mu spomin! Nova šolska knjiga. Dr. Jos. Pipen-bacher je spisal novo latinsko slovnico, ki je izšla v založništvu L. Schwentnerja. Cena 3 K 20 v. Knjigo je c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje kot učno knjigo za slovenske gimnazije odobrilo. »Povodni mož", veliko koncertno delo za soli, zbor in orkester je poklonil skladatelj gospod c. kr. okrajni glavar Viktor Parma pevskemu zboru »Glasbene Matice". Živel! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca julija 1910. sledeči promet in sicer dohodki: A. Redni dohodki: 1. prispevki iz nabiralnikov K 1.531 93, 2. prispevki podružnic in sicer: Kranjsko K 2.335-24, Štajersko K 3.57878, Primorsko K 5.057'22 skupaj K 10.971-24, 3. razni prispevki K 19.449-27, skupaj K 31.952-44. B. Izredni dohodki: A. prispevek za obrambni sklad K 9.317'— skupaj K 41.266-44. Izdatki. A. Redni izdatki: 1. plače, remun. učiteljskemu osobju, razni računi itd. K 19.232.01. B. Izredni izdatki: 2. naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad K 17.16046 skupaj K 36.39247 torej prebitka K 4-876-97. Velika železniška nesreča. Včeraj zvečer ob polu 6. uri se je na progi med Zalogom in Lazami pripetila velika železniška nesreča. Železniški delavec Mihael Berčič, ki je delal na progi, se je ravno vračal iz svojega dela proti domu. Kar mu prideta nenadoma nasproti na mestu, kjer se progi križata, brzovlak št. 1. ki je peljal proti Ljubljani in neki tovorni vlak, ki je vozil v nasprotno smer. Mihael Berčič se je hotel umakniti tovornemu vlaku, pri tem pa je prišel pod brzovlak. Bil je na mestu mrtev. Stroj mu je odtrgal glavo, obe roki in nogi. Velika poletna veselica v svetovno-znani Postojnski jami. V nedeljo 14. avgusta t. 1. se vrši v postojnski jami velika poletna veselica. Ta čarobni podzemeljski svet, kateri meri nad 21 km, od teh je 6 km dostopnih občinstvu, zavzema vsled svojih premnogih prednosti] — najrazličnejše kapniške oblike, čist zrak, izključno električna razsvetljava, jamska železnica, izvrstna pota, ležeča na glavni progi južne1 železnice — prvo mesto med vsemi jamami na svetu. V obširnih dvoranah bode koncertiralo več godb in vstopnina v jamo se je znižala na 2 K za osebo. Veselica se prične ob 3. uri popoldne (pri vsakem vre- Mali listek. ARNOŠT WINDISCHER: Moji spomini. (Dalje.) Premišljal sem svoj težki položaj, ko mi najavi paznik, da me čaka v sobi preiskovalnega sodnika obisk. Hitel sem doli in ko sem vstopil, zagledal sem poleg preiskovalnega sodnika staro, črno oblečeno ženico... Bila je moja mati! _Skoro je nisem več spoznal, tako se je spremenila v teh kratkih dveh dnevih, kar je nisem videl; čelo se ji je nagubalo, lica so ji upadla, iz globoko udrtih oči pa je sijala njena bridka bolest. Nikdar poprej je nisem videl tako potrte, dozdaj je bila vedno zdrava, vesela in zadovoljna, a sedaj naenkrat tako popolnoma uničena! Ko sem jo zagledal, sem obstal za trenotek na pragu, a nato sem skočil k nji, objel sem jo in zaklical: »Mati!" Ona pa se me je oklenila, hotela je nekaj govoriti, a silen jok ji je zadušil slednjo besedo v grlu. Preplašeno se je ozrla in me pogledala, ko je zagledala paznika za menoj s ključi v rokah . . . Zašibila so se ji kolena in še v pravem trenotku sem jo prijel, da se ni zgrudila; preiskovalni sodnik ■ pa je pristavil stol, da je mogla sesti nanj. Dolgo časa ni mogla ničesar reči; komaj je izpregovorila par besed, že ji je obupen jok ustavil na-daljne besede. Slednjič se je pomirila in me vprašala: »Kaj si vendar storil sin, da so te mi vzeli, da si me moral pustiti samo na moja stara leta?" Hotel sem odgovoriti, a nisem mogel; pogledal sem jo .. . tedaj se pa tudi jaz nisem mogel več premagovati; polile so me solze in jokal sem kot otrok. Zgrudil sem se ob svoji materi, naslonil svojo glavo na nje koleni in jokal . . . Preiskovalni sodnik je nekaj časa gledal ta prizor, nato so mu ustne lahno za-šepnile: »Uboga zaljubljena mamica." Nato se je pa obrnil k oknu in videl sem, da mu je šinila roka k očesu, da si je otrl solzo. Govorila sva delj časa z materjo, a kaj sva govorila, tega se ne spominjam, preveč sem bil razburjen, samo to vem, da sem ji govoril in jo tolažil, da bom skoro zopet prost, da se povrnem k nji . . . Kolikor toliko sem jo potolažil, da se je nekoliko pomirila; še sam preiskovalni sodnik se mi je pridružil in ji govoril, da naj se umiri, da se skoro vrnem k nji. Hitro se je približal čas ločitve, bal sem se tega trenotka. Prijel sem jo izpod roke in jo odpeljal iz sobe preiskovalnega sodnika; bal sem se dolgega slovesa, zato sem se hitro sklonil k nji, poljubil sem jo in ji zaklical: »Na svidenje!" Nato sem pa hitro odšel s paznikom po hodniku . . . Hotel sem naravnost naprej, a nisem mogel, moral sem še enkrat videti svojo mater. Na koncu hodnika sem se ustavil in obrnil sem se .. . in zagledal sem jo, ko je še stala vedno na onem mestu, kjer sva se ločila, naslanjala se je na zid in gledala za menoj . . . najraje bi stekel zopet k nji ... a paznik mi je veleval naprej! V tistem trenotku je pristopil k moji materi dr. Triller, ki je prišel slučajno po hodniku; videl sem za hip, kako jo je tolažil; še enkrat sem se ozrl ... in že so se za menoj zaprla vrata, ki vodijo iz hodnika v jetnišnico. In par trenotkov na to sem bil zopet sam v svoji celici .. . tako hudo mi še ni bilo kot ta večer ... Na vse zgodaj sem se že vlegel na slamnico, da bi mogel zaspati ... a zastonj! Slika za sliko se je vrstila pred mojimi očmi, zdaj sem gledal pred sabo svojo staro mater, gledal njgni i^>r* Pr'l'ki bode vozilo več posebnih vlakov v Postojno. lu*™013*?/110, nadzorstvo c. kr. priv. južne že eznice v Trstu nas prosi za sprejem sledečega obvestila: Z ozirom na to, da je pričakovati praznika 14 in 15 t m nenavaden velik osebni promet, more se dati bozjepotmkom le primerno opravljene tovorne vozove na razpolago. Vračunanje velikih počitnic v šolsko prakso. C. kr. naučno ministrstvo ie izdalo na deželno šolske urade ukaz da se morajo od sedaj naprej provizoričnim učiteljskim močem všteti tudi velike počitnice v službovanje. C. in kr. vojaško preskrbovališče v Ljubljani je za mesece od avgusta t. 1. do konca februarja 1911 razpisalo nakup 1050 q sena, 300 q slame za steljo in 150 q posteljne slame proti takojšnjemu plačilu. Natančnejši pogoji so objavljeni v naznanilu na vojaškem preskrbovališču. Pojasnila se dobe lahko-pismenim ali ustmenim potom. Semenj za ječmen. Dne 23. avgusta 1910 se vrši v Miskolczu na Ogrskem semenj za ječmen. Spored in izpisek iz poslovnega reda sta na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Mednarodna razstava v Londonu 1910. Kakor se naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, se bo v času od 3. do 10. septembra t. 1. vršila v Londonu 18. mednarodna razstava za pekarstvo, slaščičarstvo in sorodne obrte. Zaradi zagotovitve določenih prostorov se je treba kmalu prijaviti. Dopise je poslati na naslov H. S. Rogers, Assistent Manager and Secre-tary of The Trades Markets and Exhibition, London, E. C. Palmerston House, old Broad Street. Zakupni razglas. C. in kr. vojaško preskrbovalno skladišče v Ljubljani je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani skupni razglas c. in kr. intendance 3. voja v Gradcu glede zagotovitve sena, slame, drv in premoga za leto 1910,1911. Ponudbene razprave se bodo vršile v različni^ krajih v času od 16. avgusta do 16. septembra 1910. Zakupni razglas, ponudbeni vzorci in splošni pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Najdeno. G. Rudolf Petrič je našel pred državnim kolodvorom pasjo znamko, g. Marija Erjavec pa v Dalmatinovi ulici moško verižico za uro. Reči se dobijo pri »Jutru". Huda ženska. Včeraj sta se sprli v neki hiši na Bleiweissovi cesti hišnica in neka služkinja. Ker je bila ta opsovana z različnimi psovkami, je zagrabila železen lonec ter ga vrgla hišnici v glavo. Zadeva pride pred sodišče. Nepoboljšljiv grešnik je221etni dninar Josip Ocepek rodom iz Krašne. Bil je zaradi raznih deliktov že petkrat kaznovan. Minoli mesec je bil nekje na Notranjskem, potem pa je prišel v Ljubljano. Tukaj se je utihotapil v neki hlev na Ambroževem trgu in vlomil v kovčeg hlapca Štefana Perneka in Alojzija Črtanca ter jima ukradel več obleke in srebrno uro z verižico. Na begu si je izvil nogo in je moral v bolnišnico. Ko je bil od tamkaj izpuščen, ga je srečal na Poljanski cesti policijski stražnik in odvedel v zapor. Izročili so ga zopet k sodišču. Smrti rešil. Ko si je včeraj dopoldne 10 letna Flora Kajfeževa umivala na Bregu pri Ljubljanici noge, ji je nenadoma spodrsnilo in padla je v vodo, iz katere se pa ni mogla rešiti. Voda jo je nesla dalje. Deklica se je začela potapljati in le sem-tertja so se pokazale roke iz vode. Neki tmt' Dalje v prilogi. prepadel obraz . . . ležal sem v nekaki omotici, najčudovitejše vizije sem gledal pred seboj; zdelo se mi je naenkrat, da sem zagledal tam v kotu celice Samardiča, ki me je gledal s svojimi očmi; zdelo se mi je, da steguje proti meni svoje krvave roke . . . Obrnil sem se proti zidu in zatisnil oči, a spati nisem mogel, vedno nemirnejši sem postajal. . . Nikdar v svojem življenju nisem poznal strahu, a ta večer, to grozno noč sem ves trepetal, zdelo se mi je, da polnijo mojo celico strahovi in pošasti . . . Ne vem kedaj sem zaspal, a prebudil sem se velikokrat; mučile so me grozne sanje ... Ko se je že začelo daniti, ko je pogledal skozi visoko zamreženo okno sivi jesenski dan, sem se šele umiril in mirno zaspal. Prebudil sem se, ko so že svetili medli solnčni žarki v mojo celico, bil sem popolnoma miren . . . Tako so tekli dnevi mojega preiskovalnega zapora; skoro vsak dan sem bil zaslišan, zdaj o ti, zdaj o oni stvari; preiskava se je zavlačevala na vse načine; zdaj so pripeljali kakega novega osumljenca, zdaj so zasliševali nebrojne priče . . . Enega prizora pa ne pozabim: bil sem ravno pri zasliševanju, ko sem izrazil, kako čudno se mi zdi, da traja preiskava že toliko časa; Priloga „Jutru“ št. 155, dne 5. avgusta 1910. dečko, ki je bil tudi pri Ljubljanici je začel klicati na pomoč, nakar se je v trenotku nabralo mnogo gledalcev. Ko pride mimo policijski stražnik Karol Mramor in zagleda potapljajočo se deklico, katera je bila že sredi Ljubljanice za Naglasovo hišo, je skočil v vodo in plaval do deklice. Ker je bil oblečen in ne bi mogel plavati z deklico na breg, jo je prijel in pahnil proti obrežju, kjer jo je prijel nek gospod in potegnil iz vode. Ker je bila Ljubljanica ravno tam zelo globoka in je bilo dekle že nezavestno, rešitelj pa sam v smrtni nevarnosti, je navzoče občinstvo ta čin pogumnega stražnika z veseljem odobravalo. Nesreča na kolodvoru. V sredo zvečer je železniški uslužbenec Franc Gol-nikar v brzovlaku prižigal luč ; ko je bil gotov je skočil z voza, pri tem pa padel in zadobil na glavi težke poškodbe. Bil je nezavesten in so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Sirov berač. Včeraj popoldne je berač Anton Pirnaver iz Čateža po Dolenjski cesti razgrajal, nadlegoval pasante, metal jajca v otroke in jih nesramno zmerjal. Mož je pohabljen in je mislil, da mu je vse dovoljeno. Ko so poklicali stražnika je tudi temu kljuboval, da je moral priti ponj voz, s katerim so ga odpeljali v zapor. Izgubljeno in najdeno. Natakar Franc Kitter je izgubil srebrno, kratko urno verižico. — Kontoristinja g. Lea Wallerjeva je izgubila zlato zapestnico. — Nadučiteljeva soproga g. Elizabeta Gašperinova je izgubila denarnico, v kateri je imela okoli 7 K denarja. — Delavka v tobačni tovarni Marija Kovačeva je izgubila črno denarnico s 4 K. — Založnik piva g. Maks Zinauer je našel srebrno zapestnico. — Zasebnica Marija Marnikova je našla srebrno moško uro. Tatvina. Včeraj popoldne je bilo iz nekega dvorišča na sv. Petra nasipu ukradeno perici Mariji Šusteršičevi različno perilo, katero se je tam sušilo. Tatvine je sumljiva neka ženska, katero so videli, da je šla čez dvorišče. Za gospodinjstvo. V Šiški v novi ljudski šoli priredi tvrdka Singer Ko. del. družba šiv. strojev v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 4 od 1. avgusta naprej brezplačen učni tečaj na Stroju za umetno vezenje, krpanje perila, nogavic itd. Ker je ta pouk za vsako hišo zelo koristen, priporočamo, da se ga cenj. gospe in gospice v obilnem številu udeleže. Društvene vesti. Sokol I. pokaže prihodnjo nedeljo svojo moč v naraščaju. Povodom ustanovitve sokolskega odseka v Mostah bo izvajal župne proste vaje ves društveni naraščaj po številu 72. V sokolski vzgoji naraščaja je moč in bodočnost sokolstva in naroda. Ne malih zaslug si je pri tem pridobila N. D. O., ki se je vedno zavedala velikega narodnega in socijalnega pomena sokolske šole in vedno bodrila v okvirju svoje organizacije svoj naraščaj k sokolskemu delu. Pridite pogledat mladinski dan stariši, mojstri, zastopniki naprednih in mladinskih organizacij, prijatelji mladine in vsi, ki gojite v svojih srcih nado in upanje na boljšo bodočnost slovenskemu narodu. Pripravljalni odbor sokolskega odseka v Mostah prav pridno urejuje veselični prostor za nedeljsko prireditev. Bratje Sokoli novega odseka s hvalno vnemo pridno delajo vsak večer po telovadbi na veseličnem prostoru, tako da bo vse skrbno pripravljeno za okus domačina in gosta iz Ljubljane, vse pa seveda po sokolsko pri-prosto, ker moramo biti posebno v začetku previdni gospodarji, ker se čisti dohodki uporabljajo za nabavo nujno potrebnega telovadnega orodja. preiskovalni sodnik me je tolažil, češ, da bo zadeva v najkrajšem času rešena. In s povzdignjenim glasom mi je rekel takrat: „Glejte, tudi moj oče je nekoč radi narodnostno političnih deliktov odsedel dolgo kazen treh mesecev v ječi! In jaz sem ponosen na svojega očeta!" Jako blagodejno so vplivale te besede na me, spoznal sem, da vendar ne vidijo v meni navadnega zločinca. Nekoč sem bil zaslišan skupaj z mestnim stražnikom Gerlovičem, ki je odločno zatrjeval resničnost svoje ovadbe! O tem snidenju bi mogel pisati marsikaj, ali boljše je, da molčim! . Štiriintrideset dni je trajal moj preiskovalni zapor in komaj sem čakal dneva obravnave ... bil sem popolnoma miren, samo tako sem si želel, da bi skoro prišel dan, ko zagledam v sodni dvorani par svojih znancev in prijateljev. In slednjič se je približal težko pričakovani dan. Bil sem trdno prepričan, da je napočil z dnevom obravnave tudi dan moje prostosti, svobode ! S tako mirnim in lahkim srcem sem pričakoval, da nastopim pot, ki navdaja vsakega jetnika z grozo, ko ga peljejo iz zaporov pred sodni dvor! A meni je bila ta pot tako lahka. (Dalje.) Velikansko veselico v senožeških katakombah priredi podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Senožeče in okolico dne 14. avgusta 1.1. v Senožečah. Vspored: Godba, ples, petje. Paviljoni za pivo, raznovrstna vina, jestvine, slaščice, cvetlice. Kavarna, muzej, srečolov (300 dobitkov) itd. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. Veleizdaja na Slovenskem! King-Fu interviewan o slovensko-srbski iredenti. Takoj, ko je »Slovenčeva" denuncija-cija z žarkimi plameni avstrijskega patrijo-tizma skalila svetu suhoparno omotico pasjih dni, se je napotil naš urednik h gosp. King-Fu, meneč po pravici, da spada afera tudi pod njegovo kritiko. King-Fu pa ga je sprejel s svojo znano, nekoliko ironično prijaznostjo, natočil mu iz prazne steklenice požirek kraškega terana, zavil se v dim viržinke ter izjavil: „Vaš poset nikakor ne priča o politični perverznosti: historija je resnično nemoralna, in čisto prav je, da se oglašate po moje mnenje. Toda opozarjam vas na nekaj: ekskreinentalni članek »Slovenčevega" patrijota pomenja za vaš list velikansko reklamo; in človek bi se nadejal, da mi čez kak teden dni sorazmerno zvišate honorarje . . . Da? — Izvrstno. Vidite, to je bila pravzaprav edina resna beseda, ki jo vem reči o tej zadevi. »Iredenta" — hm! Ali veste vi kaj o njej?" „Kako bi vedel?" „Jaz tudi ne. Jaz sem — kakor govori Peredonov pri Sologubu: ničesar ne berem, prav ničesar, zato ker sem patrijot. »Slovenca" res ne berem, a povedali so mi v oštariji. Moje mnenje hočete slišati? Za boga, kako naj se izražam o reči, o kateri nihče ničesar ne vev? Hodite k »Slovencu", prijatelj: gg. Štefe & Co. so našli »iredento", oni naj vam jo še pokažejo. Če bo kar tako za »božji Ion", tega baš ne vem. Saj je zelo verjetno, da tudi svojega članka niso pisali iz golega patrijotizma." »Pa ne, da bi dobili srbskih dinarjev?" „Ne verjamem, čeprav bi vas hotel opozoriti . . . Slišal sem namreč, da je za časa »velesrbskih in protiavstrijskih" sep-temberskih demonstracij tudi neki gospod iz »Slovenčevega" wigwama spodbujal upornike z besedo in z zgledom lastne korajže, ki je seveda ob vsakem bližanju vojaštva in policijskih kifeljcev izginila za najbližja hišna vrata ... In da je dr L - d v tisti krvavi uri pred magistratom grozil avstrijski armadi s streljanjem kakor kak poljski Kosciuszko ... Če bi torej še vi »izdali", da so tudi vaši klerikalni kolegi demonstrirali »za Srbijo in proti Avstriji" ? No, pa ne verjamem: vsaj tega ne, da bi bili za srbske dinarje, kajti dejstvo, da nihče njih ni prišel niti v preiskavo, kaže vse bolj na avstrijske kronice, ako že govorimo o »plačanem provokaterstvu" . . .“ »No, če bi bilo šlo za srbske dinarje, bi bili videli na ulici še mnogo več katoliških mož!" »I, kajpada! In še njih švabske zaveznike. Toliko bi jih bilo, da bi spravili Srbijo na boben! A pustimo to; resno besedo zdaj! Po mojem mnenju izvira roman o »iredenti" — ne iz avstrijsko-patrijotskega ogorčenja, nego iz wertheimeric »Slovenčeve" in morda še kake druge tiskarne, ker jim delate konkurenco. Naravno: vsak rajši bere »Jutro" kakor ultrapolipskega »Slovenca" ! Sicer pa mi je tisti gospod iz »Slovenčevega" wigwama že pred tremi meseci ponoči v kavarni „Pua" namignil, da vas bodo z »iredento" po glavi; če se ne motim, sem vam takoj povedal in vam izrazil slutnjo, da bo to takrat, kadar bodo klerikalci potrebovali avstiijskih »dinarjev" — ali pa vlada — procesa. Sicer pa oprostite: pljuniti mi je na našo pasjo politiko! Jaz bi vedel o stvari napisati kvečjemu razpravo, zakaj pri nas ne vpeljejo policijskih psov, in kdo jih — čeprav klaverno — nadomešča". Naš urednik je vstal. »Hvala vam za tolažbo. Skoraj sem že trepetal za usodo mile Avstrije. Toda baš se spominjam postranske stvari. Zadnjič ste mi kazali 23. grozilnih pisem zaradi nemoralnosti »Kaleidoskopa" ... Kaj namerjate storiti z njimi?" »Ničesar. Slučaj hoče, da se že šest let znanstveno ukvarjam z grafologijo. In tako sem dognal, da je 22 piscev tistih grozilnih pisem habituelnih onanistov, triindvajsetega pa sem spoznal po pisavi: on je plačan za to, da je moralist. Sicer pa pripovedujejo o njem pikantne zgodbč. Toda to ni »iredenta"!" »Hahahaha!" Naš urednik se je poslovil. Iz sodne dvorane. Deželno sodišče. Tepež. Anton Kranjc, posestnika sin iz Dolenje vasi je udaril z drogom po glavi Antona Žvoklja, ker se je ta pozneje lotil njegovega očeta. Z udarcem mu je razbil lobanjo. Za kazen se mu je prisodilo 3 mesece težke ječe. Ker je bil preveč korajžen jo je skupil. Peter Benedičič, je prišel v Kodelijev grad dražit dekle in „aufat“. To je baronovega strežaja Alojzija Gregorca tako vjezilo, da ga je udaril s polenom po levi roki. Sodišče ga je obsodilo na šest tednov ječe. Mlad navihanec. Ivan Štuhec iz Murščaka' bivši dijak v Ljubljani je opeharil ljubljanskega škofa za 340 K, trnovskega župnika za 40 K in župnika pri sv. Jakobu za 12 K. Prodajalko Angelo Iskro je oskubil za razne na upanje vzete slaščice za 38 K 38 vin. Ljubljanskemu kreditnemu in komisijskemu društvu je predložil ponarejeno menico za 1200 K in hotel pod lažnjivim imenom Albert Matheis ekskopmt-nim potom dvigniti 600 K, kar se mu pa ni posrečilo, ker se je zavod o pristnosti menice preje prepričal. Nato je skušal opehariti Gregorja Šlibarja, župnika v Rudniku, kateremu je pokazal ponarejeno pismo škofa in se mu predstavil kot tega sorodnik. V pismu je stalo naj mu župnik posodi v njegovem imenu 300 K. A tudi ta nakana se mu je ponesrečila, ker se je Šlibar o istinitosti tega pisma hotel sam prepričati, in je zvedel, da ga je hotel obdolženec opehariti. Obsojen je bil na 4 mesece ječe. N^jnovejša telefonska In brzojavna poročila. „Hrvatska stranka prava" pred razpadom. Zagreb, 4. avgusta. Današnja konferenca bana Tomašiča s srbsko-hrvatsko koalicijo je trajala do poznega večera in se bo nadaljevala še jutri. Vse kaže na to, da se bo »Hrvatska stranka prava", ki tvori jedro koalicije, v najkrajšem času razcepila na dva dela. Dočim zahtevajo slavonski člani stranke, da se mora koalicija na vsak način spraviti z banom, stoje hrvatski člani stranke odločno na stališču, da mora ban Tomašič predvsem izpolnovati najprej pogodbo, katero je sklenil s koalicijo in šele potem naj se koalicija pogaja z njim. Sicer je pa koalicija za slučaj, da se pogajanja ž njo ponesrečijo, sama mnenja, da naj se sabor razpusti in prepusti odločitev pri novih volitvah ljudstvu samemu. Dr. Bogdan Medakovlč na Dunaju. Dunaj, 4. avgusta. Danes popoldne je došel semkaj predsednik hrvatskega sabora dr. Bogdan Medakovič. „Nova reforma" proti Aehrenthalu. Krakov, 4. avgusta. Današnja »Nova Reforma" prinaša članek, v katerem svari člane avstrijske delegacije pred načrti ministra Aehrenthala. Grof Aehrenthal namerava na letošnjem zasedanju obeh delegacij zahtevati denar za nove avstrijske bojne ladije. »Nova Reforma" poživlja delegate, da naj se odločno upro tem načrtom Aehrenthala, katere je nasvetovala pruska vlada. Grof Aehrenthal stoji popolnoma pod vplivom nemške vlade in njegova politika je samo v škodo avstrijski državi. Ogrska magnatska zbornica. Budimpešta, 4. avgusta. V današnji seji je magnatska zbornica najprej sprejela predlogo o adresnem načrtu, nato pa še rekrutno in indemnitetno predlogo. Na koncu seje je škof Ludovik Balas še predlagal, naj se kralju povodom osemdesetletnice njegovega rojstva izrečejo najiskrenejše čestitke, nakar je bila seja zaključena. Zagrebško dramatično osobje na Cetinju. Cetinje, 4. avgusta. Člani zagrebške drame prirede povodom petdesetletnega vladarskega jubileja kneza Nikite na Cetinju 5 predstav, med drugimi tudi znano dramo »Balkanska carica". Ruski minister Izvolski na dopustu. Petrograd, 4. avgusta. Ruski minister za vnanje zadeve Izvolski je odpotoval iz Petrograda v Moskvo, kjer se bo poročila njegova nečakinja. Dne 15. avgusta nastopi daljši dopust, ki bo trajal okolu dva meseca. Ta čas se bo Izvolski mudil v inozemstvu. O kakem sestanku z drugimi evropskimi državniki med tem časom, ni še ničesar znano. Zarota na Koreji. Petrograd, 4. avgusta. Iz Koreje se poroča tukajšnjim listom, da so prišli Japonci v Koreji na sled veliki zaroti, ki je imela namen, usmrtiti vse japonske dostojanstvenike. Dosedaj je bilo aretiranih že nad 50 oseb. Varnostne odredbe radi kolere. Dunaj, 4. avgusta. Avstrijska vlada je radi vedno se razširjajoče kolere na Ruskem, odredila na avstrijsko-ruski meji najobširnejše varnostne odredbe. Vsi potniki se morajo, predno prestopijo avstrijsko mejo, natančno preiskati. P. Vokoun je stopil Iz katoliške cerkve. Budjejevice, 4. avgusta. Znani pater Vokoun je danes stopil iz katoliške cerkve in se poročil. Poroča se, da je dobil zasebno službo na Dunaju. Vojaška patrulja na Tirolskem ponesrečila. Inomost, 4. avgusta. Na nekem ledeniku gorske skupine Adamello se je ponesrečila večja vojaška patrulja. En oficir je težko ranjen, dva vojaka sta lahko ranjena. Ponesrečence so odpeljali v bolnišnico. Na grobu svojega očeta se je ustrelil. Budimpešta, 4. avgusta. Ravnatelj Mark Piro se je danes ustrelil na grobu svojega očeta. Izjava dr. Crippena. London, 4. avgusta. Dr. Crippen se je o svojem zločinu izrazil: »Res je, da sem umoril svojo soprogo, samo to je bila moja napaka, da sem jo skril. Moje zločinsko dejanje je bilo popolnoma opravičeno, kar bom dokazal, ko pridem v London. Do takrat pa bom o vsej svoji zadevi popolnoma molčal. Gdč. le Neve, moja ljubljenka, bo dokazala mojo nedolžnost*. Protigrški bojkot na Turškem. Carigrad, 4. avgusta. Grški poslanik v Carigradu Griparis je pri turški vladi vložil energičen protest radi še vedno ne pojenjajočega protigrškega bojkota na Turškem. Vstaja v Jemenu. Carigrad, 4. avgusta. Položaj v mestu Jemenu je zelo opasen. Različni govorniki navdušujejo in poživljajo ljudstvo, naj se upre in vrže sedanjo brezbožno mladoturško vlado. Avijatik Charles Walden mrtev. London, 4. avgusta. Danes je padel znani angleški avijatik Charles Waldert iz višine več sto metrov na tla in je bil na mestu mrtev. Veleizdaja v Indiji. London, 4. avgusta. Iz Kalkute se poroča tukajšnjim listom: V pokrajini Bengaliji je bilo radi veleizdaje aretiranih ne-broj oseb. Pričakujejo se še nadaljne aretacije. Sedem članov ameriške družbe United Compagny aretiranih. New York, 4. avgusta. Včeraj je bilo aretiranih sedem članov družbe United Com-pagny. Proti ravnatelju Wisonu in podrav-natelju Dibollu je vložena tožba radi zlorabe brezžičnega brzojava pri trgovskih poslih. Po zaslišanju bosta oba proti veliki kavciji izpuščena iz preiskovalnega zapora. Atentat na policijskega stotnika. Varšava, 4. avgusta. V mestu Wro-czlawek na Rusko-Poljskem je neznan atentator ustrelil ruskega policijskega stotnika Norikova. Atentator je pobegnil. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Dragi bratje! Nenadna, kruta smrt ugrabila nam je v sredo zjutraj večletnega in marljivega člana brata Hinko Magistra, mestnega cestnega nadzornika. Bratska dolžnost nas veže, da spremimo rajnega brata k zadnjemu počitku. V to svrho se zbiramo v petek, dne 5. avgusta do pol 4. ure popoldne v telovadnici »Narodnega doma*, odkoder odkorakamo k pogrebu, ki se vrši iz deželne bolnice ob 4. uri popoldan. Na z d a r 1 Odbor ljubljanskega Sokola. V večjem hotelu v Ljubljani se sprejmejo takoj: = prva kuharica = s plačo od 70 do 90 K, = hotelski sluga = (Lohndiener), — snažilec .................. (Besteckputzer), sobarica = in = restavracijski vajenec. = Natančnejše se poizve v »Gostilničarski zadrugi* v Gradišču št. 7. Mali oglasi. Beseda. 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Za informacije se plača 10 Tin. — Pismenim vprašanjen je priložiti znamko 20 Ttn. — Pri malih* oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti lahko v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Mladenič, 14 let star, ki je z dobrim uspehom dovršil 8 razredno ljudsko šolo, želi vstopiti kot knji-goveški vajenec. Ponudbe upravništvu. 143/3—3 Oprava za kopelj, 3 banje, z vso napeljavo, se proda skupaj ali posamezno pri Fran Burgerju, mizarju v Spod. Šiški. 172/7—3 Zastonj dobite majhno esperantsko slovnico in slovarček, ki jo predelate v par urah in ki vam odpre celi svet ako naročite .Popolno slovnico esper. jezikaf (JI. izdaja, K 1'30 s poštnino), ki jo lahko prodaste svojemu prijatelju. K 5 izvodom (K 6 30 s poštnino) priložimo seveda zastonj 5 majhnih slovnic in slovarčkov, povrh pa še zvezek anekdot. Založništvo esp. knjig Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko. 17(5/3— 1 Absolvlran četrtošolec želi službe v notarski ali kaki drugi pisarni Dopisi na inseratni biro .Jutra* pod šifro .Svoji k svojim*". 177/5—4 Gospodična vešča slovenske in nemške stenografije ter knjigovodstva se takoj sprejme. Sprejmejo se tudi začetnice. Ponudbfi do 10. avgusta pod .Poštni predal 87,“ Ljubljana. Priloži naj se znamka za. odgovor. 178/1—1 PPoda se takoj vili ^ična hlSa^v bližini Ljub-ljane s 3 sobami, predsobo, kuhinjo, drvarnico in kletjo, ter z velikim sadnim vrtom in njivo. Skupaj pol orala. Kapitala ni treba veliko. Kje, pove inseratni biro .Jutra*. 175/3—1 Gostilniško koncesijo za mesto Ljubljano se vzame takoj v zakup. Vprašanja na inseratni biro .Jutra*. 174/2-1 Sprejme se takoj dobro izurjeni Plača po dogovoru. LIMnid,M?ec, Sp. Šiška. lil. Leopold Grošelj Spod1. Šiška št. 88. stavbeno in umetno ključavničarstvo se priporoča cenj, občinstvu za izdelovanje žičnih mrež, ograj na grobeh, železnih svetilk, balkonov, verand, štedilnikov, držal za firme in vseh v to stroko spadajočih del Zaloga, izposojevanje in popravljanje koles.. - - - - Delo solidno, cene primerne.- sjTrečja zalogrs, domačega izdelka. L KEBER, Ljubljana, Stari trg- štev. 9. Na debelo In na drobno. Najnižje cene. Vzorci na zahtevanje; Klavirje in harmonije prvovrstnih tvornic izposoja in prodaja najceneje učitelj »Glasb. Matice* in zapriseženi strokovnjak Alfonz Breznik v Ljubljani, Gradišče št. 11 (pole® restavracije pri »Kroni “). Prevzema vsakovrstna popravila in uglaševanja ceno. Ceniki zastonj in poštnine prosti. POZOR! Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko „UNION“ ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri FR. urar in trgovec, Ljubljana Delničar In zastopnik |- Švicarskih tovarn „linlon“ v Blelu ln Genovi. Uhani, prstani, briljanti. 8/10-1 0 Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster V LJUBLJANI, Kongresni: trg št. 13 izdeluje prave gorske in telov. čevlje. m. ml ESS33S3 52 '““iifltiiiHIB «!ulfcki3m poldolga preveza 7 K, dolga preveza 5 K, kratka preveza 9 K, kratka preveza — večja 12 K, nežnosvetle (blond) in sive 20 % dražje priporoča S. STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (zraven čevljarskega mostu.) izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. Pozor! Peki _Pw Na zelo prometnem prostoru v Spod. Šiški, ob glavni cesti, se proda ali odda takoj v najem nekdanja Aubeljeva hiša s staro pekarijo pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša kakor tudi vsi notranji prostori so popolnoma na novo preurejeni. Na hiši je 10.000 K intabulacije, katero kupec lahko prevzame. — Več pove lastnik R. Oroszy v Ljubljani, ali pa v tovarni voz Petra Keršiča v Spod. Šiški. ■|^ fmm Richterja ta 29 la je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K. „Schampos“, prašek za umivanje glave. Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin. VfeVitM specijalist za gojenje las ¥ iHCeiiC MlGJllfiPj Dunaj IX. Sobieskygasse22. Zalogo ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj 1., Tuchlauben št. 9. Hiša v Lescah na Gorenjskem s popolnoma opravljeno pekarijo se proda takoj ali odda takoj v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Pekarija je brez konkurence. Hiša je krita z opeko in ima vodovod. — Podrobnosti pri lastniku I. Pret-nerju, trgovcu na Bledu. ueuKfi IZBEFtR OBLEK UUBLLfiNA: DVORNI TRG 3 Tl prihranite d e n a r! Automatični namizni pri- (poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk. K 3-80 darilo! JOSIP SCHUNDER t„eo^ntlt,^rpf^^eu"2a3J7^,.,•’ Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji izjemne cene. Lepo darilo! I K O I K O Najboljša sedanjosti: A zlata, srebrna, tula, - mkelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! Tovarniška varstvena znamka: I K O V IKO“. 1 K O Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani razpisuje službo knjigovodje Reflektira se le na popolnoma izvežbano moč, katera popolnoma obvladuje pri zvezi upeljano amerikansko knjigovodstvo a tudi eno in dvostroko knjigovodstvo. — Plača po dogovoru, nastop službe takoj. Ponudbe z dokazili se naj pošiljajo do 10. avgusta t. 1. O. lii*. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu ustanovljena leta 1831. = Jamstveni zakladi znašajo nad 306 milijonov kron. — 12-4 Poslovni izka« zavarovalnega oddelka na življenje meseca julija 1010. od ianuar.ia 1910. Vložilo se je ponudb 1732 12.697 za zavarovano vsoto K 14,100 887 55 K 104,611.661-24 Izgotovljenih polic je bilo 1756 11.287 za zavarovano vsoto K 11,790.460 92 K 90,941.795 25 Naznanjene škode znašajo • . . K 679.067-72 K 5,958.288-79 NAZNANILO! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril = na Bledu (Zagorice, vila Generos) = tehnično pisarno. Izdeloval bodem vsakovrstne načrte za javne in privatne stavbe, sprejemal tehnična in vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela. Po štirinajstletni akademični teoretični in. praktični izobrazbi ter s skušnjo stavitelja, katero sem z prav dobrim uspehom napravil na Dunaju, lahko zatrjujem, da bom izvrševal delo točno, solidno in strokovnjaško ter se slav. občinstvu priporočam za blagohotno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Ivan Hiral j, arhitekt in stavbitelj na Bledu. Ivan Jax in sin v Ljubljani, Dunajska c. 17 26—2 priporoča svojo bogato zalogo voznih koles. □ Dl □ Šivalni stroji za rodbino in obrt Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. : Pisalni stroji „ADLER“ : : Poštne hranilnice št. 49.086. : Oiro račun Avstro-ogrske banke. Stanje hranil, vlog sklepom 1909 : K 3,700.000. Telefon štev. 135. Število zadružnih članov čez 600. T Varnostni zakladi sklepom 1909 I : K 160.000. : i GLAVNA POSOJILNI registrovana zadruga z neomejeno zavezo Pisarna: Kongresni trg štev. 15, Ljublana sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih obrestuje po 43|4°|0 od dne vložbe do dne vzdige brez odbitka rentnega davka. Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od; 3.—6. popoldne. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Na razpolago so domači hranilniki. JULIJA ŠTOR Lj*ubljana, Prešernova ul. 5. Naj večja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah. ED. SMARDA potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta šle?, 18, fi rili? Prodaja originalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske * linije čez Ha vre v \ewlork in nazaj. s: E25 assas Združeni čevljarji v Ljubljani Wolfova ulica 14 priporočajo za pomladansko in poletno sezono svojo bogato zalogo obuval vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. Špeeijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje. Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike. Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje. Proti sajam in prahu popolnoma varno zaprt dimnik, kjer je tudi vsaka nevarnost po ognju izključena, omogočujejo samo patentna dimniška dvojnata vrata s trojnatim proti ognju varnim zatvorom. (C. kr. avst. pat. št. 26.175 od 1. junija 1906.) Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko dajo vstaviti v no.vih ali pa že v sta-rih poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznali tem dim-1niškim vratom prednost pred vsemi drugimi. Mestni magistrat ljubljanski priporoča ta vratca z razpisom 21. avgusta 1907; deželni glavar kranjski pa z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem. Pojasnila daje L. Stricel, dimnikarski mojster. Dobivajo se pri Lud. Striciu kakor tudi pri tvrdki Avg. Žabkar. Ponaraejnje patentnih vrat se kaznuje po patent, zakonu. J Poletna konfekcija za dame, gospode, deklice, dečke in otroke se prodaja zaradi minule sezije do konca avgusta po izredno znižanih cenah v »Angleškem skladišču oblek“ I O. Bernatovič ■ v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 TJ staiio-vlj e m. a. a.S i ■■■■■■ i ■ 1111 • i • 111 ■■ 1111111 •■■■■■ 111 11 111 ■ i ■■ i • i •■■■ 1111111 • 11■• registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov. za,lož;:ci.IŠJtT7-©- 3^©j:r^©cler:n_ejše črlfee- ZMha.zi32aJ.ij e. ZELiitogrra-iSja,- Telefon-slra, štev. U.S. ■' -■ - ^cštn-e hranilnice štev. 73.307. ■ Tovarna vozov Peter Keršič v Sp. Šiški priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah. ===== Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. ===== \JjC~ i v i Za točno in solidno delo se jamči. Ze rabljeni vozovi se jem-Ijejo v račun. - Pni slovenski pogrebni zarod ? Ljubljani Prešernova ulica štev. 44. Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence umetne, cvetlice, kovine, porcelana in perl. Za sMai potrebe se v,ju<„0 pHpo^o BRATA ROJINA. Najnizje cene! x v-'AiAX __________________ Prva kranjska izvozna pivovarna in sladarna naVrhniki priporoča slav> občinstvu svojo najizborncjšc izdelke« Naročila sprejema tudi „XJulTo1o©,:els3ssl kreditna ZLouL~blja.ri.I- Delniška glavnica: y«^jyHaWgka kTOditUa V LflltSllaSfit. Stritarjeva ulica štev. S. K 5,000.000. 301—46 Rezervni fond: K 450.000. ................................................ m...... , '"1111111111111,1,,, ................................ Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4'|ž°|0