Leto XVL, St. ž98 Uprav oiatvoi muoguuk ttnanjeva ulica — feleton «l «12X 8123, fnseratm oddelek.: Ljubljana, Selen« tmrgova ol & — Tet 8492. 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica tt. LL — Telefon St Z45&. Podružnica Celje: Kocenova ulica tt. 2. — relefon St. 19a Računi pri pošt. če K. zavodfii: Ljub* 8124. 3125. 81266. ' Ijana St 11.842, Praga čkdo 73-183, Wleo St l(».24L LJubljana, torek 24. decembra Ž9g Cena t Din ____dan, razen ponedeljka. Hazočalna r"nftn mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 8128, 8124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon §t. 65. Rokopisi se ne vračajo. Vsem naročnikom ki čftateJJem, Inserentom in sotradnJkom iz srca želi vesele in srečne božične praznike, JUTRO. Prihodnja številka »Jutra« bo zaradi božičnih praznikov izšla v petek 27. t. m. POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU Abesinski snnki proti Aksnnra so prekrižali italijanske vojne načrte — Naglo pošiljanje italijanskih ojačenj Praznik mira Praznik miru nam trka na vrata. Vonj kadila po naših domačijah, pravljična idila jaslic in blesk božičnega drevesca ustvarjajo sredi zime privid usgodja in sreče. Ko v sveto noč zapoje bron zvonov, gre preko vsega sveta pešam blago-vesti im srca milijonov so povezana z eno samo žal jo: Bodi mir na zemlji, mir med ijudimi aai narodi, ki so dobre volje! Z božičem pa je tudi na vrsti obračun" vsakega dobrega gospodarja, obračun aa teto, ki izginja v večnost, a so za njim ostale suhe številke in dejstva: dobička eii izgube. Kakorkoli, ento je treba potegniti pod oboje in na dejstvih graditi dalje. To je življenje. Še tli žerjavica svetovnega požara. Še niso strohnele bele kosti naših očatov in bratov, sedmih milijonov očetov in bratov, ki so padli na frontah in do trpeli v bolnišnicah. In v naših krajih nam še brni v ušesih zamolklo butanje topov, ki so dolga tri leta dan za dnem in noč za močijo lajali na italijanski fronti svojo strašno pesem. Kakor mi, je danes nešteto milijonov ljudi prežetih z enakimi željami po miru, prevzetih od hrepenenja, da se po tolikih izkušnjah ustvari srečno, zadovoljno, v najlepši skladnosti se izpopolnjujoče občestvo držav in narodov. Namesto trajne sprave in miru čujemo zopet bučanje vojne vihre. Sredi črnega kontinenta se borita dve armadi na nož in Evropa zopet trepeče pred grozečimi posledicami. Društvo narodov je organiziralo obrambo miru. Napram napadalcem je bila izrečena obsodba in podvrgli smo se težki dolžnosti in žrtvi sankcij, Id so prva vojska Društva narodov proti rušileem mira. Želimo le iskreno, da bi bile te žrtve bolj enakomerno porazdeljene in da bi rodile uspeh. Ni več Saša za. dvolično igro diplomacije. Ako Evropa hoče, bo mir zagotovljen. Osemnajsti božič praznujemo Slovenci v Jugoslaviji. Pretežke so bile žrtve ce-iolnipnega narodia za njo, da bi nam moglo karkoli omajati ljubezen do nje in vero v njo. Pred dvajsetimi leti je srbski del našega naroda doživljal ono sta?ašno božično noč v snegu iin ledu albanskih planin in doživljal eno največjih -tragedij svetovne zgodovine. Že drugi božič praznujemo brez njega, ki je v tistih strašnih dneh delil s teptanimi isi gladujočimi svojega naroda poslednji košček suhega kruha, odločen, da z njim deli tudi smrt. Usoda j.e poplačala žrtve in po treh letih je veliki Vitez prinesel zasužnjenim bratom zmago in svobodo in prvo božično noč zedinjenega srečnega naroda pod krovom skupne velike domovine. Zedinjenje in mir. Ko bodo na naj-skromneišem božičnem drevescu zagorele lueiee, bo eden teh plamenokov gotovo svetil spominu Ujediniteilja in donosite-Ija, miru našemu narodu, spominu misli na, njegovo idejo, ki v duhu združuje na sveti večer sinove Jugoslavije po vsem širnem svetu. Jugoslavija je po svojem geopolitičnem položaju eden glavnih čLiiteliev novega evropskega ravnotežja in s tem splošnega miru. Kdor snuje naklepe proti njenemu o-bstojiu, pripravlja Evropi novo katastrofo. Kdor preprečuje rjeno uoLran.,c ureditev in utrditev, vrši zavestno ali nezavestno isti posel ter vodi r.arod v nesrečo in pogubo Ko se je prezident Osvoboditelj Masaryk poslavljal od svojega vod:iteljskega me^ta. je preko najvišjih državnih dostojanstvenikov še enkrat poklical svojemu narodu v spomin, da ima narodna država bodoč-ncst le, ako ostane zvesta ideji, ki jo je rodila. Da ni bilo ideje edimstva, ne bi bilo Jugoslavije. In če bi jugoslovenska ideja propadla, bi bil konec Jugoslavije. Prava. jugoslovenska politika ostane zato ona linija v našem notranjem razvoju, na. katero se na koncu koncev vedno zopet mora vračati vsako stremljenje v izgradbi bodočnosti našega naroda. To naj razmislijo tudi oni, ki so mnogokrat morda v najboljši nameri menili, da je mogoče hoditi tudi po drugih potih. Ni bilo vse jugoslovenske, kar je v preteklih časih nosilo znak državnega in nerodnega edinstva. In kakor je bilo za,-vestnega opuščanja jugoslovenske poti, tako je bilo tudi zavestnega izigravanja jugoslovenske ideje. Kolika sreča za naš celokupni narod, da bi bila leta zahod že za nami! Kako globoka je želja ob božičnih dneh, da najdemo notranji mir, toliko potreben v današnjih težkih časih! Treba se je naučiti medsebojnega spoštovanja. Treba je pričeti s politiko strpnosti, ki ne vidi svojega glavnega cilja v preganjanju drugomislečih, in treba je v skupnem naporu za vedno fundirati temelje enakopravnosti ter na njih zgraditi naše medsebojne gospodarske, kulturne in socialne oanošaje, pa nam bo vse drugo navirženo. London, 23. decembra, n. O Pohoto j* aa severnem bojišč«, kjer atoeednske čete močao ogražajo d©sno krilo italijanske aimatite pod poveljstvom generala Mara. vigne, zaradi pomanjkanja zanesljivih ve. eti sicer še vedno ni mogoče dobiti jasne slike, gotovo pa je, da so Abesinei že dosedaj iz voje valj prav lepe usj>ebe in se že zelo približali glavnemu cilju, svetemu mestu Akeoimu. Ras Ajelu, najbolj spretni aibesinslci general za bojevanje v goratih predelih, prodira kljuib srditemu odporu Italijanov nevzdržno naprej. V njegovib rokah so že vsi prehoda čez reko Takaze in so ©prednji oddelki njegovega desnega !-rila prodrli že do Selajklake. 4 km severo-v&._ ^Jio od prelaza Denubeguine, nekaj kilomec ;v Zapadno od Aksuma. Pokrajino šire, kjer se je prebivalstvo po drugi ofenzivi generala de Bona prostovoljno Podvrglo ItaliijanoHi, ®o zasedle čete rasa Iranu, ki vodi abesineki °do objavlja naslednji komunike št. 78: Abesinske čete, okoli 5.000 mož po števil u, so napadle naše postojanke v okolici Abbi Addija v Tembienu. Pri pohodu proti severu so naše askarske čete izviS?e nanje živahen protinapad. Sovražnik je izrabil ugodnosti td in se je skušal obdržati v svojih postojankah. Boj je bfi zelo hud in so naše čete s podporo topništva in letalstva v boju na nož prodrie ter odbile sovražnika ki ga pognale v beg. Naši eritrejski oddelki so sovražnika preganjali. Točno Število naših in sovražnih izgub še ni znano. Letalstvo je na eri-trejskem bojišču obstreljevalo sovražne če- te, xbw«is med Kvoranon te jneran Ačangijem. Zavrnjen obkoljevalni poizkus v Tembienu Asmara, 23. decembra. AA. Agencija Sftefani poroča o bitki, ki se je včerag yt&» la ▼ pokrajmi Enda Manam: 5.000 Abesincev jo skužakt obkoliti italijanske eritrejske čete, ki so opravljale čistilno akcijo v Tembienu. Ta poskus jim je otrtogo* čil hribovit in gozdnat teren. Vzlic temu so pa Abesincem njihova namera ni posrečila. V trenutku, ko so njihov« čete hotele priti italijanskemu levemu kriki za hrbet, so italijanski oddeEki s podporo topništva m letal prešli v protinapad m vrgli sovražnika v dolino Tonkva. Itafijamske domačšnske čete so soviražnika zasledoval« m mu prizadejale velike izgube. Letalske akcije postajajo vedno težavnejSe Pariz, 23. decembra, o. Agencije Radio poroča iz Asrraare, da so I tanjam poslaid na desno krilo severne fronte vsa svoja »ttzpoftožljiva letak, da bi z akcijo ogromnega obeega zaustavili nadaljnje prodiranje Abesinc?v. Podrobnosti teh borb še niso znane v tA.^mari, ker je začelo itaSjansko vrhovno poV^lHtvo izvajati najstrožjo cenzuro in dopnisva samo uradne komunike. Doslej se je mogb « uradnih poročil do-znati le toliko, da j« prelaz Mei Timket na področju reke Taka-ze še vedno v posesti Abesincev, ker zatrjujejo uradna po. fhdEjanskega javnega stana, da so iteHjenaka letaia v tem odseku napadla m mtrtdkorko bombairdiiaia abesinske čete. Pi»v tako prianarvajo italijanska poročila, da so ne desnem krilu severne fronte posegli ▼ borbo močni oddelks abesinske ko-njcnfeo. Tudi * južnega bojaSča poročajo ita^jan-fftii uratdna poročila o večjih letalskih ope-raeijoh, ki se azvajoijo med Diddu in Migalo ob mep Kenije. Iz tega se vidi, da so se morali Italijani tudi na jugu zelo daleč umakniti nazaj. Italijansko uradno po-roSilo tudi priznava, da postaj jo itali janske lotailiske akcije vedno te7avnejše. ker razpolagajo Abesinei že z dobro izvežba. nami protiletalskimi oddelki. V poročilu se pravi, da v borbah zadnja dva dni nr.-tn eno letalo ni ostalo nepoškodovano. Vsa leta-Sa so zadetta od krogel. Več pilotov je bik) ranjenih, en opazovalec pa ubit. Krila ne-kaiterah letal so bila od krogel vsa raiz-oefrana. Dve leteli so Abesrncš sestrreliiM, vendar je pSotcma še uspelo, da sta so spustila na zemljo še na italijanski strani. Brezuspešno bombardiranje A-ddia Abeba, 28. deoefmbra. AA. Italijanska letala, ki »o obstreljevala okoltoo jetzera Ašanglja eo taiela namen, boeab«ur-(diratl albosinske čete, ki so na Poti med Desijesm in Makalo. Po vesteh 1® DesAjs nI itaJijansko obstreljevanj Smelo ni kake ga uspeha, S somalske fronte Addis Abeba, 23. decembra- A_A. Na Jnfc-nem bojišču nI poni eimbnejših dogoc3toov. Italijanske čete ne izvajajo nobenah akdj. Zdi se, da je to posledica nalezljivih bolezni, ki razsajajo med italijanskimi četami ln nezanesljivega zadržanja domačinov. >o Ešenovem Imenovanju za zunanjega ministra Ml©dsi«» vt-daljevanje angleške zunanje politike v ^ smislu pakta Društva uarodov Presenečenje v Italiji »Mir ljudem na zemlji!« se glasi sveto sporočilo z neba. V koru angelov, ki pojejo pesem Kristusovega rojstva, naj se čuje in uresniči glas angela varuha našega mladega naroda »Mir jugosloven-skim ljudem! Mir in spokojsitvo narodu, ki mu je usoda izročila dolžnost, da izvrši in izgradi svoje zedimen^e, ki ie temelj njegove srečnejše bodočncsli!« London, 23. decembra, d. Za angleškega zunanjega ministra je bil imenovali včeraj dosedanji minister za Društvo narodov lord Anthonv Eden, kaT je izzvalo v politični javnosti veliko senzacijo ker se j« splošno pričakovalo, da bo postal nasledi nik »rra Samuela Hoarea eden izmed bratov Chaimberlaimov. V Edcnovem imenovanju vidijo ne samo zmago njegove politike v Društvu narodov, nego tudi dokaz, da se bo Anglija vrnila k doslednemu izvajanju svoje sankcijske politike. Nekateri politični krogi označujejo Edenovo imenovanje kot znak Bakhvinove pripravljenosti, da v doglednem času izvede prepoved uvo* za petroleja v Italijo, ker se je Eden doslej neumorno zavzemal za politiko postopnega ojačevanja sankcij proti Italiji. Razen tega je znano, da je bil Eden od vsega pooetka eden izmed najbolj ogorčenih nasprotnikov pariškega mirovnega predloga. Eden je najmlajši član angleške vlade, ki pa predstavlja politično trdno usmerjeno osebnost O njem je točno znano, kaj ho-če^ ter je budi že dokazal, da zna doseči, kar hoče. Svojo voljo j« znal ponovno uveljaviti v dveh najmočnejših ustanovah političnega sveta, v Društvu narodov in v angleškem kabinetu. Ker je Društvo narodov že dmslej vodi« lo Edenovo politiko, se mora po dogodkih zadnjih dni reči, da sc bo odslej zunanja politika angleške vlade vodila prav tako v njegovem smishi. V angleški zunanji politiki ne bo odslej več nobenih dvoumnosti in obotavljanja, pač pa bo hodila po ravni poti, ki predstavlja dosledno tn nemoteno nadaljevanje politike odpora proti italijanski ekspanzivnosti v vzhodni Afriki, ter uporabljanja vseh sredstev za čam hitrejšo in temeljitejšo likvidacijo iialijansko-abes sinske vojne. Eden izjavlja, da ni cilj njegove poKti-ke ničesar drugega kakor ohranitev miru. Razen listov, ki so za politično Izolacijo Anglije, pozdravlja ves angleški tisk novo imenovanje Edesna za zunanjega mini" stra. Levičarski listi naglašajo, da se je via> da s tem docela odrekla politiki, ki je do-vedla do pariških načrtov. »News Ohromele« ugotavlja, da se bo Anglija vrnila sedaj k ženevski politiki m pristala na vsa* ko vrsto sankcij, ki bi jih DN predpisalo. Edenovo imenovanje za zunanjega ministra pomeni, da bo Velika Britanija odslej brez obotavljanja in nedvoumno nadaljevala sankcijsko politiko. »Dailv Herald« pra* vi med drugim: DN mora prisiliti Mussoli-nija, da preneha napadati državo, ki je njegova članica. Sankcije bo treba razširiti in ojačiti ter mirno izdati vse varnostne uredbe. da sankcije ne bi povzročile novega napada. Tudi konservativni listi odobravajo imenovanje Edena za zunan jega m i u i-vemdar pa kažejo nekoliko rezervimosti glede na morebitno novo smer angleške zu-nanie politike. »Dailv Telegraph« pravi med drugim, da so sedei izginili zadnii dvom'' glede na^i-n./>, po ka*er->m "wrav'''' B ''" 'nova vlas da ščititi pakt Društva narodov. Rim, 23. decembra, d. V Italiji jo izzvalo Edenovo imenovanje za zunanjega ministra veliko presenečenje, ker se prav dobro zavedajo resnosti položaja. V merodajnih po« litičnih krogih izjavljajo sicer, da predstavlja to imenovanje v toliko olajšanje, ker je sedaj konec vsake negotovosti v bodoči angleški zunanji politiki, vendar pa ne pri« krivajo bojazni glede sa nadaljnji razvoj dogodkov. Pravijo. da je dvotrrnost angleške zunanje politike pomenjak neprijetno negotovost. Eden ni imel doslej prav za prav nobene odgovornosti in je moral xa njegovo politiko v ženevi odgovarjati zu« nanji minister, pa najsi jo je odobraval ali ne. Sedaj bo moral Eden sam nositi odgovornost za dogodke- Zato izražajo v italijan* skih političnih krogih kljub vsemu upanje. da bo prišlo do izravnave med Edenovo po« litiko in zunanjo politiko Anglije, ki bo postala odslej enotnejša % Lavalova čestitka Edema Pariz, 23. decembra. AA. Predsednik francoske vflade Lavai je pceHal angle3fc^ mu zsumži1'1 ^teistru Edemu brzojavno čestitko. V njej pravi med drugim,''-ii j® zadovoljen, kar bo mogol z nJim nada3>9-votl skupno delo za mir. Ldsti daaes živahno komentteajo Ddeotv. vo imenovanje in sprejemajo to iizpo-e-membo v angleSki vladi ze?o povoJtjoo, »Petit Parisiesi«, bsieži, da, se bo angieška zunanja poiitiika nasteinjaia na ženevo te orientirala k organizaciji mira na osno«vl kolektivne akcije proti napadalcu. »Echo de Pariš« vprašuje, aH ne bo Eden zanašal v angleško zunanjo politiko morda preveč svojega temperamenta te prenagljenosti. Upoštevati > treba, da so sedanji Edenov deloikrog ne bo več ome«je-val na delo z Društvom narodov, marveč, da bo obsegal vse obsežno področje an.gte-gleSke zunanje poHtiike. Lavalove konference Diplomatska posvetovanja v Parizu o položaju na Sredozemskem morju po neuspehu mirovne konference Pariz, 23. decembra b. I-taMjansko^b«-srnslri spor je bil danes predmet cele vrste razgovorov francoskega ministrskega predsednika Lavala, ki je najprej sprejel italijanskega poslanika Ceruttija, nato pa grškega poslanika Politisa in turškega zunanjega ministra Ruždi 'Anrasa v spremstvu turškega poslanika. Italijanski poslanik CerutUi in LavaJ ste razpravljala o političnem položaju po Ede-novem imenovanju za angleškega zunanjega ministra zlasti pa o položaju na Sredozemskem morju. Kakor dcrcnavajo, je italijanski poslanik Cerutti še enkrat obrazloži} francoskemu ministrskemu predsedniku stališče italijanske vkde po neuspehu mirovne misije m ga opozoril, da bo italijanski ministrski predsednik z na. klorujonostjo proučil vse predloge za za- Božič, „Nas č«j" in potica Vsepovsod je govorica IdjučTtev vojne v vzhodni Afrafka, ki vajo gospodarske in socialne interese. Laval je tudi v svojem razgovoru s ton. skira zunanjim rminastrom razpravljali o sredozemskem problemu in o vprašan ju angleške vkde pri vzhodnih državah ob Sredozemskem morju glede njihovega stališč« v primeru zofpietljaijev. NAŠ CAJ ' je strokovnjaško sestavljena mešanica domačih čajnih zelišč, najboljša naravna zeliščna krepilna hrana, rabi manj sladkorja, je cenejši in zdravju škodljiv kot Kitajski (ruski) čaj. NAŠ CAJ dobite v vsaki boljši prodajalni Lex Masaryk Praga, 23. decembra. AA. Predsednik rs-publike dr. Edvard Beneš je danes podpisali MasaTvkov zakon o spoštovanju i« priaaanJ*! češkoslovaškega naroda prvemu prezidenta reoublike g. Masarvku. Značilno je naključje zgodovinskih dne-vov, (ko je bil dr. Beneš izvoljen za predsednika republike (18. december) io ko js dr. Masarvk pred 21 leti od&el v inozemstvo, da pripravi osvoboditev Češkoslovaške, tsr dneva, ko je dr. Beneš podpisal zakon, izglasovan 21. decembra, to je ob 17. obletnici vrnitve g- Masad* loke, s katerimi je bi! razrešen doseda iji mestni svet in imenovan novi. Sporočil je obenem da je dr. Ivan Stanovnik imenovanje v mestni svet odklonil z utemeljitvijo, da ne more prevzeti odgovornosti .-£'a dosedanje mestno gospodarstvo in &vx smatra za. pq&j;aoo, da se čim parej razpišejo nove volitve. Nagovor novega žnpana Predsedniško mesto je zarvzel novi župan dr. Juro Adlešič, vnovič pozdravljen ©d svojih političnih jmjateljev z živahnim ploskanjem. Prečrtal je besedilo prisege, ki so jo mestni svetniki stoje za njim pontv* Ijali. Nato je ime! daljši nagovor v katerem se je najprej spominjal Nj. Vel. kralja in kraljevskega doma ter kraljevih namestnikov s predlogom, naj se vsem od« pošljejo udanostne brzojavke. Nato je utemeljeval predlog, naj se pošljeta udanostni brzojavki tudi predsedniku vlade dT. Stoja-dmoviču in notranjemu ministru dr. Korošcu. Rekel je: »Ko je kraljevska vlada nastopila, je iz* dala posebno deklaracijo, s katero je napovedala svobodo m enakopravnost vsem državljanom. Mi to najbolj čutimo, ker je odprla vrata mestne hiše tudi nam, kate» rim so bila doslej po večini zaprta. Zato izjavljamo, da bomo t vsem svojem delu postopali popolnoma po intencijah visoke kraljeve vlade in v vsem svojem poslovanju izvrševali njena navodila, da izpolni* mo s tem zaupanje, s katerim nas je poveril*. Zato je prav, da izrečemo posebej našo globoko zahvalo in verno udanost visoki kraljevski vladi, zlasti g. predsedniku dr. Stojadinoviou in našemu narodnemu voditelju dr. Korošcu.« »Predstavnik visoke kraljeve vlade v na* ši banovini je naš ban g. dr Natlačen, ki izvršuje intenciije kraljeve vlade v naši banovini. S tem si ie pridobil tudi povsod neomajno zaupanj« m ljubezen našega ljudstva. V skladu s tem splošnim čustvom Vas prosim, da izrazimo tudi naše* mu banu dokaz naše zvestobe, udanosti in ljubezni.« Županovi predlogi »o bili sprejeti. V nadaljnjem svojem govoru je g. dr. Adlešič govoril o investicijski politiki na ob* čini. ki je sicer ustvarila marsikaj lepega. toda ob enem podesetorila mestne iol-gove. tako da so ▼ dobi po vojni narasli od 18 na 180 milijonov dinarjev. Zaradi tega je mestni finančni položaj danes zelo neugoden in moTa biti glavna naloga no* vega mestnega sveta, da uravnovesi mestne finance. Župan dr. Adlešič je nato razvil še podrobni delovni program, ki obsega izgradi* tev socialnega skrbstva, komercklizacljo mestr.ih podjetij, novo tržnico, mestno bolnico, podpiranje kulturnih teženj m umetnosti itd. Rekel je, da bo skušal s pomočjo anket pritegniti k sodelovanju čim širše sloje mestnega prebivalstva. Dobrodošla mu bo vsaka kritika, ako bo stvarna >n dobro misleča. Ljubljana naj bo kot sre» dišče Slovencev tudi buden čuvar nairodne in državne edinostu Mestni svetniki so sprejeli izvajanja svojega župan« z velikim ploskanjem, nato pa so podpisali zapisnik o položeni prisegi. Prihodnja seja bo danes teden; na njej se bodo konstituirali odseki mestega sveta. Frezlient Beneš knezu namestniku Beograd, 23. decembra AA. Brzojavka, ki jo vodijo tri države Male an-tante, zme-niku predsednik češkoslovas^ irepublike dr. Beneš v odgovor na čestitko, ki jo jc dobil ob izvolitvi za predsednika republike, ee glasi: Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. — Globoko ganjen nad čestitkami, ki mi jih je poslalo Vaše Visočar.stvo. se vam zahvalim iz vsega srca. Spomini na moja osebna srečanja z velikim junaškim kraljem Aleksandrom in z Vašim Visočan-stvom. so mi posebno drag,j in bodo zmerom ostali živi v mojem srcu. Posebno sem »rečen, da morem tudi v bodoče računati z dragocenim sodelovanjem Vašega Viso- ' čanstva za ■ ohranitev in okrepitev bratskih zvez med našima dvema zavezniškima in prijatdjsikima narodoma, da bodo naša vzajemna prizadevanja z® organzscijo varnosti v Evropi še učinkovitejša. Globoko sem prepričan, da bo bratska politika, ki jo vodijo tri države Male intante. zmerom zvesto navdahnjena z načeli Društva narodov, mogla vzlic vsemu premagati ovire ki še zadržujejo organizacijo miru na svetu. Ob snem prosim Vaše Visoč^nstvo, da sprejmete moje najiskrenejše želie za osebno srečo, za srečo Nj. Vel. kralja, vse kraljevske družine in za napredek Jugoslavije. — Edva/rd Beneš. Pohorska konSarenca v Požasrevcu V Požarevcu v vzhodni Srbiji se je vr-iSJa v nedeljo konferenca delegatov JNS iz sedem srezov požarevskega okrožja. Na konferenci je bilo prisotnih okrog 400 delegatov. Udeležili so se je med drugimi tudi poslanci dr. Kosta Kuimanudi, dir. Svetislav Popovič dir. Vasa Jovanovič, Ig-njat Stefanovič, Jožo Cvetič) Dušan Ivan-čevič ter senatorji dr. Grga Angjelinovič. dr. Mirostlav Ploj in Milan Marjanovič. Konferenco je vodil senator Marjanovič. Politična poročila so dali bivša ministra Ignjat štefanovič) in dr. Grga Angjelinovič, podpredsednik senata dr. Ploj in po9lanca Ovetič in Dušan Ivančsvič. Razvila se je zelo zanimiva razprava, v kateri so navzoči dlelegati naglašali, da so jugoslovenske vrste tudi v srbskih krajih zelo močne in da je JNS najjačja politična or- ganizacija. Storjeni so bili važni organizacijski siklepi. Na koncu je bila sprejeta resolucija, ki pravi; »Stoječ neodstopno na načelu jugoslovenske nacionalne politike, izražene v manifestu in delu velikega kralja Uedinitelja in odobrene od jugo-slovenskega naroda, smatrajo predstavniki sedmih srezov stare požarevake oblasti, da je edini izhod iz politične in pospodar-ske krize v izvajanju čiste Iskrene jugoslovenske politike na osnovi demokracije in parlamentarizma v duhovno in politično nedeljivi Jugoslaviji. Na konferenci je bil tudi prečitan pozdravni telegram senatorja dr. Kramerja ki je bil do'.oč=n kot glavni . referent, a'i zaradi velikih z:'mud na železnicah ni mogel pravoiasno prispeti na sestan^' Dva nova ministra Kakor smo že včeraj poročali, sta podala demisijo gradbeni minister g. Miloš Bobič un minister za telesno vzgojo g. Mirko Komnenovič, ki je vodili ob enem mi* nistrstvo za socialno politiko. Na njuni mesti sta bila imenovana g. Dragiša Cvet-kovič za ministra socialne politike in g. dr. Marko Kožulj za gradbenega ministra. G. Cvetkovič bo ob enem vodil ministrstvo za telesno vzgojo. Minister dr. Kožulj je doma rz Dalmacije Rodili se je 14. aprila 1887. v Ražancu pri Šibeniku Ko je v Zagrebu absolvira! pravno fakulteto, se je posvetil advokaturi živel je do prevrata v Zadru. potem na v Šibeniku kjer je bil od 1. 1926. do 1928, tudi mestni žu-pan. Pri volitvah 8. novem5 bra 1931. je bi! izvoljen v narodno skupščino na listi g. Zivkoviča. potem pa je izstopil iz večinskega kluba in osnova! z Ni-kolo Preko in 5e nekaterimi tovariši poseben Narodni klub. Pred letom dni se je pridružil g. Jevtiču in postal gradbeni mi* nister v njegovi vladi. Pri volitvah 5 maja je bil zopet izvoljen za narodnega poslanca. Minister Cvetkovi: je donvi i/ Niša. kjer se je rod:l 15. januarja 1893. .Med vojno je živel kot emigrant v Švici in študiral tehniko, po vojni je absolvira! pravno fakulteto v Subotici. Že 1. 192^ je bil izvoljen za župana v N'šu I 1927 pa za nar. poslanca na listi radikalne stranke. L I92S. je bi! minister za vere v vladah gg. Yu'i-čeviča i.n dT. Korošcu. Po 6. januarju 1^29 ni ve? politično našteval vse do nriho-la Jevtičeve vlade, ki "a ;e letos v *ebr a-'u imenovala zopet /•> ntškega /umna Pr; majskih volitvah je bil pa listi g Jpvti'a izvolien nar. poslanca, po pidn« 'evti* čeveea režima pa se ie nrVlmžil ]JfZ in no* M predsednik «trarnk:nega p.^sla^ktga kluba, * • < Beležke Aca Stanojevič in JRZ Včeraj pred poldne je imel sejo izvršni odbor JRZ G. Aca Stanojevdč je na vabilo brzojavno odgovoril, da zaradi pomanjkanja časa ne more priti na 6ejo. Po končani seji je izšlo to Je sporočilo: G. 'Aca Stanojevdč, član izvršnega odbora JRZ, je podal 18. decembra sporočilo, ki nam je bilo dostavljeno 21 decembra t. 1., da se ne strinja z dosedanjim de. lom pri organiziranju JRZ in ne z načinom, kako se vodijo državni posli. V zvezi s tem sta gg. Mirko Komnenovič. mini. ster za telesno vzgojo in Miloš Bobič, minister za gradnje, podala ostavko na svoji mesti v vladi. Kraljevsko tvamestnrštvc je ti o6tavki sprejelo in imenovalo nova ministra. Ko to sporočamo vsem organizacijam JRZ, jih j)ozivamo, da tudi v bodoče nadaljujejo in dokončajo de1o pri organiziranju JRZ ▼ duhu programa in statutov JRZ, da se bo začeto delo mogo-Lo čimprej končati. Mi ostanemo v celoti zvesti programu in statutom JRZ m našima progLsi-xm z dne 12. 6cptembra in 2. decembra t. 1. glede načina organi 7,-rania JRZ. Dr. M. Stojadinovič. Dr. A. Korošec. Dt M Spaho. Posl« Lukačic med volile! Iz ljutomerskega sreza nam pišejo: Nar. posl. za ljutomerski srez g. Avgust Lukačič je :mcl v preteklem tednu sestanke svojih volilcev v Radencih. Štrigovi, Cezanjevcih in pri Sv. Duhu na Stari gori. Na vseh sestankih ie podal obširno poročno o političnem položaju in izčrpno razpravlja! v potrebnih ukrepih za omiljenie gospodarske krize. Ljutomerski srez j? zelo prizadet po sankcijah pri izvozu živine, kar je povzročilo velik padec cen živini. Z velik'm zam,:mS"di tiska ie danes žc skoraj po-pf>'n«. V«e to so zanesljiva znamenja oči-vidne politične obnove. Novinarji dobijo svojega patrona Nadškofijski ordinarijat v Turinu >e spreiel nalogo, da prouii življenje Pavla Pi-ja Perazzi:a ki ie umrl I 1911 S**dai ga m:sli'o prti^lisiti za blaženega Pokoini Pcrazz' ie prič-I rzdij-it' pred 6<;t-'l r»r>'r>r>ip n-iVfjli r"'5ir:PHO g!'S!IO j K"Vo'k' f nkc'' ' lij S" ">* '^'ašen Peraz zi za blaženega, še ni znano. / ~ Ji Nova uprav« Prtzada BeogTad, 23. decembra, o. Danes je btt občni zbor Prizada. Poročila o dedu t preteklem poslovnem letu so bfta odobrena. V Upravni odbor mo bih med drugimi izvoljeni dr. Milovan Pitja, načelnik trgovinskega ministestnra, dr. Obra. dovič, svetnik trgovinskega ministrstva, dr. Stjepan Poštič iz Zagreb«, Milovan Pavlovič in Voja Petkoviči izvomika iz Beograda, ter Avgust Pavletič, svetnik trgovinskega ministrstva, v nadzorni odbor pa dr. Jože Basaj, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani. Konec povodnji Skoplje, 23. decembra, p. Vardar in njegovi pritoki so ▼ radnjih dneh že znatno upadli. Prebivalstvo ee vrača ▼ svoj« domove, ki so bila doslej pod vodo. Vojaštvo dovaža s čolna ljudem hrano in druge potrebščine. Dopoldne je voda padla še za nadaljnjih 50 cm. Nastaia pa j« nova nevarnost. Toplomer se je danes močno dvigni^ in sneg ®e j« pričel naglo topiti. Lahko bi se zgodilo, da bi zaradi tega reke na novo narasle. Tudi deloma prekinjeni promet je obnovljen. Tako vozijo vlaki tudi že na progah Skoplje—Ve-les in Skoplje—Hanrijevo. 1 VODEČA RADIO ZNAMKA S C H A U B BBEZOBVEZNO VAM PREDVAJA SAMOPRODAJA »TEHNIK" JOS. R A N J A I LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 20 Telefon: 34-19. SPlšSi^ 1 ] Dr. E t [o šl laj m ie? | Ljubljana, 23. decembra. It St. Vida pri Ljubljani je^rispela popoldne žalostna vest, da' zaključil svoje znanositi in narodu posvečeno živijenje g. univ. prof. dir. Hdo Slajmer. Pred dvema 'stoma se je odpovedal izvrševanju praks« in se preselil ▼ St r iovanja ae je poslovil, ko je rvoj ikvljenj* ski oilj m ideale svojih dijaSkih let ▼ polni meri dosegel. Dve generaciji slovenskih zdravnikov sta podedovali njegovo znanje in njegovo metodiko, vsem rojakom pa je zapustil svetle zglede narodne zavednosti m rodoljub ja. Znanstvenik in raziskovalec Prof. dr. Slajmer se je rodil 8. oktobra 1864 kot sin deželno-sodnega svetnika Ferdinanda Slajmer j a v Gabru. Maturiral j« lefa 1882. na hrvatski gimnaziji na Reki, medicinske študije pa je dovršil na gra-ški univerzi ter je bil leta 1888. imenovan za Slana operaftorskega zavoda Kot asi« sitent W6iflerjeve klinik« je služboval do 16. januarja 1891., ko j« postal asistent na kirurgičnem oddelku ljubljanske bolnišnice. Ta odddak j« vodil takrat 70-letai pri-marij dr. Fux, kateremu »o dr. Slajm«rja dodelili ne samo kot asistenta, marveč kot namestnika s pravico do nasledstva. Prima-rij dr. Fux je umrl marca 1892 in dr. Slaj* mer j« posta! pnianarij kirurgičnega oddelka ljubljanske deželne bolnišnice. Že mlad se j« dr. Slajmer popolnoma posvetil znanosti in je vsa odlikovanja in počaščenja dosegel kot znanstvenik, ki ni nikdaT iskal političnih zvez, marveč se je vedno ponašal s svojo narodnostjo. Leta 1889. je bil deležen visokega avstrijskega odlikovanja, leta 1905. pa je dobil srbsko odlikovanje — red sv. Save III. razreda, ker je bil tedaj ž« štiri leta častni član srbskega zdrav* niškega društva V tisti dobi je predsedoval društvu zdravnikov v svoji ožji domovini. leta 19J8 je postal častni član združenja čepkih zdravnikov, bil pa j« tudi član mnogih združenj kirurgov, tako n. pr. tudi član mednarodnega združenja v Bruslju ter d'"n is ni član zdravniških društev v Pra* gi m Beogradu. Član najvišjega sanitetnega sveta na D"jir.aju jc postal leta 1911. Epoftalen pojav v našem medicinskem svetu je bil dr Slajmer že ob nastopu svojega službovanja v Ljubljani. Za nas je toliko pomenil kakor prof. Billroth za dunajsko medicinsko fakulteto. Prinesel je v Ljubljano znanje in sposobnosti, ki so segale visoko nad povprečje, učinkoval pa je tudi s svojo močno osebnostjo. Njegov stari prednik primarij dr. Fuv je bil gojenec predantiser>*ičnc dobe in do konca je ostal pri starih metodah. Dt. Slajmer je uvedel ase p so takoj, ko j« nastopil svoje službovanje v ljubljanski bolnišnici. Se v starem poslopju ob Ajdovščini rn Dunajski cesti je bilo z dr. Slajmerjevkn prihodom konec s *epso in prisadom ter tudi konec »krvavih ribt.« kakor so tedaj v bolniškem žar* gonu imenovali amputacije. Asepsa jc bila že polro uvedena, ko se je po velikem potresu dr Slajmer selil v nov kirurg;-čni oddelek v bolnišnici ob Zaloški cesti. Ta od-de'ek ie bil no njegovih načrtih zgrajen in opremljen ter je predstavljal za konec pre<šniega stoletia n^^olrše in najmodernejše n* tem polju. Tam le deloval dr. S^jmer 15 let. Vztrajanje na sigurnih, preizkušenih metodah in stremMenje. da i« n-mbolj enostaven in za bolnika najmanj nevaren način doseže najboljši učinek, označujejo njegovo delo. Siguren pogled in kvtuicija ter izredne praktične tafcu&nje I <*o bk« podlaga mehovih velikih uspehov kot diagnostika in kirurga. Udeleženec osvobodilnih bojev Zaracfi političnih razprtij, ki »o ee zanesle tudi t boinižnico, je dr. Slajmer Usta 191L prosžl kranjski deželni odbor m upokoji, tev. Pri avojera strogem oanodnesn oni&lje-nju se t politiko nikdar m mešat ptič pa se je j« ogibal, kolikor je mogel. Upoko. jen je bfl aprila 191L ter od tedaj delei le t rroji reto mzšftrjem prrvatm praksi. Ob izbruhu batScanske vojne »e je podal ▼ Beograd, prevzel vodstvo kolon« Rdečega križa ter sfiaivSl svoje strokovno znanje požrtvovalno n« razpolago za lajšanje gorja osvobodilnih bojev. Leta 1912 je bil odlikovan z redom sv. Save U razreda, srbski Rdeči križ pa nru je podelH svoj dru§t-reni krst«. Ljubljana j« dr. Sajmcrja 10. februarja 1914 isvoiiLa za svojega častnega občana. Dr. Slajmer j« mnogo ljudi fertrgal n objema smrti, • čarom in mijčjo svoje osebnosti pa je boAmkom dajal tuda irvljcnjske moči. Pni čudovitih uspehih, ka Jih )e dosegel ▼ svojem poklicu, se ne ve, kje je bA konec ved« in kje je začetek vptevov osebnosti. Njegova jjožirtvovalinost in vnema sta biK neizčrpni. Prestrašeni in izčrpani bolniki so videli t njem orjeka življenja — zmagovalca smrti in popolnoma so se mu zaupali Mož znanosti pa je bil tudi ves obdan s toploto blagega značaja in teko si je tuda poleg znanstvenih det, ki jih je zapustil, in poleg uspehov, ld jih je dosegel v poklicu, poistavil najlepše in naj. trajnejše spomenike med rojaki Lani, ko je dopolni 70. leto, je hotete Slovensko zdravniško društvo proslavit* njegov jubSej, pnof. dr. Slajmer pa je ▼ svoji veliki skromnosti prosil, naj odbor opusti vsako proslavo, češ, da vedno de_ k*val le po svoji dolžnosti kot človek te zdravnik. Srčna bolezen ga je mučila že tri mesece. Včeraj se jc razmeroma dobro počutil, dane« ob 9. pa mu je postalo zelo hudo. DartS so mu nsoraft injekcije. Znanost je svojemu zvestemu sinu in borcu omogočila, da j« ob 14. mirno izdihnil. Velikemu zdravniku in velikemu Slovaku dr. Edu Slajmer ju bo ohranjen časten spomin! Pogreb Pogreb včeraj prcmanulpga g. dr. Eda Slajmerja bo ▼ sredo ob 1 un popoldne. Uboj Novo mesto, 2S. deeembnk. Davi so vaščani iz Smodanje vasi a-aSH 50 korakov daleč proti Blatniku na poljski poti 27 letnega Jožeta Erjavca, posestaii-kovega sina lz Sel pn Ratežu. Fant je snoči popival pri gostilničarju Bmlcui ponoči Pa se je z Jožefom Sušteršičem. Ivanam Božičem, Janezom Primožičem ln Vinkom Prešernom^ ki so vsi iz Srnolmje vas4, vračal proti domu. Med potjo »e jc nstavfl pri svojem dekletu, nato pa so skupno odšli dalje. Prišlo je naenkrat do prepira ln pretepa. Kdo Je Erjavca prvi udarflj spočetka niso mogli ugotoviti, ko pa so bili danes fantje zaslišani, so orožniki dognali, da Je Erjavca udaril šušteršič z ročico tako hudoi da je nezavesten obležal in zmrzmfl. Orožniki so rta prijavo takoj uvezačela se je idofiga, dolga doba tu~iega gospodstva, fevdne ustave in nasilnega potujeeva-rja.« (Dr. M. Potočnik.) Gosposvetska cerkev v današnji svoji veličini je zraste leta 1420., ob prehodu iz romanskega v gotski slog. Stopimo vanjo pri težkih stranskih vratih in objame nas skrivnostna tišina onih tisočev, ki so skozi stoletja, rod za rodom, prihajali semkaj po tolažbo in obonili v večnost Iz mogočnih opornikov se sklepajo visoko pod osrivšiem eiivi loM, med njimi so polja vsa živo po-se'Jka)na s podobami, ki jih lahko razločno občudujemo od tali. Ali še ne ve^te? O, čudovite stare umetnine so odkrili in Obnovili pri Gospe sveti Polnih šest let '(od L 1927. do 1933.) je rastavrator prof. (ir. Wafliser s kladevcem odgrinjal omet in odkrival stare freske. Dunajski Bumdesdenkmateimt je zagotovil sredstva in vsi, ki se jih tičejo starine in umetnine gosposvetske cerkve, so nestrpno čakali, kaj bo odkril. Podoba za podobo je prišla na dan, dokler na eni našel napisa, ki je razodel, da je na stropu upodobljeno prvo poglavje Ma-tevževega evangelija, genealogija Abrahamovega rodu, iz katerega je izšla Marija, mati Jezusova Na prvi "reški je Adam v raju, nasproti njemu pa evangelist sv. Matevž, s katerim se je ovekovečil neznani mojster sam. ki bil tu na delu v letih 1450. do 1460 Nekatere može je dr. Wal!iser našel brez glave. »Ecce adsum«, je dejal in jim glavo postavil na pravi kraj. To pa še daleč ni bilo vse. Sloveči obnovitelj je šel na delo še na strop nad glavnim o1-tarjem in je odkril freske cerkvenih Spodaj je rojstvo Kristovo in ooklonitev svetih treh kraljev. Oblečeni so kot srednjeveški vitezi, ki se s svojim spremstvom hite poklonit kralju nebes in zemlje. Prvi že kleči pred njim, drugi se bliža na konju v trabu, tretji v galopu. Zgoraj v enaki velikosti je upodobljen beg v Egipet in divjanje Hero-deževo. Tu so bile poškodbe najobčut-nejše im tudi obnovitelj ni ničesar kvaril in dopolnjeval s svojimi barvami, marveč je pustil silhuete in obrise le toliko, da moremo dojemati, kakšna je bila prvotna mojstrovina Gospod kanonik, ki nas vod! po cerkvi in nam vneto vse tolmači, je učen in šaljiv gospod. Kakor smo izprva ostr- Oudno pa ne bi bilo, zakaj zlasti ob Veliki noči se rinejo okrog Modestovega groba trume častilcev, da se mu zahvalijo za pokristjanjenje. Kakor na zidovih zunaj cerkve, je tudi v notranjosti polno rimskih kamnov. O, kako bi le bila nekdanja rimska ma-trona v Vi runu mogla slutiti, da bo njena kamenita kopalna kadunja služila za shrambo žegnane vode! Pa je po cerkvi seveda tudi mnogo spominkov iz nedavnih dob Plošče z reliefi knežjih kron in škofovskih kap. Pod prižnioo pretresljivi nagrobnik gospoda Alta, ki je bil »zu Klagenfurt ein Backermeisterin« in nas opozarja še iz groba: An dšesem Grabestein, o Wanderer, kannst lesen, dass wer du itzt noch bist, ich vor B.ADKI t&IČNA OŽIČNA NOČ. LUČ REPATICE P0K07N0 OSVETU3U7E STREHE. NA MIZO DA7/AO ZDA7 OREHE, ROŽIČE, SMOKVE IN POTICE. PB.IŽGIMO SVEČE, KOPRNEČE NA7 BOKE SEŽE70 OTROČ7E IN SI NAC*RA&I70 V NAROČ7E, KAR. JIM DREVESCE NUDI £RCX PA DVI6NIAA0 V POL7ANE 3CVETOČIM ZVEZD, KO ZLATE VRČE , NA7 V i LASTI IN BOLESTI KRČE POKOJA BOŽ7A KAPL7A KANE. I N KOMUR. VRČ 7E ŽE V ČREPIN7AH, I NA? V £ KO D KO 5 KLENE DLANI OtLADNI IN Z AAALIAAI NA7 V VERI SKLADNI KORAKA V N3IH0VIH STOPIN7AJ* ODKODER ?E,T?A SE POVRNE. PROSILE BODO ROKE SLEPPrZ A V DAR. SE VOTLO BODO £EPE USULE VAN7E ZEAAL7E ČRNE. očetov, ki so bili naslikani na presno v letih 1420. do 1430. Najlepše pa je bilo odkritje na steni ob evangelijski strani oltarja. Tu so bile skrite najlepše umetnine, ki jih je neznan mojster Skaza leta 1867. vse preslikal. Danes ko so obnovljene, predstavljajo z neodoljivo močjo in lepoto ves božični misterij. Jk&^tfrcfnrih fresk » podobami iz roda Kristusovega mali, ko je v cerkvi stopil pred nas in nas ogovoril v sladko zveneči koroški slovenščini, tako smo se morali nekajkrat od srca nasmehniti, ko nam je s svojimi domislicami prikazoval vedno nove umetnine in lepote. »Naša ljuba Gospa — le pokaži se, kako si lepa!« je rekel in za oltarjem obrnil stikalo. V svitu električnih žarnic, ki so tako tuje in zoprne v tej starinski cerkvi, se je pokazala podoba Marije in natanko smo lahko ogledali ves veliki oltar, kjer je gotičen sigil sredi baroka ostanek iz prvotnega oltarnega sloga. »Lepšega imena ni kakor je Gospa sveta«, razlaga kanonik, »toda zakaj ji Nemci pravijo Marija Saal? Zato. ker so jo svojčas latinsko imenovali Mana in Soiio? Ne. To je bila nekoč Marija v se! reformaciji skril teda^rii kvoto*® 7 **>r'kvi-jami vred. Narod tovori, da =e Mode^o-va grobnica premika; do sodnega ^ dne se bo premaknila do zida. Borno videli. aaich war geweseai. — V drugi stranski teudj. je prestresfrjivn stara podoba: Vorstelkmg des a&en Gnadenaltars und der Gesohicht, da erne von is Teufeln besesseme Freyle Benedikta N. dem 30. April 1697. aida vom leteten Plaggeist ist eriaset wor-den... Hvala ti, sv. Modest! Slovenskih podob, da bi jih taki vplivni duhovni, kakor je bil Johann Kantius, Nothhelfer der Betrantoton, — reševali obsedenost in hudiča, ni. Vobče ni nikjer siovecsikih spominov, razen nekaterih imen v nar grobnikih, vzidanih zisnaj v cerkev, pe še ta so ponemčena (Schefliesnig). Nemško svarilo v cerkvi priporoča, naj romarji ne čečkajo po zidovih in naj ne obešajo podob, rajši naj dara je jo m obnovo cerkve in orgei. Najbolj čudno posebnost nam Je gospod kanonik v cerkvi prihranil za konec. Blizu oltarja je skrivnostna, zagrnjena velika slika. Zakaj zagrnjena? Prišel je 1. 1928. sloveč umetnik ~~ookl, modernist, in se ponudi, da ae ovekoveči s svojo umetnostjo. Nasekal je Krista, ki rešuie utor^enca. Pa kako! Romarji so se zgraža H dve le^i. do-Ver jim ni kanonik iist^e-^e! in ob^^'1 'o Zdaj gp-io v o^1-" 7Pr-'ove'a' Od daleč so jelš 7. pvtomob'1' nrihaja+; irMiiki. gledat : rv,or,c+rum. izmaličeno umetnost »In da ima tudi naša Gospa sveta nekaj dobička od tega«, pravi nixlruy smhnjcrMhiicr pero LUX hitro in brez truda. nik, »sem začel pobirati od vsakogar, ki mu sliko pokažem, po dva šilinga!«— Stopimo še v zakladnico. Ne, cel muzej je to. Pravi odraz pretaka paganstva v krščanstvo. Poleg denarja iz rimskih časov ogledamo spominke iz zgodnjega srednjega veka, ostanke rimskega gledališča, idealno sliko Viruna, dragocene kalihe, augsburška in niirnberška vo-tivna dete, krasno knežjo krono, ki je ne prodajo niti za 10.000 šilingov. V omarah so obleke in paičolani viteških nevest, ki so prišle h Gospe sveri stopit v zakonski stan. Dragocen rokopis iz leta 1448 nam razodeva Auguštinove izpovedi. A vsega ne bi v +reh urah. ogledali! In zdaj še v stolp, da se c#> gosposvetskem zvorra razgledamo skozi široko lino po pokrajini, kjer smo začel pisati svojo narodno zgodovino. Bridka je pot po ozkih in mračnih stopnjdoah, aH postanek na vrhu ob zvoncu — to je doživljaj, ki ga ne boš pozabil. Zrvoroko zapoje bron, če le s prstom potrkaš nanj. Ne le po veličini C6608 kg), temveč po svoji izdelavi in okrasju dela vso čast zvonarju Matevžu Lanzmamnu, ki ga je vM leta 1687 v Celovcu iz turških kartonov in srebra, ki so ga^ zapustili Turčini na begu izpred Dunaja v letu 1682. Da so zvon spravil! v visoki zvonik, so zgradila poseben most Še danes visi zvon na prvotnem hrastovem ogrodju, samo sponke morajo od časa do časa zamenjata. »Naš nv>on ni sramežljiv kakor gospodična«, pravi kanonik, ko nam prebira napis na njem, »on rad pokaže svoja leta. Glete, saj to ga je rešilo v svetovni vojni. Prestar je M za črnovojnaka.« — Gosposvetska fara Šteje 1500 dnš in še je med njimi polno slovenskih kmetov, ki jim pridigujejo in jJh spoveduje-jo v domači besedi. Do lota 1920. so se tu vrstila sami slovenski duhovni, odtlej pet umeščajo tudi Nemce. In tudi sam kanonik Feinig, ki je vzorno gostoljuben nasproti vsakemu gostu iz Jugoslavije, je dobil Gospo sveto le za priznanje, ker se je ob plebiscitu postavil na nemško stran. Tisočem poje gosposvetski bvob. Ob velikih romanjih hite k njenru nete Korošci, od Solnograda in od drugod m ribirajo častilci. Hocfimo k njem mi! Bodimo z njim! Poj tudi nam nocoj gosposvetski zvon! - v V i . s | J : •■■» & f J . i | I i !: ' * ' ' :: i J I ... ' ?••.( ' "v >•«? <<>i t mm ; xUik P ®f1 ^ mmš m! ifP < Pogled po &nip fcei* so Slovenci Nemško besnenje pred 25 leti zaradi treh slsvenskih uradnikov Kakor T pravljici sc glasi gornji naslov. Bilo pa je komaj pred četrtstoletjem Dne 31 decembra 1910. je bilo t stari Avstro-ogrsk' monarhiji peto popisovanje prebivalstva ln takrat so se trije železniški uradniki drznili zapisati, da je njihov obče vahu jezik slovenski. Kakšen hudir ie n tega nas-tal! To bomo danes obudili v spo« min onim. ki so to morda že pozabili, in » opomin mladini, ki seve-da nima pojma kakšne so bile razmere pred 25 leta. Ljudsko štet te ni nikaka strašna reč. Neko? ie kralj David hotel vedeti število svojih vojakov in davkoplačevalcev Cesar Avgust ie leta 8 pred Kris+om začel popisovati ljudi v Siriji, da bi ugotovil ljudsko premoženje V Palestini ie bilo pomsovanje po židovskem načinu: člani družin so se morali oglasiti v mestih od koder je tz* hajal njihov rod Zato sta morala Jožef in Marija v Betlehem. kjer se jima ie potem rod:' božji sin Egipčani. Grk' Rimi lam' so izvedli razna ljudska štetja R'mski cenzor :i so prerešetaili evidenco davkoplačevalcev vsakih 5 let. V srednjem veku so posamezne države šstotako številčno prerešetavale državiiame Prvo pismeno štetje v modernem smislu pa je bilo šele v Braniboru na Pruskem 1644. V Avstriji so začeli popisovati šele sto 'et po/neie iva Iva dneva januarja sta potekla mrr» no. Že tretji dan pa je prihrumel sam spita!« ki župan na kolodvor. Pozval je najmlajšega in najmanišega: »Prekličile svojo izinvo! Ka!-:*na drznost kako morete v našem trgu drugače občevati kakor v nemščini?« — ker pa se grešn'k le ni hotel udati, mu je župan grozil: »Torej vas bo treba premestiti in ovaditi na okrajno glavarstvo, da dobite. ka.r ste zaslužili!« Res je okrajno glavarstvo kmalu nato povabilo našega »malega« k zaslišanju. Mudilo sc je hudo, da se ne bi moglo urbi et orbi razglasiti, da je že tudi Spi-tal ob Dravi t jezikovno mešani pokra)'« ni. Sestavili so zapisnik si H h v zaslišanca n ga poučevali, da je v grobi zmoti- Zaman! Takoj na mestu je bil grešnik kaznovan: po § 30 z dne 29 marca 1869 državne ga zakona o ljudskem štetju z globo 20 kron. Če se denarna ka>zen ne bo mogla ubrati, bo obtoženec presedel dva dni v zaporu. Prav! Kaj pa oba druga prevratnika? Čakala sta prijatelja, pred okrajnim glavarstvom im mu častitala k zasluženemu arestu Če že tedaj poide vsa trojica skupaj v zapor. To je šele bil ogenj v strehi, ko se jc razvedelo. da so vsi tri* je navedli slovenščino za občevalm jezik Trg Spita! je narodno ogrožen postavljen v obmejno cono! Snet je posegel vmes komisar okrajnega glavarstva Ponovila se je nasprot' ostali dvojici ista pesem: »Preklička!« — »Ne« Občujeva le s somišljeniki in se poslužujeva nemščine le takrat če govoriva s prpadniki dTugih narodnosti. ki ne razumejo slovenščine.« — »Zapisnik in ista kazen kakor za prvega velja tudi za vaiu Obtežilna okolnost: ob« jestna in premišljena namera!« Tako je ta stvar bila uradno rešena. A javnost? Kakor da ie pridrvel vihar je za-bučalo po trgu. Mirne prebivalce so na-hujskali le malo čisti Nemci Listi »o blju-vali ogenj in žveplo na zanikrno slovensko trojico. Med nemškimi dnevniki sta se najbolj razburjala »Tagespost« in »Tag-blatt.« Seveda ie pridno «ekundiraila tudi celovška »Volksstimme.« Slednjič je z basom pritegnil še uradni list Takole pisali: Če oomislimo. da mora vsak uradnik v službi in privatno govoriti pri nas le nemški, kakor govorimo brez izjeme vsi gornji Korošci, potem moramo špitalski meščan' smatrati doneseni fanatizem le za žalitev Za tako predrznost ne zadostuje izrečena kazen, marveč je potreben vsestranski bojkot. Vsa javnost mora vztrajati na takojšnji premestitvi treh izzivalcev! Posledica. Gostilničar je moral trojici odpovedati hrano in tudi mirnejši some« ščani so bili proti njim nahujskani. Največje ogorčenje pa je šele sledilo, ko so obsojenci vložili pritožbo na koroško deželno vlado. Pritožbo je sestavil dr. Tril-ler v Ljubljani m vlada jo je — ugodno rešila »Slovenski narod« je pod zaglavjem »Nemška nasilstva pri ljudskem štetju v Spitalu na Koroškem« poročal o razveljavljen ju prve sodbe Ker so bili Nemci pre« pričani. da je na odločitev dežeine vlade zlasti vplivala zadnvna interpelacija narodnega poslanca Ivana Hribarja v dunajskem parlamentu, so interpelacijo ponatisnili s pripombo: «Sicer pa bodo od poklicane strani storieni vsi primerni koraki, da se take Dredrznosti v bodoče prepre« čijo. saj kaže že ta primer, s kakšno nesramnostjo nastopajo slovenski pritepen-ci!« — Lepaki so bili nalepljeni na vseh vogalih in razširjeni v več sto izvodih po trgu Seveda je bil tudi shod sklican v hotel »Salzburg« in vabila so vpila: »Nemci, varujte svojo posest nasproti sloven* skiro vsiljivcem!« Kljub velikansk' reklami je bul shod sila klavrn. Udeležilo se ga je le nekaj pristašev in pa tovariši slovenskih uradnikov s posta ienačelnikom vred Na shodu so neusmiljeno hujskali proti troj;ci. Celovški w.Mir« je potem obširneje poročal zlasti o resoluciji, ki jc tam bila sprejeta: »V Špitalu v hotelu Safotrurg zbrani zborovalci se najodločneje zavarujejo proti iziavi treh slovenskih zag.rken-cev ob ljudskem štetju, da je slovenščina njih občevalni jezik. Zborovalci smatrajo to za s'ovanski naskok na nemško prebiva M-vo Šnitala 'n vse gornje Koroške. Raz-veliavlienje sodbe pa ie poklon pred slo- venskimi poslanci Zborovalci pričakujejo od vsega špitalskega prebivalstva, da bo na primeren način odgovorilo na izzivanj® imenovanih treh Slovencev s tem, da bo prekinilo z njkmi v9ako občevanje!« — — Spitalčani so ubogali. Z vsake strehe »c je vila »frankfurterica.« Trije slovenski uradniki niso mogli nikjer več dobiti ne hrane, ne pijače, čeprav so gostilničarji po zakonu dolžni dajati hrano vsakemu, ki se pošteno obnaša in pošteno plača. Naše tri trpine so edino podpirali so* cialisti, ki so rade volje prisostvovali pogajanjem med gostilničarji tn bojkotirana. Slednjič je edino kolodvorski bifč. ki je bil glede hrane itak na dovolj slabem glasu. moral nuditi slovenski trojici prehrano. »Slovenski Narod« je o tem obšh-neje po« ročal: »V uradu jih gledajo po strani, iz gostiln in kavarn jih pode ter se jim grozi, da jih bodo ob prvi priliki dejansko napad« H, češ, da jih pouče, da se v Spitalu ne sme nekaznovano izzivati s slovenskim obče-vailnim jezikom. Uradniki si niso več varni življenja in nočno službo si upajo opravljati samo oboroženi, ker morajo računati s tem. da se jih zlasti ponoči vsak trenutek lahko napade iz zasede «... Državni poslanec Ivan Hribar je stalno vzdrževal pismeno zvezo s trojico in se trudil, da bi bili čimprej rešeni špitalske* ga pekla. Pisal je 7. februarja 1911: »Bil sem včeraj pri ravnatelju Nesslerju in i zaposloval sem. da bodete vsi trije prestavljeni na Slovensko. Slučaj špitalski bode mi povod za energično akcijo za spremembo zakona o ljudskem štetju« . . . V treh mesecih so se potem špitalski prijatelji razšli. Prvi je odletel »ta mali« v Ljubljano. — Ostala sta se veselila, da je tovariš tako dobro odrezal. Za njim jo je pokadili »naš Karel« v Brezno—Ribnico. A niti v tej zakotni vasi mu niso dali nem-čurjd miru. Moral je po nekaj mesecih v Tirole. Zadnji je bil Jože Gorenjec. V sr» šenovo gnezdo — v Pliberk — so ga poslali. Toda njegov raj so bile okoliške slovenske vasi, kjer je navduševal kmete za narodno stvar. »Obsojeni, ker so Slovenci ... ta naslov sem povzel iz takratne«* * rti rs tnovanega tednika.« px> ena takšne deščica. Ns*o bna kme< v rokah tudn palneo, ki jo položi pod pazduho, z njo se drži krepko nazaj, opira se nanjo in krmari z njo ter rine na ta način tudi po najbolj strmi gori navzdol. Bolje bi iora4 -S V Vsaka zima povečuje število tastih, ki uganjajo z navdušenjem beti šport- Pn tem je znano, da se je ta šport v Srednji Evropi razvil zelo poza-a Se pred svetovno vol nO so zbujali redki turisti, ki so drseli z dil-cami preko zasneženih travnikov obči Posmeh. veterani te umetnost; so se moralo vsaj v srednjevropskib državah vaditi v njej ponoS in na skritih krajih, da se jim ljudje niso mej&li. A samo Srednja Evropa se je seznanja s smučmi tako pozno, n« evropskem im azijskem severu pa sc jih uporabljali že v prazgodovinskih časih, kakor nam kažejo iajd be v tiamošnjtb prastarih šotnih plasteh. V šoti so ee te prve smuči, ki jih cenijo n® 2000 do 4000 let. ohranile precej dobro do današnjega dne. Vidne jih med drugim v smuških muzejih v Oslu. Helsinkih in Stook-holimu. Prvotna smuč se je razvite pač iz kinpelj, ki jih v severnih kra jih splošno uporabljajo in ki preprečujejo, da se aoga ne vdira v globoki sneg. To nam dokazuje rjena kratka, široka oblike. Zelo počasi so te smuči potem spreminjale svojio obliko in se priilaigodevaile značaju različnih severnih pokrajin Bstven delež za izpopolnitev smuči imajo Finci, ki so jih izdelovalo menda kot prvi čedalje ožje in daljše ter so tudi oporišče aa nogo nekaj zvišali. Smuči so bile za obe nogi večinoma enako dolge, samo Laoono so rabili različno dolge dilce. Leva je bi.la sladka in dolga desna kratka in obložena s kožo severnega jelena Gibanje na teh laponakih smučeh ie slioilo današnjemu teku s kotalkami za of.roke, pri Čemer desna noga rine in leva drsi. Okrog l 1000. so biile smuči na severa že snl všno razširjene. Možje, ženske in otrori so jih rad1 uporabljali m Bahavo in tudii za notrebo Tudi vitezi na turnirjih fo nastopali s smučmi, a na zadnje so jih začeli uporabljati v vo^ni. Srednja Evropa pa je dobila šele v 16 stoletiu z nemSldm prevodom kni;ig*» Olafa Velikega »Zgodovin« polnočnih Tin-dstev« prve vesti; o teh čudnih deskah. V tej knjigi beremo med drugim: »Laponci imajo navado, da se prevažajo in tečejo z dolgimi deskami, ki si jih privežejo na noge. na snegu preko gora in dolin. To deteljo zelo spretno, pa naj si bo v slabem vremenu ali na lovu. Prav tako eo opremljeni tudi pri tekmovanjih za dragocenosti ali čast. Tisti, ki tako tečejo, tuda y tem teku streljalo na divjačino, ka jo srečajo.« Posebno priljubljeno je bilo smučanje na Norveškem, kjer je itneha vsaka pokrajina svojo obliko smuči. Vsem na čelni s bili prebivalci Teleinairkena. k so dati smučem ▼ 18. stoletju novo obliko, ▼ bustvu podobno današnji. Sredino dalce so izdelali taiko. da ie postala prrana. Ta nova oblnika je zahtevala seveda tudi novo tehniko, a to so Teiemarkovoi obvladovali dovršeno. Dočim so drugi smučarji direeM v hitrem smuku po pobočjih in zavirali samo s pomočjlo krajše ali daljše palice brez krpešlj, na katero eo se opirnaK. se Telemarkovei niso več opirali ne palico, temveč so ee vozil); lahkotno in okretno ter so ee r skoku obračali. S tem so odkrili moderno umetnost smuka. Najboljši telemairški tekač Nordheim je proti koncu 19. stoletja osnoval v tedanji Kiri-stiami.ii prvo smuško šolo na svetu, kd je smučanje na severu napravnO« še boli popularno. V zadnjih dwh deeeflletjflh piretek-lega stoletja so prirejali na Norveškem že smuške tekme, vztrajnostne teke in skakalne tekme. Celo neko vrsto skij&ringa so tam tedaj že pozneili. V ostali Evropi pa eo smatra® smra?a Se vedno M kurioziiteto, ki ao jo poznali samo iz kn jig ali iz zbrik kakšnega potova/lca. Častno izjemo so delaild saimo naši slovenski kmetje na Blokah, kd so najmanj že v 17. stoletju poznali smučanje ln aa za potrebo izvrševali. Valvazor piše 1. 1.669. v sv*>ji »Slav* vojvodine Kranjske«: Uporelblmjo dve leseni dešč ei. fci sta četrt palca debeli, nol pedn široki in kakšnih pet pedi dolgi. Spredaj eo . takšne deščice TMkirivltjieme navzgor. V sredi imaio usnjen jenmen, v katerega vtikajo nogo. Na vsako nogo pride zapisati, dta drevi ali leti navzdol. Noben hrib mu ni prestrm ali preveč z direvesi obraščem, da bi se mogel na ta način spustiti po njem v dolino. Kajti pri tem ee zvijajo v svoji vožnji kakor kače. če jim oride kakšna ovira na pa naj bo to dr^vo ali velika skala. Če je pa hrib p^ost. neobra-ščen in brez ovir. tedej dirs jo »anaivnost d»l.< Ni znano, kdaj je na«tak>_ *o prvo gorsko smuoanie v Srednji Evropi Pravijo ia ao se ea naši kmetje v tridesetletna vioini naučila od nonvešikih vojakov. Težko, -la bo diržala, kajti potem bi se smučanje od Norvežanov naučila tudi drugod :n ne samo na Blokah. Oficros? L 1870. so se ▼ Srednji Evmcups 1» in tam pojavile disloe, pred vsem me»j lov« in gozdiairjd. Oblika teh diilc in zlasti njih vezava je bila še skrajno prmvtivna. maže so bile popolnoma neznane, kvečjemu da ao srouiča v slabem snegu namazali s shanino ah - skuniki. 1890. so planinca napravili prve poskuse s smučmi, pa so sodila otern ta-kknle: »Hoja v hrib je izredno dolgotrajna in težka, smučanje na zdol pa zelo nevarno. Oviiir skoraj ni mogooe premagati n ce padeš, kar ee zgodri zelo lahko, si s temi dolgima deskami brez pomoči.« Toda k» ie Nansen z velikim usr>eljorn raiiskai alede-nelk) spr^nlandsko notranjost na smučeh, so ee predsodki začeli izgubl ja« m ko so aa-šili nove vez"ve ter diruge izpopolrairtve. ki eo napravile norveške smuči uporabne oa srednjeevropske razmere, je število priiate-l(jev belega spo»ita naraščalo čedalje bolj. Smučarski dinar bo 12. jaguarja. P ismo z Dunaja NazaOovassle tujskega prometa — Prilagoditev novim razmeram — Kinematografi, gledališča, umetnostne razstave — Petnajstletna slikarica Dunaj, v decemoru 1935. Navzlic živahni propagandi za privabi-tct tujcev ter za pozi vi cev spdošnega in kupčijiuiga proenota je n^ avatrijskali po v^en svetih ra z.tri aroaxLa malo p; Oiut^a.. irreteiiiia večma tudi tistih pot-l^isiov, ki imajo uodge vožnje pred aeooj, izbixa tretji razred. L^ maio potnikovj ki p^u-^jO caio voziiiijo, se vozi v drugem ra--i tu.u. ±tvi iazred 3aau.e\'a ah pa se vo. ZijO V Ujcali doiUaCl 101 I.UJ1 UgOUIliK.1, ki za ojMugajdMi sKoiaj ne prihajajo v poslov. ijri teoii ostaja, aasi se uprava (ir-zavijiii zbiezuic truoi. aelati v koiist gos. pouiui^ie povzuige v cirzavi poaredioo na ta način, ua ojiii^a, z razauoi popusta, ki so vc^djai za utujiia Di vanje v Aviatriji, pridobi 1.1 občinstvo tuai v poznem jesenakem in zmuSK-ean času za vožnje na Dunaj. irovoou po »veui delajo viaaaai velika A^aor je i>uiuaJt v zim.suum c^su yenati ms-oi zara-ui apianrielih aeiovmn pn-ioii).. je naravno, da nudijo U£,i>vuu.t*»u taoi v Avioariji v pavi vrati za 1/U-U~J. UUIiaj iina svojo oducuo mosto v srciuiji jhvra^i m Lujain promet v gotovem pegicaa, cetucu se manjša, nikdar ne za-paae v popomo mrtvilo. Tisto živahno, ve-seuo, Laiiaoživo in včasih lahkomiselno mesto, kakor ga imamo v spominu iz časov pred vojno in prva leta po vojni. se. veda ni več.' Demokracija je napredovala in prodrla v vse panoge človeškega živ- ljenja in človeške iznajdljivosti. Pripro-stost vlada vsepovsod. Navzlic mnogim skrbem in težkemu življenju je prebivalstvo vendar ostalo dobrodušno in je vsepovsod opažati v obč3va-nju ljubeznivost, uglajenost ln vljudnost. Mora se priznati, da vladata red in .isto-ča ter da se gospodarski svet vseh vrst trudi, prilagoditi se novim razmeram in nuditi ljudem razne udobnosti, ki so tudi po svojih cenah čgsu primerne. število kavarn se je zelo pomnožilo in je obisk zlasti v popoldansikh urah zelo veJšik. Naf- razpolago je mnogo časopisov, domačih in tujih, živahni so razgovori in mnogo se igrajo sedaj moderne igre s kartami. Godbe so izginile iz ]'avmih lokalov. Vobče je število dragih zabavišč zelo padlo, kakor so tudi mnogo bančnih prostorov zopet preuredili za kavarne, za daj-dame raznih vrst za prodajalne živil ln sadja. Število kinematografov je veli. ko, ali navzlic temu se programi mnogo redkeje menjajo nego pri nas m se mora vobče reči, da smo pri nas v Ljubljani prav zgodnji Za nove filme Kakovost. filma je različna Vsako podjetje izbira filme take vsebine kakor ga žele obiskovalci dotičnega obiižja. Število gledališč je Se vedno veliko. Tudi obisk gledališč ni slab. vendRi' se v obče čujejo tožbe o neugodnem finančnem položaju te in one hiSe ter je često slišati o propadlih posameznih starih, včasih gla sovitih gledališčih. Spričo velikega števila gle&rJišč in velike medsebojne konkurence j je ja&no, da se gledališki ravnatelji tru- ; dijo, poiskati po celem svetu najbolj privlačne stvari. Cene sot če preračunamo v svoj denar, tudi za slabojše prostore visoke za normalnega obiskovalca. Stalni obiskovalci pa imajo znatne olajšave po »občestvih im družinah« raznih nazivov. Pretekle tedne je vzoudilo velijo pozornost Reinhartovo gledališče v Joseistadtu, ki je v odlični zasedbi predvajalo igri »Gemt-leman« in pa »Die erste Degion« s protagonistom Bassermannom. V prvi igri je zeio zanimivo in napeto obravnavan kon. flikt zdravnilta, ki je nepoznano nezakonski oče in se po ostri borbi vendar odloči za prelom poklicne molčečnosti zaradi hčerkine sreče. Drugi igirokaz se godi v velikem Jezuitskem konventu v Ameriki. Bassermann igra jezuitskega priorja sredi redovniške družbej v katero posegajo raadorni vplivi časa. Igrokaz je brez ženske vloge in se glavno vprašanje suče okoli čudeža v sedanjosti. Duhovit problem je duhovito obdelan, in veže vse do konca po-slušalice. Igra je imela po mnogih ponovitvah do zadnjega mnogoštevilen obisk. Za likovno umetnost vseh vrst se na Dunaju v resnici •selo mnogo stori in je ljudem dano mnogo prilike, da se pobliže spoznajo z domačo in tujo umetnostjo. Po posameznih okrajih so ljudska vseučili-šča z rednimi predavanji ki posvečajo posebno pozornost umetnosti in skrbe za izobrazbo svojih udeležencev z ogledi muzejev, galerij prigodnib razstav. Zelo zaslužno izobraževalno delo opravlja »Ura-nia« Kraj novembra je ta prosvetna naprava praznovala petindvajsetletni«), kar je dobila svojo posebno zgradbo ob donnv skem kanalu Ob tej priliki je dobila zanimiv prizidek Urania iona kar tri preda, valne dvorane, svoj kino svote tečaje za razne stroke in vrh tega redna preda- vanja po programu, ki ga napovedo za vsako desetdnevje Predavanja so proti vstopnini in obširjajo najrazličnejše panoge čfloveškega udejstvovanja. Urania ima svojo biblioteko, čitalnico in izposojevalnico. Predavanja so tudi v francoskem in italijanskem jeziku. Naši prosvetairjd, naše ljudske univerze bi se mogle glede ustroja naprave in načina predavanj mnogo praktično koristnega naučiti. Kakor vsako leto so imeli svoje razstave v jeseni društva »Sezessionc, Ktlnstler-haus in »Hagenibundc. V Hagenbumdu je bila dogodek prvega reda, o katerem je govoril ves izobraženi Dunaj s priznanjem in spoštovanjem, razstava Ivand Meštro-viča. Obisk je bil nenavadno velik z mnogimi skupnimi ogledi pod vodstvom strokovnjakov. Ktinstlerhaus je imel v prvi jeseni razstavo arhitekture in grafike ter je bila na njej podeljena državna nagrada. V palači »Sezession« je bila najprvo razstavljena italijanska plastika s posebno kolekcijo rano umrlega italijanskega kiparja Andreottija Kmalu po zaključku te razstave, ki je imela svoj propagandni značaj, je bila odprta obdčajn« jesenska razstava. Taka jesenska razstava je sedaj tudi v prostorih »Klinstierhausac. Število razstavljenih umetnin olja, akvarelov, grafike in risb, je jako veJako Kupcev je pa zelo malo in tuda obisk ni posebno velik. Razstava svoje vrat« je razstava petnajstletne iioswithe Hitteriich iz inomosta. To je velikanska privlačnost za najširše sloje občinstva Otroško mlada umetnica je resničen fenomen, njena produktivnost je silno velika njena fantazija čudovita. Naval občinstva v Glaspalast. kjer se nahaja ta razstava že več tednov, je ogromen. Okoli poldne in popoldan je vedno gneča Ln obiskovalci tekmujejo, da bi ^taj posebnega Izvedeli od matere umetni- ce, ki je često v razstavi tn pripoveduje podrobnosti ia vsakdanjega življenja svoje Rosvvithe, ki je pok azala da rovi tast za likovno umeitnost že v ljudski šoli. Avstrijski kanceiar je sam prevzel po'to>o vihtel j. stvo te razstave. Hitro napreduje škofijski muzej na Dunaju poleg cerkve sv. Štefana, ki ga posebno neguje sam kardinal Innitzcr. Muzej v sedanji obliki je pa vendar šele začetek. Za Božič je bife prirejena zanimiva razstava jisdic, starejše delo nižjeavstrij-skega ljudskega umetnika. Iz sedanjih zbirk nameravajo napraviti velik muzej, ki naj bi obsegal zbirko krščanske ljudske umetnosti iz vseh nemških, osobato pa a/vstrijskih kirajev. Število ogledov po muzejSh ln galerijah je zelo veliko. Največja zbirka umetnosti »KunsthLstarisches Museuin«, ima sedaj poseben oddelek za umetniško obrt v pritličju, poseben oddelek za gotske slike, v katerem je tudi olitar iz župne cerkve v Kranju. Od časa do časa prirejajo v tem muzeju specialne razstave, ki zelo pospešujejo obisk občinstva. Tako je sedaj v tem muzeju zelo zanimiva razstava francoskega slikarja Nikolaja Poussina (1594 —1665) Razstavljene so njegove risbe ln slike, ki so last muzeja samega, zasebnikov in Louvra. Poussin je velik predstavnik francoskega naroda. Francozi spoštujejo v njem poleg Watteaua svojega največjega slikarja. Ravnatelji muzejev in galerij na Dunaju »e v resnici hvaleredno trudijo, da pridobe zanimanje občinstva za umetniške zbirke in na vse načine skušajo ohraniti vzbujeno zanimanje občinstva za redno obiskovanje. Muzeji in galerije naj ne bodo začarani gradovi. Dunaj nudi Zadnja leta dejansko zelo mnogo umetniku im prijatelju umetnosti. M. 8—6. Božič v Prlekiji »Ddbro od večera! Dcfcro od večera!« prijazno poBdravijaJb fantje ln dekleta. Yzč« najrazličnejši hobiik, barv ta. velikosti nosijo ▼ rokah., n« glavi aH na rami V njih nI vtaa; tega hnajo dosti doma v kleti, v zidanici, v »pivnici«. Premočno je včaaSh; na Murščaku, na Kapeflsfeem vrhu, na Kobiličaku, na Melanskem vrhu, na Paričijakuj na Plitviškem vrhu, oko® Velikega Kocjana, na Tuirjamsfkem vrhu in na Heroegovšaku je dozorela vroča kapljica, tako vroča, da jo je treba zaliti z drugim božjim darom, s slatino iz Ra<žLnec aH iz Petanjcev ali izpod Meli in Boračove. »Dober den_ Dobro od večera Bog daj!« Poševno padajo mrke zadngi sončni žarfei Izza zasneženega Pohorja na mičae gorice naše Priekije: cerkev Marije Magdalen« pri Kapeli se sveti v pramenih tomečega sonca daleč v deželo čez Muro na Gorščanako, čer Rjidtgotno r pristno slovenske vasi v Avstriji, v Potrno, v 2etincej v Dedence, v Zankovo in Gorico, m Jilrij ob ščavnici, ^reftnok, zmagoviti voolščak in lep mlad vitez, se priikupiljrvo smehlja: pod njim tonejo polagoma Biserjani v posl avl jajo-6em se lesku in blesku zimskega sonca v m. večer, v božično noč, v noč in praznik, fcl Se fcdtj ko >vtizam« prinaša vesele BTT-etike. yiH ne hote mtoo! ' :'! ; TU je dobro všcbo!« 1 Kaikor daleč je znan ta pristno prieSki oapda in bereš ga lahiko pri Sv. Petru fcttizu Maribora in v Studencih pod Pohorjem, kakor daleč sega Prfekija, deželica vinorodnih goric in prostranega rodnega polja, dežela vinogradnikov, poljedelcev in komjerejcev. »inda ti indi tiijan tan demoh gučim najnoh«. Sedaj pa je sveti večer, svet, prijazen in tajinstven. 2e o Sv. Luciji, dvanjaSt drd pred boži-fcan so začeli »bajati<. Zvečer nasujejov Mikov olupek nekaj soli. Iz tega, kako se oni v olupku čez noč bolj ali manj spremeni v vodo ali ostane suha, »bajajo« ca vreme prihodnjega leta: pri tem pomeni prva noč prvi mesec prihodnjega leta in teiiko Po vrsti. #Bajajo« Pa tudi še 12 noči po svetem dnevu tja do praznika sv. Treh kraljev, če se »bajanje« prve nčči o Sv. Lučaji vjerna z »basanjem« prve noči po božiču potem je vreme Za januar neizpodbitno dognano. Na enak način »bajajo« vreme za ostale mesece in tako vinogradnik kakor ombar se znata pri razdelitvi »vojega deia po tem tudi ravnati. Božično drevo ni doma v Prlekiji, ne oh fcčavnici, ne ob Velki, ne ob Muri, ne v Prekmurju. Pač pa pozna Prlekija jaslice hi >Betaehem«. Eno aH več sel enih smrekovih vejic pritrdil jo v kot družinske So- Ljutomerska cerkev Ljutomer (po stari sliki iz 17. stoletja) ibe, tja, kjer sicer visi razpelo: to Je >Be- tlehem«. Pod njim se nahajajo jaslice z ze lenim maihom, s papirnatimi podobami, z zvezdo z brlečo lučko, a jabolki in orehi. Za trdo in naporno delo v vinogradu in na podju je treba mnogo teflesne moči. Te daje »močmi kruh«, hleb iz pšenične moke, tako velik ko red)e®eja. Speko ga za božič ter ga hranijo nedotaknjenega 6y. Treh kraljev. Tedaj ga načne gospodinja odreže za vsakega velik kos, da bo sile« in močan; da ga pa tudii živini z istm namenom. Se drugo vrsto božičnjaka imajo v Prlekiji. T0 je ržen kruh, ki pa je sladek, ker ®o vanj spečena suha jabolka, hruške ali s®ve v režnjih ali krliijih. Tu je takozvami »klocni« kruh; vsak član družine, tudi dekle in hlapci, morajo za božič dobiti takšen sladek božiči koteč. Za na pot k »punočnici« v orfdAljeao žnp- no cerkev &e 3 samega vina teko, ter se živina v hlevu pogovarja in gleda v l-o ločncet. Ko so na Štefanovo blagoslovili s-»l 5« vodo, dado soli med krmo živini, z vodo pa blagoslovijo polje in osmino- Ako Je zapadlo mnogo snega, tako la je p~e>ž.iv. no iti Peš na njivo, opravijo ta ;ibrel haje na konju. Na getjanževo mora vsakdo v hiši popiti vsaj požirek blagoslovljenega vina na tešče. Neso ga T-a tn«d!i v klet, zidanico in pivnico, kjer ga v vsak sod vlijejo nekaj kapljic. To j? tista pridi, ka, ko prleški vinograid oživi sredi zime kakor da bi tam slavili veselo trgatev. V L ge veselja o božičnem časa to, a abe. nem toda praznik nepretrganega ln naporov v gorici ki vinograda, praznik samozavesti in Ponoe®. ko vinogradnik ia Radenskem vrha sita na stlskaineni tramu svoje stiskalnice in ».l-tiice r.a re-kdaj graščinskemu posestvu letnice 1734. Tepežmica se imenuje v Prlekiji »Pame. teva«. Dekleta hodijo * vrbovimi šibami, santje pa s korobači dopoMme na dan ne. dolžnih otročičev »po pametevic, odrasli pa popoldne. Majhni kolački iz koruze, suho saidje in Jabolka ao skromno darilo, ki ga odffieso tepežniki za svoje voščilo: »Frašk, ksunt; srečni bote, >i" zdravi bote; Bos Vam daj tako «Wgo ttvot, kot je moja šifba; Bog Vam daj tako deft>®lo repo, kot Je moja gteva. ReSi «e, reši, pamet otešl. Daj ml denarca kaj. Bog ti daj sveti raj!< Z istim prikritim namenom, da bi el na. brali kaj darov, nosijo že pred; božičem Ponekod podobe Marije in Jožefa od' hiše do hiše ter prosijo prenočišča. Potrkajo na vrata v sobo. K (Jo trka že? — V dvoje ubogih sirot. Kaj bi rada le? — Prostora :ščeva. Ne nocoj prostora ni; beraške nočemo ljudi. Oh za Boga del prosiva, naj nooaj tu prenočiva. Le spravite se kam drugam, le poJte, le! Toda to Je saimo Sala Prlekija je radodarna in gostoljubna in tudi pomanjkanja ne trpi. Bolj ko kidaj v letu je o tožiču med Mnr0 in ščavnico veselo .'n jrrijetno, tako pri kmetu kakor pri želarju. Ne «e pod streho radi vzamejo tujca, še vina mu prine&o ^ kolača, da ee mu razneži in raiztbistri lioe, kakor 9v. Jur+a 6b Ščavnici nad Biserjani, kaidiar ofbhaja »vesele svetkec. M. * Med Mrapfem, Srlttvo in (f}erze;ettt Njive, te dobre njive med Krap jem, Grlavo in Verze jem niso več njive. Bele, iz kristalov strizane preproge so, ki jih je vsepočez pregrnila priroda. Kajti — poslušajte! — kakor sleherne svete noči, tudi nocoj vstajajo dedje in pradedje in dolge procesije romajo po cesti med Krapjem, Grlavo in Verze jem. Morda ne veste, kdo je tisti, ki hodi pred procesijo, ima dolge, pove* sen brke in trde, jeklene pesti: — ver* žejski junak Ropoša! Vse zvezde na nebu so prižgane. Šu* me ob Muri so daleč iztegnile svoje sence. Včasih se v svitu »lehterne«, ki jih nosijo romarji v rokah, zasveti bi* ser, kajti priroda še naprej tke pre* proge. Bila sem majhna deklica, oblečena v ponošeno suknjo svoje mnogo sta* rejše sestre. Hodila sem ob materi in ob sosedah. Mura je šumela za gozdo* vi. Kakor da sem imela na sebi čudež' no praprotno seme, sem videla stvari, ki se razodevajo človeku samo ob tej skrivnosti polni svetonočni uri. Šli smo v brezkončni procesiji — in Ropoša, verzejski junak, je hodil pred nami. — Kako Mura šumi, poslušajte! — so govorile sosede. Toda to ni šumela Mura. Jaz sem videla, kako so se od* pirala tisočera usta in slišala sem bo* žično pesem, kakor so je peli očetje in dedje iz stoletja v stoletje: — Sve*eta no*o*oč1 —• Ne, teh naših polj, teh dobrih njiv med Krapjem, Grlavo in Ver že jem, ne veže brezžični brzojav s tujino, s tistimi zemljami, koder hodi Ana Kreftova, Mica Ražnerjeva in sto na* ših. In vendar, Ana Kreftova posluša to pesem in ji odpeva v tujini. In sto otrok to in onstran Mure po* sluša pesem svojih mater in jim od* peva. Ah, tako niso peli naši dedje in pradedje, ko so hodili k polnočnici! Njihovi sinovi pojejo v sveti noči pesmi, kakor so jih dedje in pradedje peli na Veliki petek. Kje se mudiš, Ana Kreftova? Treba je speči potico! Pripraviti orehe, da jih bomo ovijali z zlatim papirjem in jih vesili na drevesce. Treba je pripraviti jaslice, da bodo otroci videli majhno dete v njih... Mnogo otrok to in on* stran Mure ne bo imelo potice za Bo* žič. Tiho, otožno poje procesija: — Ti*i*ha no-o-oč! — Na njivah ob cesti stoje »Kozače«, pokrite s snegom. »Kožače« — stražni* ki, kdo vas je postavil na njive ob cesti med Krapjem, Grlavo in Veržejem? ... * Majhne, zakajene petrolejke brle v vsaki hiši. Trdi, zdelani prsti prebirajo jagode rožnega venca. Trdi, zdelani prsti obešajo svete kroglice in zlate orehe na božično drevesce. Trdi, zde* lani prsti režejo božično potico na sve* že pogrnjeni mizi. Kdo hodi od hiše do hiše s tihimi, pretihimi koraki? Pogleda skozi okno in gre naprej. Kaj ne poznate dobrega božičnega duha, ki mora nocoj v sled* njo hišo, v slednjo dušo prinesti miru, radosti? Nihče ne sliši njegovih kora* kov, toda vsakdo čuti njegovo bližino. Kjer pogleda v hišo, tam se ljudje na* smehnejo in si zapoje jo. Hiti, dobri božični duh, kajti noč je kratka, brezštevila je pa ljudi, ki te čakajo in ki ne bodo doživeli Božiča, če jih ne obiščeš v pravi čas! KATARINA SFUR uuuuuuuuuuuuuuni» » H .hjuljjdddcdco Lepotne maske Obraz za žensko mnogo več pomveni, kakor za povprečnega moškega. Kajti navzlic vseimu, kar govorimo o ženski samostojnosti, enakopravnosti in upoštevanju njenega dela, je za žensko obraz ovira ali pomoč v vsakdanji življenjski borbi. La morda e«e še nikdar niso ženske tega s tako neizprosno sigurnostjo zavedale: da Je živojenji&ke borbe, ki ne pozna odmora. Toda človeški obraz je še bol'j spremenljiv, kakor pokrajina, ki menja svoj videz po dobrem aLi slabem vremenu. Dobre tn slabe dneve pozna oihraz, dneve, ko 6e nam zdi ves pcflep&atn, požiirvljen — in druge dneve, ko se sami ne prepoznamo v zrcalu, tolikanj je naš obraz izmučen, neprijazen in tuj. Za žensko pa velja vse to še v veliko večji meri, kakor za moškega, saij je že po svojem bistvu bolj občutljiva, bolj podvržena vsem vpliivoim. Da, to so dnevi, ki jih Pozna in ki se jih boji vsaka ženska, dmevi, ko jo naJboljSa prijateljica ne brez škodoželjnosti pomiluje: >Ka_ ko eCabo danes izgledaš!« In dostikrat se zgodi, da ima obraz svoj »slabi dane prav takrat, ko bi moral osvajati ter ne odlbijati ali na predvečer kakšnega plesa ali večerne zabave, ko ®i vsaka ženska želi boljši in ne slabši obraz kakor ponavadi. Kaj storiti? Ce so oči brez bleska, poteze ohlapne in ustnice zateg. njiene, ne pomagata ne šminka, ne pmder. Tu je treba brepkejšega sredstva, da prežene tisto utrujenost, ki daje obrazu videz otopelosti V ta namen nam moderna kozmetika svetuje lepotno masko, k: sicer ne prinaša trajne koristi kakor stalna lepotna nega, a je v tem primeru najboljša pomoč, ker učinkuje hitro in krep- ko. V velikih mestih imajo kozmetične ea" Ione, ki nuidijo svojim diannam take pripomočke. Mi smo se seveda ozirali na naše raizmere in smo zbrala nekaj dobrih receptov, ki si po njih naše čitateljice lahko same ln z domačimi sredstvi prirede preprosto, a učinkovito lepotno masko, kadar jo potrebujejo. Lepotna maske iz Jajčnega rumenjaka spada med najbolj preproste. Z jajčnim rumenjakom si mamažemo obraz od brade do čela in pustimo, da ee n« njem »trdi. Potem mirno ležemo, zapremo oči in počakamo 10 minut. Nato oPeremo obran in ga namažemo z dobro dnevno kremo. Kri je prešla v jačjo cirkulacijo, polt je rožna, ta in napeta. Drugo takšno masko napravimo i® man (f. ljeve moke in vode, ki jo pririememo toliko, da napravimo gosto zmes, ki Jo na-mažmo na obraz ln pustimo stnditL Nadaljujemo kakor pri zgoraj opisani maski. Znano je, kako dobrodejno učinkujejo kamilice na kožo. Za kamilčno lepotno masko potrebujemo dve mehki krpi in lonec vročega in precej močnega kamilčne-ga čaja. Prvo krpo namočimo v čaj, jo izžmemo in jo položimo, kolikor vroče iz-držimo, na ubraz. Nato ležemo in pokrijemo mokro krpo še z večkrat pregamjeno srnho krpo, da Se prehitro ne ohladi To, neke vrsto lepotne maske pustimo 10 minut na obrazu. Posebno dobro je. če potem hitro obdrgnemo obraz s koščkom ledu, da se razširjene znojnice zopet zožijo. Ta način tudi Izvrstno izčisti kožo in prežene nelepe mo®oft}e VSAKE ŽENE/ Naravno lepa, negovana, kakor je treba — večna želja vsake žene. Zdaj Ima pravi pomocek — novo Elida . Ideal-kremol Njene vrline« Izboljšana kakovost požlahtnjen vonj povečana tuba popoln učinek Ona se vleze takoj v kožo — odpravi, ker Ima v sebi „h a m a m e 11 s vlrglnlca" majhne poškodbe na polti, nečistoto In velike kožne znojnice. Ona je Idealna podlaga za puder — varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi polt medlo in enakomerno lepo. NOVA IDEAL I ZA SMEH IN KRATEK CAS Gost čaka dpligo na zrezek. Končajo pozove pikda: »AM nisem naročfl po tebi zrezka?« »Da, gospod«. »Tako! Skoraj U te oe M ker si med tem tako zrasel«. »Oprosti, ali ne moreš nekoliko zaobrniti trobente, drugače bo meni od tvoje sape kmatu otrpnil tilnik«. (»PoMttkm«>: ,iGustav Strniša: Sveti večer v Kranju Popoludne pred svetim večerom sem feodil s pesnikom Francetom po Sor« žkem polju. V nahrbtniku sem nosil mah, ki sem ga bil natrgd nad Dru* lovko v skalah. Poljana je ležala pred nama vsa be» la in kristalna Solnčni žarki so podr« htevali nad njo in nama slepih oči. Hitela sva po polju polna mladostne razposajenosti, dva mlada študenta, ki se jima je povsod smehljalo življenje In še poljana, polna snega, nama je bi* la čudežna ravnina, pokrita z biseri in smaragdi, da sva radostno vriskala, ka> kor bi bila dospela v čarobno deveto deželo. Tedaj nama je prihitela nasproti mla* da ciganka. Lepa in vitka kakor bistra srna se je zastrmela v naju s svojimi pronicavimi črnimi očmi Vsi trije smo se ustavili. Midva s Francetom sva bila kakor uročena. Zasmejala se nama je. da so ji zasi» jali beli zobje in ponudila se je, da na« ^oa pove srečo. — Ne potrebujem druge sreče, dekli* ca mila! Napil bi se tvoje ljubezni vro* če in kipeče kakor solnčno žarenje in takoj bi pozabil vse drugo! — je stra* stno zaščebetal France m mene mrzko pogledal. —Kaj mi prerokovanje? Objemi me in poljubi, pa bom užival srečo, ka* kršne še nisem doslej poznal in sem jo samo sanjal! — so šepnile moje žej* ne ustnice, a oči so nemilo pogledale prijatelja. Njene črne oči so se zasolzile: —Nocoj bo sveti večer! Na toplem bosta in v prijazni sobi. jaz pa zu* naj v burji in na mrazu. Ali mi ne pri* voščita skromnega daru? Spogledala sva se. V žepu sva imela vsak za pol litra vina, ki sva ga name* ravala popiti drugi dan. Naenkrat sva segla oba po denarju in ji ga dala. Zapeljivo se je zasmejala, da so ji do1c[e trepalnice zakresale iskre. Na* gnila se je k Francetu: — Hvala ti dober si in mil! — in žc ga je poljubila. Ko se še ni zavedel od začudenosti, se je že nagnila k meni: — Tudi tebi hvala, lepi moj ljubček! — In že sem imel njen poljub na ustnicah. Ko sva se spogledala, je hitela po snegu urno kakor mlada smučarka. Kmalu nama je zginila izpred oči. Zamišljena sva se vračala. Oba sva mislila na lepo ciganko in na prvi de* kliški poljub. Ko sva dospela v mesto, sva se dokaj hladno poslovila. ★ Doma sem pomagal bratu izrezovati pastirce in postavljati jaslice, a moje misli so bile na sneženi poljani, po Sorškem polju sem taval in koprneč iskal mlado ciganko. Stresel sem se, če sem se spomnil na njeno siromaštvo. Slutil sem jo sredi hoste v samotnem mrzlem šotoru, premrlo in zapuščeno Stemnilo se je. Zvonovi so zazvondi. Prižgali smo oljenke pri jaselcah In tedaj je spet prišel pesnik France. Se* del je k meni. Slutil sem. da bo prišel, ker je želel govoriti z menoj o cigan* ki Zgodaj sva se odpravila po mestu Otroci so živahno letali po kranj* skem trgu in prižigali fosfornate bigli* ce. Zvonarji so sc pomenkovali pred cerkvijo in naju vabili A ta večer sva vse to prezrla. Drugo zvonjenje je br» nelo v najinih srcih, ljubezen se je oglasila in je tiho, le nama slišno, pozvanjala. Oba bi rada govorila, pa sva samo molčala. Ko sva se vračala po trgu, je France zginiL ★ Raztresen sem vstopil v cerkev in šel k jaslicam kakor vsako leto. Zadrhtel sem. Nad hlevcem je plaval angel s temnimi smolnatimi lasmi, imel je ob« raz moje ciganke. Gledal sem ga in se ga nisem mogel nagledati. Želel sem, da bi ga France ne videl. In ni ga, kaj* ti tisto noč si je izposodil denar in je f>rvič krokal. da bi pozabil v vinu bo* ečine ljubezni. Polnočnica je minila. Kako mameče so peli pevci, koliko lepote in čara je bilo razlitega po cerkvi, kjer sem leto na leto budil spomine na svojo nežno mladost, na brezskrbna otroška leta. Tisto noč sem preveč mislil na ange* la z gloriio. a na božje Dete sem po* zabil Ljubko in milo je ležalo v jasli* cah. jaz sem videl samo angela, ki mi je bil. kakor da prinaša čudežno spo* ročilo skrivnostne, neznane ljubezni. Po maši sem hitel domov« — Hej, počakaj! Ustavil sem se. France je stal pred menoj rdeč in zaripljen v obraz, vi* njen kakor še nikoli: —Nocoj moraš, z menoj, da ozdra* viš kakor jaz! Šiloma me tira po cesti. Že se znaj* deva v krčmi. — Le v drugo sobo, tam naju ne bo> nihče videl! — me je bodril tovariš. Komaj prestopiva prag druge sobe, mi klecnejo kolena. Najina ciganka sedi v naročju debe» lušnega plešastega uradnika Krpe, ga objema, ščiplje za podbradek in ga po« ljubuje. — Fej! Zardel sem, zaklel in zbežal iz gostih ne, France pa za menoj. Na cesti se je smejal, da se je tolkel po kolenih. Vem, smejal se je meni in moji lju* bežni, smejal se je svoji bolečini in na* jinemu razočaranju, smejal se je, da je skril svojo jezo. Potem je hotel, da bi šla pit in bi vse razočaranje poplaknila s kozarcem vina. Iztrgal sem se mu. bežal domov tn se zakopal pod odejo. Zdi se mi, da sem se zjokal kakor otrok« atterhornu Nesreča na Tragičen doživlja) mladega slovenskega turista leta 1887. Mar se izplača, zahtevati ono kar je nemogoče? Ibsen: Cesar in Galilejec Leta 1887. Nad Zermattom se je raz. lilo vroče poletje z dolgimi, sončnimi tedni. Za menoj je bilo odsluženo leto prostovoljca, v mojih prsih pa je plapolalo žareče hrepenenje do priznanja vrednih alpinističnih podvigov, neugasljiva žeja po smrtni nevarnosti. Bil sem odločil, da vržem življenje vsak Čas od sebe, kakor zlomljeno hribovsko palico. Vzrok temu pa je sedel mnogo glob je nego v opojnosti raznih nevar. nosti. Tukaj o stvari ne morem širše razpravljati Da povem kratko: kakor moja nedozorela filozofija tudi moje alpinistično hotenje in moji čini niso imeli etskih zaprek. Sicer pa onega bahavega duha o športnih rekordih, ki ga je kasneje orisal Steinitzer, skoro nisem občutil, že zato ne, ker se mi je zdelo vse ono, kar sem premagal, revno in ničevo nasproti moji volji. Ko sem 24. julija premagal sam Zlnalrothorn (4223 m) in 28. julija VVeisshorn (4512 m), mi je bilo oboje samo prva vežba, dasi so to bili enkrat svetovni rekordi. Obakrat se mi je hotel pridružiti prof- Kellerbauer, ali od-kioail sem ga, ker sem se hotel strogo vežbati. Na ta način sem ga pripravil ob lepi turi. Šele izredno težaven vzpon na Durrenhorn (4035 m) sem napravil kot samostojni vodja z Lor. riom in Kellerbauer jem od Diirrenske-ga ledenika. Že v duhu sem postavil Os*o na Peliona. Na Lyskamm sem hotei z Lorriom preko strahovite severne stene, skozi razpokiine ledenika in po grebenu, od Monte Rosa naj bi šio navzdol naravnost skozi zloglasne kamenite in snežene plazove v Macu. gn&go. Z Angleži iz Zermatta sem hotel staviti, da bcm stopil v teku 24 ur na vrh Matterhoma, Gabelhcma in Rot borna (četudi z raznimi vodiči). Ecken. stein in jaz sva se resno posvetovala, da bi Matterhom osvojila z vzponom preko njegovega ledenika in preko severne stene. In vedno dalje je šel besneči načrt- Matija Zurbriggen, Ecken. steinov vodnik, ki je postal svetovno-znan, je ravnal z menoj, kakor z obsedenim — in to sem tudi bil. Prava titanska simfonija naj bi pričela z vzponom na Matterhom preko za pa dne stene. Podjetni Perrhall je tamkaj 3 septembra izsilil vzponz z vodniki Lnseng >m in Al Zu briickenom Njemu ki se je pozneje ponesrečil na Wetter-hornu (kakor Imseng na Monte Rosi) sem se čutil sorodnega po duhu. Ljubeznivi, divni Alexander Burgener me je sicer zvesto svaril pred kamenitimi plazovi zapadne stene. Namesto preko nje naj bi vzela pot čez čvrsti, četudi težki Zmuttgrat. Ali moje uho je ostalo gluho, Z Augustom Lorriom sva prenočrla na. zanemarjeni koči Stokje, na tem zapuščenem kamenitem otoku sredi treh ogromnih ledenikov, ki se ravno na tem kraju združijo v plitvi ledeni jezik Zrautt. Pogled proti jugu je nepopisno lep; črni velikansi zid Matterhoma, ki pada več ko 2500 metrov globoko na ledenik Tiefenmatten, čisto beli, pleme, nito oblikovani Dent d' Herens in med njima temno grlo Cola du Lion. Nikdar nisem videl rn slišal tako silnih plazov kamenja kakor onkrat na Mat. terhornu in sploh leta 1887. v velikanih Zermatta. Zaradi dolgotrajnega obsevanja je skalovje vseh klancev razpada. Io, ono, ki je bilo desetletja okovano v led in po moči vodenih kapelj že davno odtrgano od telesa gore. Zdaj je bilo to skalovje osvobojeno. Videla sva ogromne kamenite police, ki so v razdobju petih do desetih minut grmele v globino Hochberghorna in prav ta-ko je zdaj bobnelo na Matterhornu pozno v noč. brez presledka, tako da se je položila široka kamenita plast zgoraj okrog ledenika Tiefenmattea. Prava usoda za nas pa je bilo deževno vreme, ki je nastopilo pred kakimi pe. timi dnevi. Od tedaj so bdle stene prevlečene s steklenim ledom, ki še davno ni bil absorbiran, kakor tudi ne vedno novo nastali in tajajoči se led- Samo z dobrim daljnogledom bi bila lahko opazila to usodepolno zapreko. Beli večerni oblaki so počasi tonili v noč. tiho se je spuščal zlato obrob, ljeni rdeči plašč z ramen Dent d' He-rensa, polagoma je izkrvavel tam pre. ko Strahlhora, svinčenosivo in preteče je prilezla noč preko ledenih sten la slutnja grozote je ovila mojo dušo. Po polnoči je slana obovala plazove v svoj trdi okleip. Tedaj sva se napotila ob drugi uri v molčečo, zvezdnato noč. V najinih prsih je kljuvala boja. zen in nada v zastrte ure tega usode-polnega dne. Plezala sva poševno pre. ko skalnatih polic južno od Penhallo-vega kuloarja. Svečano sva stopila pred peto uro zjutraj v prostrani sne. ženi prehod in sva strmela navzgor po mrtvaško tihem, velikanskem zidu. Kakor peščena ura se je razvil navzdol po en širok lijak, v sredini sta bili dve ožini z bokom. Spodaj pa sta odrezala dva strahovita prepada pre. hod od ledenika, kar pa od zgoraj nisva mogla videti, ker sva stala že ob spodnji ožini. Od vzhoda, od plitve strani Zmuttgrata so se vlekle neštete brazde plazov, kakor pahljača ki so se stekale nad ožimo v grozovito zevajoče ogromno žrelo. Veter je popolnoma utihnil. Slišati ni bilo niti kamenčka. Mrko preteče je molčal kraljevski velikan, ko sem se vil z mnogimi udarci svojega cepina v trdo steklem, ledeni žleb- Ni3em hotel z druge strani takoj spet navzgor iz tega smrtonosnega žrela, ker so obkolile kuloar z juga popolnoma gladke, navpične skale. Vklesal sem približno petdeset stopnic v žlebu navzgor. Nikdar nisem videl tako globokega žleba plazov. Tudi z visoko dvignjeno roko ni. sem dosegel njegovega robu. Stopila sva v zapadno steno in tedaj je odprla usoda svoje krvavo žrelo. V navpičnih ploščah se je dvigalo temno skalovje, skoraj brez polic, mnogokrat samo s slabo hrapavim površjem. Skalovje pa je bilo prevlečeno z ledeno plastjo, z ono strašno, ki je bila v začetku še redkejša- vsakih sto metrov višje pa bolj vezana. Šel sem brez čevljev in tako sem s€ vil nekaj ur med skalovjem in ledenimi plastmi. Lorria me je moral vedno čakati, da sem ga s pomočjo vrvi potegnil za seboj. Da ne bi bil izgubil časa, sem to delo opravil kar bosonog in sem mraz komaj občutil. Posebno hudo je bilo pod takim sneženim otokom. Tam so ležale debele ledene školjke, tukaj je viselo kakor zledeneli slap in če si močno udaril, so odskočile neenakomerne kepe rob pa ni nudil prostora za stopinjo. Tudi z derezi nisva opravila bogvedi kaj. Na tenki glazuri niso prijemale, ker je bilo pod ledom gladko skalovje. Tako sva se borila sedem ur in prišlo je slabše in slabše. Šele ob enajstih je zasijalo solnce v to strahovito 3tr^o zapadno steno in pred poldnem je i -letel samo tu in tam kak mai kamenček od zgoraj preko najinih glav. Samo prvi sel divje armade! Ob eni uri sva stala šele približno v enaki višini z zobovjem Zmuttgrata in ker je bilo skalovje navzgor vedno močneje zledenelo, sva spoznala jasno, da ne bova premagala stene danes, a niti jutri, temveč šele po dveh tednih temeljitega razpadanja. Zato sva se odločila da se vrneva. S težkim srcem sva se obrnila, kajti vedela sva. da se mora v Penhallovi steni kmalu razviti pekel. Da sva imela beležke poz. nejšib alpinistov o Matterhornu, bi bil" poskusila preplezati smer proti levi na severni greben, namesto da se drživa desno v smeri proti vrhuncu. Na levi je bilo skalovje dobro in pripravno za bivak. In če bi imela drugega dne še dovolj svežih moči, bi bila vrh dosegla preko tega grebena. Leta 1887. pa je bila Mummeryjeva pot ravnotako težko zagonetna, kakor Penhallova. S strnjenimi obrvmi in razjarjen sem se vrnil- V srditem boju sva se vila previdno po grozovitih strminah navzdol. Tedaj je vroče, jugozapadno solnce osvobodilo vse peklenske moči. Ledeno okovje se je razpočilo in se z žvenkom razletelo. In pričelo se je besnenje, ki si ga ni moč zamisliti bolj do mozga pretresujočega, Črne klade, velike kakor železniški vozovi, so se odtrgale, ropotale so in skakale v stometrskih skokih, udarjale so na skalnate police in se razletele na nešteto kosov, ki so polnili zrak v nepreračunljivem stožcu. Vmes pa je vriskalo tisoč malih vragov, večji so tulili. In vedno znova zoprno sikanje, če so se spuščale bele, snežene kače po globokem žlebu. Po četrti uri sva stala spet poleg strahovitega glavnega žleba. Vsakih pet minut im češče je pridrvel tak vlak pogube mimo nas; vsak padajoči kamen in vsaka snežena kepa, ki se je odtrgala in je ležala v območju našega lijaka, sta moraila ne. izogibno v ta žleb. »Ostaniva v steni«, je rekel drug. »Seveda, noč groze bo to«. — Mene pa se je lotilo divje kljubovanje. »Po uspeli turi zaradi mene- Nikdar pa po turi. ki se ni posrečila!« Prigovarjal mi je s treznimi vzroki, ali bil sem močnejši. Govorila je strast. Najprej sva šla v globoko omehčanem snegu južno od žleba navzdol in moral je teči skoraj neprevidno, da sva prišla hitreje dol. Jaz pa sem stal z eno nogo v zelenem snegu im sem spuščal čvrsto držečo vrv počasi preko, levega stegna. Potem sem za vozil kakor hitro mogoče za njim — čutil sem, da sem gospodar umetnosti drsanja, Ka. menje je sicer še vedno padalo nad najinima glavama, ali že redkeje in ne tako veliko, kakor tam južno v Penhallovi steni. Da bi že bila na drugi strani tam preko žleba! Samo nekoliko metrov zračne črte naju je ločilo od kraja re» šitve. Ali vedno, kadar sva hotela poskusiti to hudo pot. je prigrmela znova črnobela salva skalovja in snega skozi smrtonosno žrelo. Pogledal sem proti jugu in sem dejal: »Zdaj imava še pol višine Cola du Lion«. Gojil sem v sebi tiho nado, da bi prišla tako lahko do ledenika Tiefenmatten, če bi se držala vedno južno ob brazdi. Nisem videl, da bi morala tam v dcnjem lijaku prehoditi nekoliko sto plitvih žlebov v ob. moč ju padajočega kamenja. Katastrofa je prišla neznatno, prav nič dramatično: Ravnokar sva stala v plitvi stranski brazdi. Že davno nisva več gledala kvišku, ker nama je bilo škoda časa Ln delo se nama je zdelo nekoristno- Prepustila sva se enostavno milosti usode, trenutno pa sem vendar pogledal okrog sebe: pridrvel je proti meni čisto majhen plaz. mogoče eden onih snežnih valov, ki sem jih bil povzročil pri drsanju in ki sem ga takoj ustavil. Trenutek prej bi bil lahko za. pičil svoj cepin globoko v zeleni sneg in s svojimi prsmi bi bil lahko vse ustavil. Tako pa je porinil zahrbtni sovraž. nik ves mokri sneg izpod mojih nog navzdol. Že ko sem padal, sem zamahnil s cepinom, ali rezal je kakor skozi maslo brez vsake opore — in povečani plaz, na katerem sem ležal, ie drvel proti Lorriji, ki je takoj odletel v zrak nad strahovitim navpičnim žrelom. Nad dvesto metrov je kasneje karto, graf cenil padec Ta grozni polet sem napravil pri vsej zavesti in zmorem vam oznaniti prijatelji: Ta smrt je lepa! Vbodlgaj igle bolj boli, kakor to strmoglavi jen je. Tudi nič o smrtni bojazni in duševni sili! Ko =em zaman poskusil zadnje, da se rešim, ko sem iskal, kje bi se prijel, vlovil, me je prevzela ve. lika udanost; potisnjen skozi o zid žleb. vržen na mehko truplo diu^a sem potem takoj spet odletel bliskoma v visokem loku daleč v zrak (zaradi na-tegnjene vrvi). Ničesar nisem čutil, ka. kor da je moje telo kos lesa, jaz sam pa da plavam nad vsem tem poletjem kot mirni, radovedni gledalec, kakor v cirkusu. Samo ena stvar je bila sitna, nerodna: sonce je stalo ravno meni nasproti, (bi. Io je 5.3°) in mi je bleščalo skozi snežene oblake, da sem moral oči zapreti. In obenem je divjalo morje imaginacij in misli po mojih možganih: mnogo spominov iz mojih otroških let, moje domov je, moja mati., elastično odska. kajoče krogle biljarda. . • Stotine strani bi lahko napolnil s to množino slik in idej ob padcu. In vmes vedno mimo stvarno preračunavanje, da imava še toliko in toliko višine preleteti, da ob. leživa potem gotovo mrtva nekje spodaj. Brez razburjenja, brez krika, brez žalosti — popolnoma odrešen verig svo. jega bistva. Kakor da so minila leta ob tem strmoglavi jen ju, stoletja: Utihnilo je večno šumenje slapa, plaz je nehal sikati. . . Ko sem spet odprl oči, se me je lotilo brezmejno začudenje. Sladki mir je izginil, zaželjeni Nirvana je bil pri kraju. . . in življenje me je znova vpreglo po svoje: skrbi- načrti, dejanja — zlo. glasna številka tri- Sedel sem na vrhu sneženih kep in skalovja v tej strašni kotlini samote. Od mene je vodila vrv v sneg. Sedaj šele me je stresla živčna mrzlica. Naglo sem potegnil za vrv in sem zasledoval njeno smer. Z nogo sem malo snega odkopal — pokazal se je zeleni, krvavi, mrtvaški obraz spremljevalca Lorria. Kri je curljala iz velike bule nad očesom. curljala je iz ust. Ker se je vrv ovila dvakrat okoli njegovega vratu, sem potegnil hitro nož iz žepa in sem vrv prerezal, namesto da bi jo bil raz. vozljal. Odrezal sem tudi njegov nahrbtnik — kakor da bi ga moglo to oživeti-Potem sem ga tresel, jecljal sem ne. razumljive besede. Prišel je k sebi, pričel pa je takoj preklinjati in psovati proklete vodnike, ki so ga hoteli s silo vleči v ne feo gostilno. Govoril sem mu proseče vzravnal sem ga. on pa je vpil od bolečin (oba členka leve noge sta bila zlomljena kakor se je kasneje izkazalo) in je meže zamahnil za menoj s pestjo. . • Najim položaj je bil še vedno zelo nevaren. Odletela sva bila preko dveh glo. bokih prepadov in sva pri padcu izgubila klobuke, cepine in snežna očala. Sedela sva na vrhuncu velikega hriba plazov in skalovja. (Dva dni kasneje ga ,je fotografiral Vittorio Sella). Z neomiljeno silo je padalo kamenje nad nama in okrog na ju.Krvavel sem iz ran na rokah in telesu, moja nosna kost je bila razbita, v križu sem imel grozne bolečine in desna noga je bila v členku močno poškodovana (kost je bila na_ lomljena kakor se je kasneje ugotovilo) tako da sem vedno težje stopal. Ali morala sva navzdol, kakor hitro mogoče. Ovil sem prerezano vrv spet okrog njegovega telesa in medtem ko sem se sam spuščal nizdol, sem ga šiloma vlekel za seboj. Vpil je in se krčevito oprijemal sneženih kep. Privlekel pa sem ga vse eno ven do ravnega ledenika, do zadnje, velike in plitve skale- Nisem imel moči, da bi ga bil dalje nesel. Oblekel sem mu pieko njegove oblrke moj debeli suknjič, dal sean mu suhe, volnene nogavice čez roke, posadil sem ga kolikor mogoče udobno in sem položil svoj nahrbtnik pod njegove noge. Bila je mogoče šesta ura zvečer, ko se je čudni turist trudil, da bd prišel kar najhitreje iz te nemile, krasne ledene puščave v dolino. Brez klobuka, brez suknjiča in telovnika, v sami srajci, brez cepina in nahrbtnika sem Šepal, skoro skakajoč, dalje, el sem kolikor mogoče v bližino Dent d'Herensa, ker sem tamkaj vidal manj razpoklin. Vendar jih je bilo dovolj. Ob vsaki razpo. klini sem se pognal z zdravo nogo preko, na drugi strani pa sem se vrgel na ranjene roke. Nadejal sem se, da dobim na koči Stokje ljudi, ker je bilo vreme silno lepo. Zato sem tudi mahal s svojim velikim, rdečim svilenim robcem tn sem obenem tudi glasno klical. Tišina! Samo zgoraj, na Matterhorkabani na Breuilgratu so me slišali, ali videti me niso mogli in tudi pomagati ne bi bili mogli. Navzgor z desno nogo nisem mo. gel več stopati- Zato sem zlezel do koče Stokje — bila je prazna. Tamkaj sva bila pred turo pustila dva lepa tn topla pokrivača, ali jaz nisem mogel splezati do njiju. Ura je kazala že osem, a dolina in pomoč sta bili še daleč. Ravnal sem povsem tako. kakor je bilo potreb, no in vendar kakor v omotici. Zatorej brez odmora naprej po dolgem, ledenem jeziku ledenika Zmutta. Kmalu pa sem opešal in nisem mogel ne hoditi, ne šepati. Pričel sem se vleči po skalovju kot gosenica. Bil sem izmučen in top, tako da se nisem niti mlakužam ognil, temveč sem se vlekel kar skozi vodo. V obrobnem kamenju ledenika na desni sem kajpada zgrešil pot, ki se še po dnevu težko najde. Sicer se je bilo razlilo srebro mesečine čez božansko lepo pokrajino, ali ravno nad menoj je zasenčil grozotni Matter-horn mojo pot. Tako sem lezel nekaj ur gor in dol. Namesto da sem se naslanjal na razbolele roke, katerih koža je bila docela odrgnjena, sem se naslanjal na komolce. Dvakrat sem padel v duševni mrak. ali vedno me je temna dolžnost pognala kvišku. Po polnoči sem se vlekel pol sede po strmih travnikih Stasfelalpe. Štirindvajset ut sem stal tega nesrečnega usodepolnega dne (3. avgusta) v trdem delu, ne da bi bil iskal odmora, kajti šele proti poldveh zjutraj je tolkla moja pest na mali cha- let. Ker prebivalci te planine niso imeli priprave za reševalno delo na ledenikih, je odšel takoj sel z mojim klicem sa pomoč na Seilerja v Zermatt. Potem sem se sesedel na pod in sem padel v svinčeno težki sen. Ob polšestih zjutraj so prispeli reševalci: Josef Seiler in Oskar Eckenstein, Kederbacher. dva Centinetta, Blumen-thal in Kalbermatten. S površno skico sem orisal Eckensteinu točko in ni je bilo mogoče zgrešiti. Razrezali so čevelj na moji nogi in kasneje so me nesli v dolino. Ob osmih so našli Lorria. V deli-riju se je skoraj do golega slekel in vrgel v sneg Vendar pa je nie^ova že. "ezna narava prebolela štiriindvajseturni bivak. Samo njegova leva noga je ostala pohabljena neporabna- Tako je bilo — in kdor hoče naj vrže kamen name. Dr. E. T. »Oprostite. a& ne leži fcufcaj zame pismo % geslom »Tisoč poljubov«? »Ne, gospodična, tukaj leži samo pismo z geslom »Tisoč in štirje {»ljubi«. >Nu, potem bo že zame, moj zaročenec Je namreč bančni uradnik in je k tisoč poljubom gotovo priračunal pripadajoče obresti«. (»Politiken«) Janko J. Srim&ek: »Ce Sg je p4eJ z vsemi drugimi - omoženi. mi ki neamoženimi -, če je po treh vasek in far ah imel opravka, z menoj ga ne bo! Za menoj svet ne bo kazal s prstom, se smejal in pljuval za mojimi stopinjami! Kovačeva je dekle svoje sorte in ve, kako ji je ime! Hej! Niti z mezincem ga ne pogledam, kaj šele z očmi!« Tako nekako je pred dvema letoma modrovala ta si besedovala Kovačeva Ivanka. Ampak samo pet mesecev. Ker čez pet mesecev se je vreme spremenilo in se je nad vasjo razdišal in razkoSalil maj. In je svetlega majskega večera, ko Janeza, brata, že tri dni in tri noči ni bilo doma, šte-binov ustavil svoj pregrešni korak pod njenim oknom s prijazno in ljubeznivo besedo. »Ti, Ivanka, midva se 8e ne poznava, čeprav sva takorekoč soseda. Kako je to?« »Me nič ne briga,« je odsekala Ivanka tn Je hotela zapreti okno. štebinov pa je temnico zadržal in dekle vjel za roko. Tako močno jo je vjel, da ni mogla pobegniti. »Res ne? Cisto nič ne? Ej, tega ti skoraj ne verjamem!« »Tudi ne moraš! Tem boljše!« »Ampak bi te vseeno rad vprašal —o »Ne vem nič! In ti nimam pov i, kar bi te Zanimalo! Pojdi k drugim ki ?o zgovornejše mame« — ln gotovo tudi maAJ malo. »Tako?« je malo zategnil štebinov in pomežiknil z desnim očesom. »Resno praviš to?« »Resno! Tako! Da! In Se to: pojdi!« Pa Štebinov ni odšel. In tudi ona, Kovačeva Ivanka, je ostala. Svetla hi mehka Je bila noč. Noč — vsa neumna Za mlade ljudi, še mehkejše so bile, še neummejše in svetlejše zvezde n* nebu. In štebinov je znal tako sladko plahtati, tako amam-ljivo lagati, da je okrog polnoči sam od znotraj zaprl ivankino okno, tn zjutraj, preden je dan za zorel, je Ivanka sam ~i- klenila za njim vežne duri-- * Potem se je s pota vrnil brat. Piri Gregorju sta v nedeljo po nauku Janez in štebinov sedela in pila za eno mizo. Ko je štebinovega na pol premagalo vino, ae je izbrbral. Ne popolnoma. Samo tako zdaleč je namignil. Janeza je pičilo in zbodlo nekaj v prsih. Rdečica se mu je Zlila z lic v srce. Toda je stisnil zobe. Ko pa sta plačala in vstala, je Kovačev povaM štebinovega s seboj. Povabil ga ta odpeljal naravnost k sebi domov. V izbo ga je posadil na klop in zaklical v vežo in kuhinjo: »Sestra!« Nič glasu — »Sestra!« Spet nič — In še v tretjič: »Sestra!« Iz kuhinje se je oglasil plah glas: »Brati Takoj!« In je Ivanka prišla. Uzrla štebinovega ifi zeleni obraz Janezov. Prebiedete je tudi b$zoh »Tja stopi! Zraven njega!« jo je brat s trdo pestjo sunil od duri čez celo sobo do mize. Potegnil Je nož krivec iz žepa, ga odprl, da se je ostra klina za bliskala, ta msrao ta tiho — ona dva sta ga komaj fcuto — rekel: »Sedaj govorita!« Ivanka je zavriščala. štebinov Je skočil s sedeža. »Mir!« Je dejal Kovačev in niti trenil ni. »Nič kričanja! Nič vpitja!« m je ponovil izza režečih se belih zon. »Govorita!« Ivanka se je zrušila na kolena. Zalomila s rokami; Zaprosila: »Brat! Janez' Tfbij me!« »Si?« »Sem!« »Via — —c je hotel izgovoriti besedo do konca, ali se mu Je prelomila v grlu. »Ti?« se Je za pičil v štebinovega. »Priznam. Sem —« »In koanu si pripovedoval ? Kdo še ve razen nas treh?« »Nihče!« »Nihče?« »Razen nas treh nihče!« »Prisezi!« Kovačev Je z nožem pokazai v hiSni kot, kjer Je v vencu iz suhih rož viselo razpelo. Štebinov je pogie-1^ Tv-nko in vzdignil tri prste: »Prisegam!« »Prisezi, da boš — trezen ali pijan — mu tast dokler boš živ, če je ne kaniš poročita!« štebinov Je pogoltnil Mino ln uprl y križ: iid Sredi burle naroda v Egiptu Slovenski umetnik piše »Jutru" o dogodkih v Kairu iilgiptska policija z omreženimi čeladami Ksdlro* srecfi decembra ČStateflje »Jutra« bo prav gotovo zanimalo, kaj vse smo v teku zadnjega meseca doživeli v Egiptu. Časopisna poročila o tukajšnjih nemirih so kratka. Vee drugače, vse bolj živo je, če si sam priča borb. ki so v Egiptu še posebno ostre zaradi temperamenta tukajšnjih ljudi. Niti ustava te leta 1923-, niti k leta 1930., niti katerakoli druga ni ugodna ea. Egipt ISTEuail paša Sidky je pred petama leti zrušil težko pridobljeno ustavo k: leta 1923. in jo je nadomestil z drugo, ki je prav gotovo bila všeč le njemu Baanetmn. Odvzel je Egiptu svobodno življenje. Bil je diktator, bolj slab kakor dober, storil je mnogo zla, napolnil pa je svojo blagajno. Po treh letih se je ■rošfl ki z njim je bila pokopana tudi BOegova ustava. To je moglo biti všeč eamo Angležem. Ce je Evropa že vsa ieba po vojni ve-taoraer na prepihu, potem je seveda še tdj točno, da so tla v Afriki vedno bolj Vroča. Anglesko^žta3ijanski konflikt je tfišel bučen odmev v Egiptu. Orjaške ■»sjjne ladje so zaprle pristanišča Alek_ Bandrije. Port Sairia in Sueza. Cele divizije so bile razpostavljene po Libijski puščavi- Nova letališča so ena in drugi napolnili z letali. Vojni materij al je za-Irarikadiral pristamišča. Aleksandri ja je postala najvažnejša točka Sredozemlja. Egipt je, kakor mnogo drugih držav pod angleško komando, pristal na sankcije proti Italiji- pri tem pa saan trpi ogromno škodo, mesečno dva in pod milijona funtov štejriimgov. Se hujša pa je stvar v psihološkem pogledu: nesvo-lx>dm Egipt naj bi se boril za svobodo Abesinije. Dne 7. novembra je fapreguvurffl predsednik Iflberaino ustavne stranke Mohamed Mahmud paša pred 12.000 poslušalci. Zahteval je lojalno sodelovanje Egipta z Anglija Pravice tufih držav naj prenehaja Predlagal Je koalicijo ■vseh poUtičnih strank Egipta, narodni blok. Dva dni pozneje je precej oooroo odgovoril sir Samuel Hoare- Takoj je jaastal nemir. Zakaj je izpregovoril tako? To ostane s krvjo zapisana uganka ▼ angleški politiki. 12. novembra je vrelo v Kairu kakor v panju. Dijaki vseh šol so demonstrirali po mestu. Seveda se je dijakom takoj pridružil neizogibni element razgrajačev in postopačev. Tuljenje po ulicah: naj propade Anglija in z njo sir Samuel Hoare! Vrnite ustavo iz leta 1923! Egiptska policija ne stoji prekrižanih rok. Razganja s palicami. Demonstrantje odgovarjajo s kamenjem in železom. PadeJo streli. Težko je določiti, od katere strani prej. Kmalu nato odvaža reševalna postaja mrtve in ranjene v bolnišnico- Da se izogne nadaljnim neprijetnostim, odredi vlada, da morajo biti ustreljeni di- Avtobus, zažgan od študentov sredi trga tin vsega Egipta in Je neizprosna sovražnica Anglije. Nahas paša zahteva takojšnjo ukinitev sodelovanja z Anglijo, bojkot vsega angleškega blaga. če Anglija ne bo respektirala ustavnih pravic Egipta. Vlada Nesima paše, ki ne pripada nobeni stranki, naj demisi-onira. Vafd odklanja podporo vladi in tudi vsaki drugi vladi, ki bd dovolila, da bi se Anglija vmešavala v notranje zadeve Egipta • . . Spet sledijo hudi spopadi, pri katerih je znova ubitih nekaj pristašev vafda. To pot pa je presenečenje na strani vlade: izginil je mr. lič, ukradli so ga dijaki in skrili Pogajanja med vlado in demonstran- Pred kraljevo palačo v Kairu jaM ponoči skrivaj pokopani Naslednje jutro iščejo študentje svoje mrtve tovariše, da bd jih svečano položilli k večnemu počitku. Strahovito je presenečenje, ko je bil tajni pokop že izvršen. Poiskati hočejo mrtve, vse dijaštvo je spet na nogah in je oboroženo. Nov spopad je neizbežen, policija se umika in trpi velike izgube. Miru ni mogoče vspostavitL Popoldne spregovori Mu-stafa Nahas paša pred 20.000 poslušalci Nahas paša Je predsednik ljudske stranke Vafd, ki združuje devet dese- fitndentje se zbirajo pred univerzo b pohodu v Kairo ti nfso uspela. Vlada je morala dovoliti svečan pogreb ustreljenih. Desettisoči so se udeležili pogreba, množicam na čelu vodje vseh političnih strank, rektor in profesorji univerze. Za sprevodom pa četa oboroženih stražnikov v težkih kamionih. Ta dan je minil mirno. Da a© ne bi dalje po nedolžnem prelivala kri. je Nesim paša prepovedal policiji rabiti orožje. Ta tajni nalog seveda ni ostal skrit demonstrantom. Zdaj šele so začeli mirne vesti razbijati, karkoli jim je prišlo pod roke. šole so bile zaprte in dijaki so preganjali svobodne uire z razbijanjem cestnih svetilk, z napada na avtobuse ia tramvaje. Policija je bila popolnoma brez moči-Položaj je postajal čezdalje bolj kritičen. In tedaj se je domislil sir Samuel Hoare v Londona, da vendar ni izkl jučeno, da bi se ustava Egiptu spet lahko vrnila Nesdm paša se je požurH k vrhovnemu komisarju. Sam je bil prepričan, da se bo od njega vrnil z ustavo. Toda zaenkrat se je zmotil že, že-je meml Hoare z ustavo, ampak ne takoj! To Je presegalo meje potrpljenja. Ves Egipt terja demisijo Nesima paše. Ministrstvo zahteva, da se vsa dijaki vrnejo v šole. Ce se to ne zgodi, bodo stavkujoči izključeni, profesorjem se odvzamejo plače. Tisoči se zbero na dvorišču univerze. Postavili so spomenik padlim tovarišem. Prisilijo rektor ja, da ga odkrije- Nato se vsi ti tisoči »Pravic je dejal Kovačev počasi, »m se-l&aj bom prisegel jaz. Poslušaj ln zapomni rt: Ce boš kdajkodi, kjerkoli, pred kamor-hcfti ftrtmžl o tem — o tej reči — besedo — kaj — le črko — te zakotjem, kakor me-Betr zakolje žival! Prisegam!« Zaprl je nož, g«, apravfi v hlačni žep ta se zagledal i Skozi okno. Ivanka se Je eafflekSa do obzMne Mapi ta zakopala glavo bljate slabo milo, ko-tero bi moglo preprečiti uspeh nege kožet Samo tako milo, katerega ime jamči ra kakovost, neguje kožo tako kakor je trebora so mod dragim vojni poverjenik Voro««ov, ugledni akademiki, pisatelji ta pesniki. »Tako, da, tako je treba vozttt, da vidi človek nekaj sveta«. 4»Tkleas Tegnc l Hm ■ Slovets 0© e ff® 23 IttGffGItt Unska proga bo zgrajena, o naši nI veš V zadnjem času je vse kar nekam utihnilo giede železniške zveze od Kočevja na Srbske moravice Kot najbližjo in najbolj pripravno prikijučno točko proge Zagreb-Karlovac-Sušak. Bilo je sicer ob priliki jadranskih dni v septembru nekaj besed o zgraditvi veiake mednarodne teste iz Ljiub-ljane do Sušaika in opazili smo tudii vzpodbudne letake po Ljubljani glede železniške zveze, toda tamkaj, kjer bi morali odločujoči izreči kako tehtno in pomembno besedo, vlada že doigo časa kar globoka tišina. Danes je sicer v ospredju zanimanja zgraditev kratke spojine proge Sevnica- St. Janž na Dolenjskem, toda to zanimanje se suče sedaj že bolj okrog vprašanja, afc bo sploh prišel kdaj orni dan, ko se bomo otresli raznih formalnosti pri oddaji grad-be- h dol m 6e bo potem tudi resnično za* pola prva lopata med Sevnico in St Jan-žem SiceT predstavlja zgraditev tega malega progovnega odseka dejansko pričetdk del na takozvanem železniškem trikotu Slovenja - Jadran, toda kako daleč je vendar« le se do uresničenja celotnega načrta! Saj si je vsakdo na jasnem, dia jc ®gra-:•" i nobena druga projektirana proga ■v dravski banovrmi v gradbeni načrt, če-•prav re kočevsiki podaljšek bil uzakonjen 70 ktf. 1922. in se je o njem tista leta to- -o pisalo, polemiziralo, razpravljajo, dokler ni bilo odobreno, da se bo »gradila r;.rr,?n «v» Kočevja preko Starega trga in <--ehnriie na Vrbovsko«9ever v bližini Srb-f-Vih Moravic. Potem je pa vse sspet zaspalo. Ne oporekamo, da je tudi drugje pO Jugoslaviji! polno pokrajin in krajev, kS so potrebni železniške zveize, ampak to dejstvo prav nič ne more zmanjšati pomena zveze dravske banovine z morjem preko lastnega državnega ozemlja. Kakor smo črtali zadnje dni, je odločeno. da s>e prične tudi gradba zvezne proge 7. greba preko E-ihača na Knin in dalje v Spi t. Dejansko bo zgrajen seve samo odsek med B/hačem in Kninom, ker ostali de« li te zveze že ob s to je. Navedli pa smo nalašč, da bo ta proga predstavljala zvezo Zagov. Malo dalje Viktor de Kowa Luiza Ulrich, Hemny Porten ... Vsak obdan od kroga CboSeva-teljev in —le. ženski spol prevladuje. Zapustim Potsdamski trg in jo mahnem Pod lipe. Tam bo gotovo kaj za firbca. Spet poljski »kanom« in kdo zajema grahovko? Harry Piel ponosno vihti veliko zajemalko! Pa recite, če niso tiči tile zimski pomagači ? (Po nemSko WHW). Zato pa tudi kaeirajo lepe de-narce, da ni treba nikomur zmrzovati in lahko slehernega državljana nasitijo v zimskih dneh. Onega dne, na dan narodne solidarnosti, kakor so krstili veliki nabiralni dan, se Je postavil mtoister dr. Goebbels s puščico v roki pred hotel Adlon, GSring pa malo nifte, na križišče Lip in Friedriharice. Mimogrede bodi položeno, da Up Pod lipami ni več. RaziraJi so Jih. Pa ne i® »modernih« estetskih nagibov, kakor delaj© drugod po svetu, marveč samo začasno, zaradi podzemdke želeanioe, katero grade ravno pod tP avenijo. Tor«j dr. Goebbels s puščico pred Adto-nom! Okrog seveda kordom SA in poiB-cdje ln vendar vsakdo lahko pride do ministra, če ima le 10 pfenigov ▼ žep«. Seveda se na poti do Adlona že lahko izne-biš po več grošev, kajti že daleč naoterog stoje nabiralci, ki pobirajo »vstopnino«, da smeš sploh v bližino ministra. Dolga vrsta se Je bila formirala, samih navdušenih meščanov, vsak z grošem v rofld roma do ministra, da odda svoj oboi Za one, ki Jih stiska brezposelnost ZadovoOJnio se smehlja minister sa propagando in vsakemu prijazno pokima. _____________________ ■ 1 Dedje doti, n* trg« Lustgarten pred starim dvorom Je p* pravcati tingl-t&ngl. Kakor gobe po dežju je zrasel v prvih dneh decembra božični trg. V nasprotju s našim skromnim Miklavževim sejmom traja berlinski božični trg od 1. do 24. decembra. Cirkus s 100 levi Je razpel svoje šotore ob bregu rokava reke špreve. Tobogan, avtodrom, vrtiljakov vseh vrst na kupe m podobne ropotije Je tu nič koiL-ko. Vse stojnice električno razsvetljene, nikjer nobene karbidovke več. Sredi vsega pa stoji ogromen božični mož, kar 8 metrov Je visok. Po mestu na mnogih pripravnih prostorih, na malih trgih ah križiščih stoje božična drevesa, vsa v morju električnih lučk. Tako se pripravlja Berlin na božičevanje. In berlinske premiere? Sezona Je v polnem razmahu. Forstova »Mazurka« Je vzbudila precej Zanimanja. Pomladi je šed v Ameriko po Pok> Negri, da Je dobil predstavlteljlco tipa, kakršnega si je Zamislil avtor. Torej spet po dolgem Času Pola Negrl v evropskem filmu. »Viktorija« je fiftm po istoomeaiem romanu Krnita Hamsun-a. Sentimentalna zgodba a tragičnim koncem. Nadpovprečno mnogo zunanjih posnetkov, kar napravi film izredno privlačen. Lirtea Ulrich in nov obraz Matija Wiemann. »Kralj dojilj« s podnaslovom »Dolina življenja« (režija H. Steinhoff) je pa po-hujšljiva Zadeva! Urednik berlinskega filmskega dnevnika si dije korajžo n. pr. takole: »Ne, mi res nismo fidistrL V tem filmu se razpravlja posredno ali neposredno o rečeh, o katerih se v dObresm arrJShi govori v spalnici, v slabem pa ob stalnem omizju zapečkarjev!« Tako berlinski filmski novinar. Zadeva maio spominja na »Veseli vinograd« in tako bodo naši Citate! ji že brž uganili kako in kaj, seveda v prenešenem smislu. Čuti je bilo tudi besedo o zdravi erotiki, r kritikah namreč. Pflm sam pa ima prav nežno tendeaoo, zato je bil tudi bržkone — dovoljen. DT. M. F. ZANIMIVOSTI Neki Po^-^akl uradnik v Sydneyu trna pet otrok, ki s^ se rodili vei na teti tiaa istega meseca v rsuzAičnih letih. Na medmarodnem fcrgu prevladuje sedaj londonska moda. Pravijo, da je obI«ka 1« Parim dvakrat dražja nego its Londona. Domačini na Novi Gvkneji uporabljajo izredno trdne mreže tropskih pajkoT kot mreže za ribolov. V goltal nastavijo ovalno zakrivljeno bambusovo pa-Mc^ in čakajo, da pajek nanjo splete sv0jo mrežo. V Južna Afiriki prirejajo po^oa-k/ma dirke n^jer, prt katerih fumgamjo maM jaim^roi kot jockeyi. V nekaterih deželah obstoje prave tovarne, ki izdelani ejo ^potrebščine« ia igralne sleiparje, kakor markirane kart«, kocke s preloženima te&iS&eim. pre?>arirane. novce in podobno. Kadar postavijo buKlhfetd na Kitajskem ali ,v Tiibetu Budhi kakšen kip, vgradijo vanj kakšno žavo živali., ptico, kačo, pajka «la žabo. Mislijo, da daje išvaJ s svojo smrtjo kljpm življenje. Indijanci so svoje pipe imenova® tefaa-Bo. Kolumb je niienisl, da oanačjuje ta bese-ia zed, ki so jo ka.dfcli v svojih pipah ln je torej to rastlino imenoval totiak. Naša besedla t^bak Je torej prav iza prar kriva beseda. Na Portugalskem je treba le « zgra«i-njo hišnih pročelij oblastnega dovoljenja. Zato vidiš tam hiše, ki ao dograjene do Strehe, eaono sprednje etene &e nimajo -dovoijemje za agradlbo pač še ni prispelo- Ruimunsfci pastirji uporabljajo ta sklicanje svojih živali dolg®, •"ek> lahke robove te toreoovegR luibja. S takšnimi rogovi aanmajnjaJo tu pa taim tn&JI ure % rvoni-ko-v. V Donriomn imajo sedaj (zastavljalnico, ki sprejema saimo motoma vo®ila Lastniki so irztuihtaii, da nd nepraktično, če za da/lj&e odsotnosti svcJe To^o zastavijo, ker «i v tem času prihranijo stroške za garažo in Jim je vozilo obenem varno pred tatovi. Dohodnino so uvedi! na Angleškem k 179Simba!« — »To .""I jpredo Jest ta se ne brigajo za nič več. K sreči sem bil v Mombasi dobil naslov nekega 0'sanija. Njegovi znanci so ga imenovan »Tato 0'sani, 0'sani dete. Nu, v poslovnih zadevali je bil vse kaj drugega nego dete. štiri ure sva barantala, na zadnje je bila ekspediedja, ki jo imenujejo v iRiahelščini »safari«, zbrana. Masajec z imenom Mogo je postal vodnik. Potem sta žila zraven dva kuharja, dva nosilca kamere in dva služabnika. Dovoljenje nadzornika divjadi v Kenji, da je Duška . .« — »Ah, kaj, tako ali tako bo vendar mogoče, da se te živali ujamejo!« Mogo je naporno pomislil, potem je dejal: »Ponoči, gospod. Treba je nastaviti vabo in pripraviti aparate. Da-li je to nevarno? Ne. Lansko leto je lev pač ugonobil vodjo neke francoske filmske ekspedicije, in pred dvema letoma Američana Hunterja. . .« »Hvala,« sem dejal. »Prosim,« je rekel Mogo. »šari Man. go.« (To Je v božjih rokah.) Med potovanjem sem opazil, da imajo levi kakor vse druge živali veliko slabost za dobro jed. Ce jim jo pripraviš in če se nasitijo jih skoraj lahko božaš. tako leni in ljubeznivi postanejo. . . Na tem dejstvu smo zgradili svoj novi načrt. Prav za prav je bil to Mogojev načrt. Mogo. premišljajoči človek, je odkril, da bi bili nočni posnetki tisto, česar iščem. »Ustrelimo lepo žival, na primer gniija, položimo jo poleg voza, pripravimo aparate ... in pričnemo delati.« Gnu je za k"va toliko kakor mala nebesa. Res smo ustrelili lepega gnuja in ga po. ložiii zvečer štirideset korakov od voza v travo. Pripravili smo aparate in zrcala z bliščico ter čakali, čakali smo do 3. po polnoči. Ker se ni nič premaknilo, smo napravili luč. Gnu je bil izginil. Levi pa tega niso bili krivi. Malo smo bili namreč za. dremali in med tem so hiene odnesle truplo. Naslednji dan smo ustrelili novega gnuja. Sedaj smo ga pa položili komaj deset korakov od voza. Bila je vroča, oblačna Lev, fotografiran ponoči Filmska odprava pr delu so edine živali, ki sem jih iskal in potreboval. Tako sem šel takoj v Jutranjem so. mraku z dvema Sukoma na iskanje s tihim upanjem, da bom lahko filmal kakšen mi-čen prizor iz levjega življenja. Stvar pa ni biLa videti tako preprosta. Hoja skozi vi. soko travo je utrujala, enako tudi vsiljive žuželke. Tu pa tam smo srečali tudi cebre in žirafe, ki so jo ob pogledu na nas z vso naglico odkurile. Levov nismo videli. Tako tudi ne naslednjega dne in še poznejši dan. gele četrti dan smo naleteli na prve sveže sledove. Dvigali smo se proti visoki planoti Serengeti, ki je pripadala bivši Nemški Vzhodni Afriki in je ena z divjačino najbogatejših ozemelj na svetu. Vod. nik Mogo je stopal spredaj, sledila sta oba nosača kamere, potem jaz. Za mano je šel še služabnik z dvema puškama. Proti 11. smo zagledan neke termitske griče. Mogo Je obstal in pokazal na enega teh gričev. Ob njegovem vznožju je sedel skoraj kakor kamenit baročni odrasel lev, dočim sta s« v travi metali dve samici. Ko smo se bližali, je lev mežikal na nas, ni pa kazal, da bi hotel svoje mesto zapustiti. Ko sem v od. daljenosti kakšnih sto korakov postavil kamero, je glasno in nevljudno zazehal. Lahko bi postal krasen posnetek. Previdno sem obrnil kamero . . . navil fflm ... ročico ... Z elegantnim skokom je Skočil lev v visoko travo, sledili sta mu tesno obe samici. NI jih bilo več. Istega dne smo opazili še sedem levov in tri levinje. Popoldne nam je dal starej. noč. Proti deseti uri sem slišal, kako Je po. kala kost. Bliščica Je vzpdamenela, ročica se Je divje zavrtela. . . Ni bil lev. Bila je le hiena, ki je pred našimi togotnimi kriki bežala pod voz in vlekla vabo s se/boj. Ko smo Ji pa z dolgo palico pomerili eno po lobanji, je gnuja spustila in Jo renče od-kurila. Napravili smo bM dve neumnosti. Prvič smo gnuju izrezali drobovje pri vosu. Črnci so nemarni delavci, voz so zamazali s krvjo živali. Drugič srno hieni napravili ovire pri žretju in jo prisilili, da Je truplo zviekia pod voz, namesto da bi Ji ga bdli pustili ln al naslednjega dne poiskali dru. go. Oboje se je maščevalo. Do okrog enajstih se ni zganilo nič. Tu in tam smo pač slišali porogljivi krohot kakšne hiene in jezno renčanje leva. Potem je vse utihnilo in smo zaspali. Zbu. dil sem se šeie, ko me je nekdo razburjeno prijel za roko. Skozi tišino se je slišalo škripajoče pokanje močnih kosti, sito pihanje in kruljenje, tiho renčanje. Prav tedaj se je voz nevarno majal. Stopil sem k snemalnemu aparatu. Z eno roko sem zagrabil vrtilno roiico, z drugo gumasto žogo za bliščico. Potem sem dal Moguju navodilo, naj spravi živa. li pred aparat. Dobiti bi moral bajen posnetek, ko bi lev ali pa mogoče levinja z objedeno mrhovino stekla v noč. MogO je zagnal nekoliko pokalnih kapic, ki smo jih imeli za vsak primer s seboj, ni pa dosegel nobenega učinka. Nasprotno. Voz se je začel strašno zibati. Ni preosta. jalo drugo, nego da smo prižgali luč. V naslednjem trenutku je bila vsa okodica razstavljena kakor podnevi- Nič se ni zga-vilo. Sklonili smo se naprej. Pod vozom so bili na obedu: štirje levi, tri levinje in dva totoja, kakor se imenujejo napol doraSli mladiči. Proti levom ni bilo kaj reči, delali so to kar bi delala vsaka zverina: žrli so mrhovino. Levinje so jim pomagale. Mladiča pa sta žrla naše gumaste obroče. Tega so bili krivi zamorci. Kolesa in obroče so bdli pomazali a krvjo in to kri sta mladiča lizala- Potem pa sta začela obdelovati obroče z zobmi, kar jim Je bilo n« videz zelo všeč — kar pa ni bilo všeč obročem, ki so postali od vročine že vsi - V,' / 2.,: Zebra, plen kralja puščave ti s svojimi delavci. In zdaj je pred tem malim jokajo* čim, preplašenim dečkom govoril v iz* branih besedah. Govoril je o tem. da ima hišo. trinadstropno. lastno de* lavnico. da ima delavce in njihove rod* bine, da ima njega in ženo in da mora vse hraniti on sam. • # — Vidiš, takšen moraš biti tudi ti. Slišiš? Delati moraš, Vsak dan mora* mo delati, je nadaljeval z nekem po* višenim glasom. — Bom, bom, je skozi jok ves pre* plašen, tiho in jecljaje odgovarjal ma* li Jože Samo jutri, jutri je Božič. — Božič?! Pa kaj je Božič nazadnje, se je zarežal mojster, zdaj že jezen, da njegova beseda ne uspe Nikamor, si razumel? Nikamor ne poideš Za* kuri peč, les jn furnir za spalnico go* spoda Blaua se mora posušiti Veš kdo je gospod Rlau? Kaj se cmerikas.' Smrkavec marš! Zvonovi so zvonili Od nekod ie bilo slišati, kakor bi pokale puške Na ulici ie bil hrup kakor sredi belega dne. Liudie so se vračali od polnoč* niče Neka skupina ie pravkar prišla mimo malih zamreženih okenc, ko je mali Jože zadnjič dobro naloži] v peč. Čvrsto je zaprl odprtino za da bi vsa toplota ostala v delavnici. Po* tem je ugasil luč. Pod glavo si je polo« žil pismo, s katerim se je med nepre* stanim šmrcanjem in zdehanjem mu* čil ves večer. Vsak čas je hitel k peči, naložil koksa, da je bilo v delavnici vroče kakor v peklu. V temi je bila v kotu videti peč vse žareča in zapuhla kakor nekakšna nizka našopirjena po* šast. »Franci Skledar, Brdovec. Zadnja pošta Zaprešič«, je napisal na pismo, na zadnjo stran pa: »Jožef Skledar, mizarski vajenec pri gospodu Slavolju* bu Slivcu, Savska cesta«. Pisal je s svinčnikom, dolnja vrsta mu je včasih prehajala v gornjo Vse polno je bilo madežev od umazanih rok. da je bilo komaj mogoče čitati. »Draga mama! Najprej vas vse skuD pozdravljam od Boga in srca svo jega! Dam* vam vedet dasm hvala Bogu živ jn zdrav. Ne bodtfe v skrbeh čenism pršov kokr sm reku Jest bom pršov u noumo let pršov bom zagotov jestmam en dev jn bom pršov zagotov jest se znim ahtam Tuki mate deset dinarjev Imam še štiri dinarje so mi od cuga ostal, en dinar in p u bom dftv jutri za znamko, dva dinarja jn pu km ustanejo b vam rad poslov v pismu pa se 11 bojim, 'f vse vkp ukradli ko se bi pre- več vidlo. Bom vam sam prnesu kdar bom pršov. Pošilam vam te pastirčke, pa ne] jh Matevzek izstriže, sam naj merka dajh bo lpo izstrigu jn naj jh iz popom prpopa po zidu ukoi mize. Jestmam še lepe rči pase ni treba bat nism dnarja ukradu. Kdar kam prpeljem dobim šenk, še dones sem dobiv teh deset dinarjev. Hotu sem vam še več prnest, sem si pršparov. pa som mojstr uzel ker vi mama niste pršli na trg plačat en del za uniformo. Zato ninič. Ni se treba takoj žalostit zato. bo že bolše jest bom zanaprej vse sam izplačov. Raj* ši si vi doma pojejte ser jn puter jn jajca. sej veste koko se Barbca zmiri joka če j nedaste sir jn mleko dajte pa rajš Ančki, pravjo tuki prnas, da morejo taki bov-niki velik gorkega mleka pit. Za Rmeno sm tud vprašov, tuki enga fanta od našga štacnarja ker si nism tuki z nobenm drugm prijatu Ta pa doma nima krave, ampak mi je povedu. da so u njegov vas zbolele krave .ker so prveč detale jedle. to pa pr naš ni Drgač tam krave spe pr ludeh u hiš pa zato nemorejo kašlat. Koko mislite mama, čb rmeno uzel iz šupe v hišo Predvčerajšnm zvečer sembiv v telovad nic jn sem biv hdo zmatran pa nism mogov nč teči jn skakat. iOiC31C3BC3iCrL s prvovrsten in samostojen, s teoretično izobrazbo in dolgo- 0 letno prakso na visoki in nizki napetosti ter instalaciji električnih pogonov vseh vrst se takoj sprejme. Prošnje z osebnimi podatki ter podrobno opisano prakso in dokazili je poslati na naslov: RUDNIK MEŽICA T) E CD 8 CD ■ CD ■ CD H CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD I CD ■ C31 CD ■ C>' Najslajša In najboljša krepilna pijača je BERMET — VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinko v, Sremski Karlovci, Fruška gora. NOVOST ZA SMUČARJE Za božično darilo JAK • vzpemj alka Din 60.—s Dobi se pri tvrdld IVAN JAX in stn, Ljubljana, Gosposvetska c. 2 in zSport Kmet« Aleksandrova c. §a 10.000 knjig damo globoko pod lastno c eno v svobodno izbero. Kdor knjige ljubi In kupuje, oziroma jih je Kupoval v boljših časih, bo Se po cenah zsta3 cenM izrednost in vze&nost te ponudbe, drugim pa to predoci tudi najpovršnejša primerjava s splošnimi cenami knjig. O kakovosti knjig, ki z«*aj po najnižfili cenah na razpolago, m treba govoriti, ker imajo svoj dober sloves razširjen po vsej domovini in preko njenih meja. Prej so bile knfige pri vseh ugodnih ponudbah razdeljene na skupine, zdaj pa tega ni, izbera je popolnoma svobodna, dokler traja za to izredno akcijo določena zaloga 1®.0©0 knjig. Ko te j v&nudhi ufene požrtvovalnosti ne bo mogel nihče odrekati, bo vsak tudi razumel, rfa bštr wno omejena in da se Izredno ve*..;-! nssrst?ravnajo po številu naročenih knjig. Za najcenejše knjižnice so na razpolago naslednje Knjige * 1. Jean de Ia Hire: Lucifer, fantastični roman v šestih delih. 1924. 273 str. 2 Maurice Leblanc: Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F. J-o 1924. 217 str. 3 Veridicus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih 1924 187 str. 4 Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (La Dame de Monsoreau). Roman 1925. 419 str. 5. James Oliver Corwood: Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 str. 6 Gustave le Rouge: Misterija Roman 1925. 177 str 7. Oskar Hubicki: Roman zadnjega cesaria Hab^-r^-na. 1926. 320 str. 8. Jack London: Roman treh src. 1926. 433 str. 9. Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 str. 10. Rene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 str. 11. Zevacco: Papežinja Favsta Roman. 1927 194 str. 12 J. O. Corwood: Lov za ženo. Roman 1927. 194 str. 13. E. G. Seliger — Braf: Ugrabljeni milijoni. Roman ame-. riškega Jugoslovena. 1927 291 str. 14. Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman 1927 92 str. 15. Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 str. 16. Stanley Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928. 233 str. 17. Sinclair — Gluck: Zlati panter. Roman. 1928. 18. Michael Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929 462 str. 19. Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 str. 20. Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210. str. 21. Donald Keynhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930. 130. str. 22. Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930. 23. Staroslav. Gostilne v stari Ljubljani. 24. Melik: Do Bitolja in Ohrida. 25. France Podlipnik: Jelarjevi čuvaji. 26. Frank Heller: Blagajna velikega vojvode. knjige s Broširane Dasi I©.— Vezane Din 1936. so cene knjigam sledeče: Skupina S knjig: Skupina 10 knjig: me Din 40.— vezane Izbira poljubna Din 70.- Broširane Din 70.— vezane Izbira poljubna Din 130.- Nadalje nudimo našo pestro, poljudno znan^rveno m zabavno tedensko revijo »Življenje in svet« v zvezkih, za kompletne knjige od prve do šeste po Din 20.— za knjigo, ter francoščino za samouke po Din 30.— V navedenih cenah jt upošteta tudi že poštnina tako da naročniki knjig ne bodo imeli nobenih drugih izdatkov. Knjige bomo takoj od pošiljali, seveda le onim. ki bodo obenem z naročilom nakazali tudi denar. otrokom tno cenejše kupoval knjige. Za mladino so na razpolago sledeče knjižice ki prinesejo otrokom poln koš vesel/a in radosti: _ _ r. I • m •• v* ^ 27. Prigode porednega Bobija, 28. Sinko Debelinko. ~29 Prigode gospoda Kozamurnika. 30 Janko in Stanko. 31. Skok. Cmok in Jokica, 32. Bratec Branko in sestrica Mica 33. Sambo in Joko 34 Osel eospoda Kozamurnika, 35 Vrtismrček in Silonoska. 36 Ponkins. T7 Jelarjevi čuvaji. Posamezna knjižica stane Din 12.-Pri odjemu $ knjig Din 50.— Pri odjemu vseh 11 knjig ^in too,— Tarzan t knHgi. I. in II. de I, stane seda. samo Din IO.—. Ceniene naročnike kniiu prosimo da točno >7 polni jo naročilnice zlasti na i točne \>pišeio Številke kniie hi iiJ naročite tn 'asnv čitljiv aslov Važne je it >benem to nam bodo vnostal1 naročilnic* tndi na^nzeto no nnifi od padajoči iznos, tako da bomo mogli knjige hitro in točno razpošiljati. Naročilnice je v kuverti poslati na naslov. Upravništvo »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ul, 5.* Upravništvo „JUTRA" Podpisani naročam sledeče knjige: (navedite samo številke knjig)- v Ljubljani Din Vam obenem nakažem po postnt položnici na noštni ček. račun v Ljubljani, štev. 11842 Kn iige noši jite na naslov : j Po stopinjah kalifov Sprehodi po Španiji med Valencijo in Granado Na kolodvoru v Valenciji. Pravi juž-njaški krik in vik. Po pločniku se pode otroci in hite ženske z velikimi košara mi s sadjem in perutnino na lokalni vlak, vmes se pa prerivajo možakarji-na pogled kakor dan Kichota in San. cho de Pansa. Lahko bi celo uro gledal z zanimanjem to pestro življenje, toda že se skoraj nečutno zmakne železna kača, zacvilijo osi in zaškriplJejo stene kupeja. Slika se odmika. Še nekaj minut in kolesa udarjajo enolično in odsekano svojo pesem železa in ognja. Eks_ presni vlak Valencia — Granada — Se-villa drvi v krasen dan. Dve Španiji Nehote sem se spomnil podobnega dne pred dvajsetima leti. Tedaj nisem Bedel v andaluzijskem ekspresu. marveč v četrtem razredu gimnazije na Po- Arabci so izmislili pravljice o »Tisoč iin eni noči« in zakaj bi imel vali manj bujno fantazijo ko Je °-ledal z afriške obale na nasproti ležeče obrežje. Granada in Alhambra Šele kratko pred Granado se pokrajina menja. Proga se začne dvigati ob obronkih, po katerih videvamo potoke. Pokrajina je rodovitnejša in vegetacija bujnejša, — blagodejen vpliv vode. Vlak je dobil še zadaj priprego- ker gre proga precej strmo navkreber med grebeni Sierre Nevade in Sierre Elvire. Granada. mesto slavnega in imenitnega imena, danes pa majhno južno špansko provincialno mesto, ki na povprečnega turista mogoče niti ne bo napravilo posebnega vtisa. Pod mavrskim gospostvom je imela baje milijon prebivalcev, a obzidje ni imelo nič manj ko mmffipl • C ...v _______ linHilliiiMi WwwmM * : r. v. UP; m v v ; ~ -4 : i nt štMJi m m*- m > ' - K' ,š M & f V Pogled na Granado z veličastno Alhambro l;faitah in z neko posebno nasflado rezal s pipcem v šolsko klop mošfce in slične umotvore. Le z enim ušesom sem poslušal, kako so gospodarili svod čas Arabci po južni Španiji Mnogo si sicer nisem zapomnil v orni uri, toda ostal je vtis. Od one ure so bili za mene španski Mauri poosebljenje vsega- kar je modrega in umetniškega na svetu, največji pesniki, arhitekti in učenjaki Nikdar se nisem več mogel otresti tega vtisa in nikdar nisem mogel več premostiti v svojih predstavah nasprotja med obema Španijama: med Španijo kastilskih plemičev in inkvizicije s simbolom. E1 Escoirala, one mrke in težke zgradbe, napol trdnjave, napol grobnice, pravi lik srednjeveškega krščanstva v nJegovi najnepopustljivejši in najfan-tastičneJši obliki, ki zaničuje vse, kar je posvetnega, vse veselje na zemlj. Poleg te pa drugo Španijo. Španijo Alhamibre, Španijo naslade in smeha, umetnikov in filozofov. Španijo marmornih palač, mozaičnih dvorov, mirtovih gajev, žu-borečih potokov in senčnih arkad, pod katerimi se sprehajajo modreci. Kaj je na tem resnice in kaj baJke, kaj stvarnost in kaj domišljija? Pokrajina, ki jo vidim skozi okno vlaka, spominja o vsem na severno Afriko. Ravnina z ožganimi griči, brez dreves in brez vode, puščobo moti le tupatam kaka oaza zelenja. Kako je mogel te kraje gledati maroški valija, M je pisal kalifu v Damask, preden je zanesel sem prerokovo zastavo: — Najlepši kraj na svetu Je Sirija po lepoti neba in zemlje. Jemen po milini podnebja, Indija po dišavah in cvetlicah, Egipt po sadju, Kitajska po žlahtnem kamenju in biserih. Nad vsemi pa je Andaluzija. 13.000 stolpov. Vendar, sodeč po sledovih, dokoder je segalo tedanje mesto, je moralo bati mnogo manjše kakor je danes. Vsaka hiša je tedaj imela kopalnico. suki so boli poilni najdragocenejšega blaga voda je imela okus meda, a granadisike fige so bile znamenite po vsem tedaj znanem svetu. Danes jo kakor v onih časih obroblja na južni strani Geni, z vzhodnega pobočja pa pri-drvi mali, divji Darro. Struga je še suha. po njej se pasejo osli in koze. Do danes so izginili že vsi sledovi nekdanje slave in nihče se tam več ne spomni na slavne Omejade. Že davno jih je pokril plašč zgodovine. Izza teh dni je ostal samo še en spomenik, kakor po faraonih piramide in Akropola za starimi Grki: — Alhambra. svet za sebe, eden izmed treh čudežev, ki so jih ostavilj andaluzijski Arabci na južno španskih tleh. Giraldo v Sevilli, mošejo v Cordovi in Alhambro v Granadi. Alhambra je gotovo najveličastnejša med njimi Prava arabska kazba, okrog katere je moderno mesto s širokimi ulicami kakor predmestje. Skozi granatna vrata svetovnega obvladovalca Karla V. vodi pot po griču navzgor. Stopamo ob naj-krasnejših vrtovih kar jih pozna južno zapadina Evropa. Med drevoredi stebrov ima človek občutek, kakor bd se nJih vrste zbliževale in ga stiskale, da bi kričal na pomoč in se oziral po Samsonu, ki ba ga rešil strašnega objema. Vodnik pravi, da so po padcu maurske moči romale sem trume spokornikov, da se skrijejo na sveti osvobojeni zemlji pred štirimi glavnimi skušnjavami posvetnega žvljenja: vragom, naslado, pohlepnostjo in ljubeznijo. Vsak je pa moral zmoliti zato toliko rožnih vencev, koli- Cvetko Gol ar: Lepa roža je stala na oknu, živa in sveža roža, ki je cvetela rdeče in plavo in se košatila kakor grmič. Opoldansko sonce jo je obsevalo, da je bila še bolj vesela in žarka in dišeča. Za njo pa se je sklanjal mlad fant in jo je s smehom nagovoril: »O. pozdravljena, zala prijateljica! Zmeraj tako lepa in naildšpana in gizda-va? Kako pa pozimi, ako se ti prej ob-nosi in obledi tvoje rožasto oblačilce! Pa zakaj bi gledala, kaj bo jutri, saj sam tudi jaz takšen kajon!« Za ušesom se je popraskal veseli fant, ki ni bil nihče drugi kakor slikar Egidij. ki je slikal lepe pokrajine v večerni zarji in reko v zatišju vrb. »Pa zakaj bi si belil glavo, saj imam toliko, da grem na črno kavo. Kako bo naprej, mi že pove ta ali oni prijatelj ali mecen. Saj sinoči sem dal jaz za vino in tobak. Se bo že kdo spomnil in me pozabi' na gostijo.« Obstal je pred stojalom, kjer je imel naoeto ;latno Majal je z glavo in kritično opazoval svoje delo. »Fant. pazi se, to je presneto nevarno. Ali ni skoro prelepa zarja, ali ni malo presladko vse skupaj' Tr. vrba. ali n-•oolizana9 BMj naravno, fant, da bo še Janezu všeč!« . . V sobo je stopila njegova gospodinja m plosnila z rokami. >JejL eospod EgidScJ! To pa to, tako je lepa, da jo boste prodali za velike denarce!« »O, gospodična Mirni, jaz tudi mislim tako! še jutri in pojutrišnjem jo lahko gledate, potem pa grem z njo na trg.« Stopil je tik nje in skušal vščipniti v rdeča lica sramežljivo devico, ki je urno skočila proti durim. »Tega pa ne, gospod Egidij! Takile mladi slikarji ste vseh muh polni, so rekli gospod.« »Kaj site bili pri njem, pri kaplanu aH pri župniku? Ali pri obeh?« »Ne vem, sem že pozab^a«. je hitela v zadregi in spet ogledovala s^o. »Ali veste, kdo bi utegni! kuDiti vašo sliko? Neka gospodična, ki se zanima za vas! V resnici, zadnjič me je vprašala, kaj delate?« »Oho, to si je pa treba zapomniti! Gospodična, ali je boga,ta, koliko milijonov ima, ali je podedovala?« Slikar je prijel gosoodrn^o oko1 i vr°tu in se zagledal v drobni obraz, ki je bil poln tenkih gubic, in ki so ga že nekoliko osuli sivi lasje. »Gotovo je bogata, saj ji je umrl oče pa ji je zanustil hišo in še denar. Kar k njej poidite s sliko, pa vam bo odštela gotove denarce, če ne boste oredragi.« »Jaz predrag? Vi predragi on predrag«, se je šalil slikar. »Zastonj ji dam sliko, samo ona nai orepišs hišo name. pa sva bo-t. ba ba!« Vesel ie bil slikar in se ie zavri el z malo osebo pred seboj, da se je potreslo okno iin bi skoraj treščila posoda z rožo po tleh. V zadnjem hipu je poskočila kor je bilo kolon. Toda nihče ni prišel do konca — bilo je preveč — vsak je prej ponorel. Moč umetnine Pred nekaj meseci sem ravno ob takem dnevu sedel na razbitih marmornih blokih pod Partenonam. Marsikaj je sličnega med velikim spomenikom za-padnega duha poveličanega v čudežih na Akropoli- in pa islamskega sveta v tej veličastni zapuščini Alhambre. Naj-skupnejši jima je piedestal. Ce bi Par tenon ne stal na Akropoli in bi ga bil Perikles položil v sredo Atene, ne bi bil nič večji kakor toliko in toliko svetišč, ki so ostala iz starih dni na tej klasični zemlji. In če bi Alhambro povezni v dolino, takirto ne bi bila nič več kakor navaden alkazar, trg, kakor jih nahajamo toliko na muslimanskih tleh severne Afrike. Vzvišenost- dominirajoč položaj pa da.ip obema ono veličastno scenerijo- Id ju dviga nad ostale umetnine sveta. Ni menda človeka, ki bi se ubranil ne kemu čudnemu občutku in čustvu zvečer, ko se zaleskeče v zahajajočem soln. cu pentelijski marmor ogromnih stebrov. kri podpirajo partenonsko svetišče na Akropoli. Prostor je širok in razee-žen. Stari Grki in Rimljani so bli obo. ževatelji svetlobe in solnca. Arabci pa se, kakor vsi afriški narodi boie solnca in svetlobe. In tako je celotna zgradba Alhambre stisnjena in ozka. Cital sem svoj čas o omejadskih kalifih, da Jim nj bdi noben sijaj dovolj velik. Za .»prejem Konstantinovih odposlancev h Carigrada je dal postaviti kordovski kalif v svojih vrtovih tabor zlatih šotorov. Da bi se prikupi! svoji ljubljenki Zoti-ni. je dal zgraditi celo mesto iz slonove kosti, ebenovine in cedrovine. Zlate štor kije so bruhale vodo v srebrne fontane in posebne leče so vsipale mavrično svetlobo po marmornih dvorih. Tu v Alhambra pa nisem mogel opaziti nikjer sledu take razkošnosti. nikjer ni ebenovine. ne slonove kosti. Pač pa je vse iz cenenega mavca, lesa in opeke. Gobovo tudi niso bile te zgradbe namenjene za vse večne čase in je na njih vi- cČamica odCicne ®ora imeti vrlin ■ komičnost : tZreda° svet>obo, kakrinfe urnost, rsn,e "M žarnica # Tu^ufSmm^ miku fr duGfrvL oycuc*uc£ deti- da so bile doslej že večkrat poprav ljene. Toda ljudje, ki so jih delali, so imeli neizčrpno nedosegljivo fantazijo in izredno rafiniran okus. Arhitekti vsemogočnega Karla V. so gledali s prezirom na to beračijo iz mavca in opeke. Hoteli so njej nasproti postaviti palačo, spomenik za vse bodoče človeštvo. Živ primer, kaj zmore kr ščanski duh proti smešnemu orientalskemu skrpucalu. Nastala pa je težka in neokretna kasarna, katere redne črte se ne daJo niti primerjati s profinjeno pestrostjo in eleganco arabskih oblik. Kdor je bil v Dvorišču mirt na večer, se bo gotovo tega spominjal do konca svojih ur. Hrup mesta le polahko dosega ta božanstveni kraj, obdan od nazobčanega zidovJa. V sredi pa se leske-če kakor zrcalo gladina vode v skrivnostni kotanji. Srebrni sum fontane m vodometa na krilih lahkega vetra, pih-ljajočega iz bližnje Sierre Nevade, katere vrhovi so tako blizu, da ba jih lahko zagrabil, pada v večerno toplino pomešano z vonjem mirte in jasmina Človek ima vtis, da so ga sanje zanesle v čuden, bajen svet. Potomstvo Arabcev in ciganov Na druSi strani reke Darro, skoraj v enaki višini stoji še staro mavrsko mesto Dve lepi španski senjoritl gospodična in jo vjela v naročje. »Skoraj bi bila nesreča, ker ste tako navihani«, je sopla gospodična in se spustila na stol. Potegnila je robec, da si obriše obraz. »Samo vi bi bili krivi, zakaj ste se mi pa iztrgali iz naročja«, je rekel slikar im jo prijel za roko. »Kakšna škoda bi bila! Moja roža, in skoraj bi bila padla in se zlomila.« »In jaz som vam jo dala, ker ste pridni. Samo h gospodični pojdite jutri —« »Ali me podite, ali sem vam kaj dolžan? Saj še ni prvi!« »Nič, nič, vi kar pojdite, ne bo vam žal«, je še rekla in zaprla duri za seboj. »No, da, zakaj pa bi ne poskusdl! Skrr se ne obeta mnogo, ker poznam naše ljudi, ali mogoče se o njej motni. Šel bom in potrkal na njeno srce.« Spet se je zagledal v sliko in žvižga je vze1 čoDič v roke. »Še nekaj dobrih r>o<-°z, tanTe v kotu. pa bi stvar pridobila! Sicer pa ne, zdajle ne, grem ven, mogoče kaj lepega vidim. ali se spomnim — sicer pa "e tako jutri nedelja.« Megleno jutro ie trlo. in pusta in dolgočasna ie bila seba. ko je vs.taia.1 slikar Egidij. Mogoče je bi! sam pust in dolgočasen, zakai roža na okn" i cve-tega veselo in živo Sedel je za mizo in a'rn. o1 »vred se. »Le škoda da vesel večer prehitro mine, pa je že tako zapisano v bukvah modrosti Kako je že delal tisti poet, ki je pil z namnl žametno črniaio in kar na- prej fantaziral o žametni deklici s črnimi očmi?« Težko so škripale deske, ko je vstal sMkar in se skoro opotekel prati okna. »Pozdravljena ti rožica, zmeraj si lepša in čudovitejša Ah, kako da se nisem že spomnil! Saj je zdaj moderno slikati rože! Kobilica in Jaka in Dalmatako, vati delajo rože! Zakaj bi jih pa jaz ne? Po roži bom splezal v srce bogate Cele-stine.« Roka se mu je tresla, ko jo je položil na čelo. »Kako to razbija, kakor bi tolkel kovač. O. rreveč je bilo črnine, preveč le bilo tobaka, preveč je bila prijazna tista I žametna deklica. Kako je že dejal vendar tisti poet brez kravate? Kar zadremal je za mizo. ko je bilo treba plačati. Aha že vem! »Rad pi'em vinčece, še rajši božkam deklice!« No, ta je pa dobra, bi de4al Rasto.« Začel je dirjati do izbi, vzdignil je stojalo in ga postavili v kot. »Nehati moram, pijača me bo ubMa! Saj res, jutri začnem, čisto gotovo, vraga, saj sem dolžan gospodični Mimi! Saj m p lahko de1 ozira kot hišna posestnica! Moram, moram, kam pa nai grem, ali n~d kozolec kakor Janez? Ni drugače, r^pnil se bom! Saj se je tudi Matija! No. da. on se je z lepo šiviljo, ki mu pirvm ir) org vodi po krčmah. Jaz pa v.r>.*<**~i v?§ie Vršno pocestnico vzamem, p e veda. če ne bo prehuda konkurenca. Pa saj sva se včeraj lepo razumela.« Slikar je vzel klobuk in paBco ki je tiho odprl vrata. Saj ni treba, si je Albayziin. Ozke ulice brez izhoda, kavarne z izbočenimi in z rešetkami aavarcr vanima okni napravijo nepokvarjen vtis arabskega mesta. Tod srečam ženske čistega profila, krasne temno rjave polti plešočih nog in oči, ki se leskečeJo kakor zvezde v jasni sredozemski noči. One so mogoče edina prava zveza z dobo, ki je že davno zašila, one čuvajo po ezijo preteklosti med mrtvo okolico. Lahko jih razločiš od pravega španskega tipa, ki je sicer tudi lepega izraza, toda z nekam visečimi lici in širokih bokov. Na Plaza de la Konstitucaon, na starodavni »Bib Rambli«, polje glavno življenje. Crnooke ciganke v pestrih rožnatih oblekah s cvetlicami, zataknjenimi v lase. ki so kakor oglje črni in se od masti svetlikajo, ne puste tujca pri miru, dokler ne žrtvuje pezete za njihov znameniti ples. Okrog pa postajajo dobrodušni stražniki v belih rokavicah in z belimi čeladami na glavi NjShova okusna uniforma tvori precejšnjo nasprotje skupini gUardSe civile v zelenih frakih in z nekimi smešnimi trioglatfani pokrivali iz črnega, povoščenega platna. Gotovo itn brez potrebe zbranih tod toliko očes postave, saj pride ne redko do burnih razprav med cigani in pa gledajočim občinstvom — vse zaradi nagrade. Vržeš pezeto in ie zalhrešče kastar njeti, roka švigne aa vrat, noge se skrivijo v čudnžh kretnja/h in začenja se eksotična in ne nezanimiva, produkcija. Za fcaoen pa moraš potem vodno poslušati kafco je hodo sedarji, ko foostajajo popotniki itz Amerike ... Nora katoliška Granada TSk ob iiiiurvjiAi GranačB, iiedodsBtfi. presboBd Islama, ki je tekmovala z Dar maefcom ka Bagdaidocn, se dviga nova Bmagovfta katoEška Granada. 2. jteano-m ja se ponovi obletnica, bo je pred 444 lett teginil na stolpu Vda potamesec ki oe je na njegovem mestu zalesbebaft Ogromen aretam krS pod kastfisko zastara. V oni defoi Je bBa. zgrajena tod tatoiiBfa, eno največjih o zraku, vesel in oodieten ie komaj čakal, da stopi pred olatno. Ko ie stopil v svojo sobo. ni bilo cvetice nikjer. Prazno in zapuščeno ie stalo okno in bilo odprto na stečaj. »Mimi. gostvxHčna Mimi. kateri z1©-dej je pa odnesel mojo cvetico? Brž, kje vas pa nosi vrag?« kretnjo z roko in kratko nato je slišal, kako je Julienov avto oddrdral. Pozneje ni nihče več stopil v sobo. Ko Juliena naslednji dan od 11. še ni bilo v tovarno, so vlomili vrata v njegovo delavnico.—Vratar dela povsem verodostojen vtis.« O preiskavi na licu mesta obstoji sledeči zapisnik: Ko smo vrata 6. apr. okrog 11. odprli, smo našli delavnico v sledečem stanju: Soba v redu, nobenega sledu kakšnih nasilij. Na mizi beležni blok, pri katerem je manjkala stran za 5.. sreda in v katerem je bila na strani za torek beležka z inženir jevo pisavo: »Akt 232 B prejel.« Inženirje vo nalivno pero je ležalo odprto na sušilnem papirju, na katerega je steklo nekaj modročrnega črnila in napravilo madeže. Trezor je bil zaprt. Ko smo ga s silo odprli, smo ugotovili, da so aparat in ko? Da bi zaživeli življenje naših najbolj skrivnih želj? Ne: kajti socialni instikti v nas niso nič manjši nego naši individualni Toda včasih bi Ie radi odmaknili naJičndk, za nekoliko ur bi odložili otrplost in bili sami, kakršni smo, pa čeprav za enega samega tovariša. In zdi se mi, da je baš ta sprostitev najgloblja vrednota kakšnega prijateljstva ali kakšnega srečnega zakona. Pri dvojici, ki je v resnici medsebojno skladna, lahko opazujemo, kako si mož in žena sprva previdno, potem pa zaupljivo in brez pomislekov odkrivata svoje pravo bistvo. V začetku romantične ljubezni je vse laž. Treba je ugajati, in tako ugajamo. Ustnice hlinijo večen nasmeh. Pod mirnimi, mehkimi črtami izposojenega obraza se skrivajo trdote in ostrine resničnih potez. Vsak postane to, kar si želi drugi v njem videti. Skupno življenje zahteva večje odkritosti. Bojazljivo, samo da bi mogel za sekundo prosto zadihati, odmakne eden izmed dvojice krinko: že je drugi svojo popolnoma odvrgel. Presenečeno, včasih prestrašeno spoznata prej njima vedno nepoznano resnico, če sta pogumna in se iskreno ljubita^ tedaj se bosta po nekoliko letih navadila, da se bosta jemala tako, ka>kršn$ sta, in ne tako, kakršna bi rada bila. Kako lepo je, vračati se z mirnim srcem domov, dajati se ljubljenemu Človeku brez pridržkov! često se vprašujejo, kako je mogoče, da neki zakon obstoja. r mi Bleda in tresoča se je priletela gospodinja in sklenila na pragu roke. »Križani čas božji«, je za vpila, ko je zagledala slikarja, vsega prepalega, stisnjenih zob in hudih oči. »Kaj se je zgodilo, saj niste ob pamet? Kako ste me prestrašili!« »Povejte mi, kje je cvetica, ki je stala na mojean oknu? Lepo vas prosim, povejte mi!« | »A tista? I, prodala sem jo. Saj veste, da brez nič ni nič, pa sem jo nesla na trg. Od vas ne dobim ne drobnega, ne debelega, zato sem morala nekaj napraviti.« »Pa zakaj prav to? In jaz sem jo mislil naslikati, da jo neseni gospodični Celestini.« »Tistiile nikar nič ne nesite, s tisto je že ven«, je dejala gospodična Mimi ie se veselo zamsejala. »I zakaj pa ne? Saj me upošteva, zadnjič je kupila od mene.« * »Ker vas ni poznala. Vse sem ji povedala, kakšni ste. Nič mi ne plačate, da moram reva prodaja^ kar mi zr^se n? vrtu. Da, da, gospodična vas še ne pogleda več.« Žalostno je vzdihnll slikar in pogledal skozi okno, kjer je ropotal kmečki voz. Mlado dekle je «ed°lo soredai ip poganjalo konja. In slikar sd je spet zaželel na polje, med gozdove, v vas, kjer bi živel lepo v miru z dekletom in bi sejal in oral. Včasih pa '■» vze' v r"kp čopič in slikal otroke iin nageljne, vlivajoče ae po zidu y rdečih curkih« nekoliko spisov, ki so se nanašali nanj. izginili. Med ostalimi papirji smo našli dva bankovca po tisoč frankov. Okno in zastori so bili zaprti in ni bilo videti nič posebnega na njih. prav tanko ni bilo nič posebnega v garaži tik pod oknom.« Zadnji spis iz Julienovega akta: pismo policijskega komisariata v E... na oblasti v„. : »V četrtek. 6. apr., ob 18. V neki soteski v bližini K... smo našli dan®* zgorele ostanke rdečega majhnega avta. Poleg njega je ležalo popolnoma ra-zobličeno truplo z izkazi li na ime Julien. Razen tega ostanke zaboja z lzmerami. ki ste jih navedli v svoji brzojavki Nesrečo je pripisati po vsej priliki preveliki brzini na tem nevarnem ovinku.« Vprašanje: Kako je izginil aparat? »On je še mlad,« si mislijo, »lep človek.« Lahko bi našel še dosti lepšo žensko, ki bi ga ljubil«. Mogoče. Toda ne bi našel, vsaj ne brez velikih naporov, družice, ki bi ga res poznala in umela. Imeti pravico, biti takšen, kakršen si! To je sreča, ki je življenje ne nudi pogostoma. Edino, kar toliko mladih mož veže na njih družine: brez tega bi bili že davno utekM. Tudi če jih žalosti jo in žalijo, se vračajo znova, kajti vedo. da se le tu lahko kažejo naravne. Prijatelj je tisti, ki smo mu podarili svoje zaupanje, ki mu sporočamo naše misli prvotne, kakršne so, ne da bi jih spreminjali. Mnoga prijateljstva, so le zato t»ko malo trdna, ker si oba, kakor pri - romantični ljubezni, skrivata svoje pravo bistvo v prid nekega neresničnega idealnega Mta. Takšna prijateljstva trajajo le redkokdaj dolgo, kajti ker jih ne nosi-kakor ljubezen vsemogočna življenska sila. Se utrujajo po stalni laži. Med tem ko prijateljstvo, ki ga je zvezal slučaj umevajočega pogleda, lahko večno traja- Najvažnejša socialna naloga pisateljeva je ta, da bi opisal ljudi bree krink. Nemiren, mlad človek, ki čita Stendhala, bo spoznal v Julienu Sorelu svojo lastno ča_ stihlepnost, svojo lastno strast. In tisoče žensk je videlo v Emi Bovaryjevi svojo lastno zrcalno podobo, svoje lastno bistvo. Bilo bi največje zmagoslavje umetnosti in znanosti, če bi nam mogli dopovedati, da bi odstranili maske, ne toliko zavoljo drugih, kolikor zavoljo nas samih. Težko je spoznati samega sebe in Se težje, jemati se tako, kakršen si. Dovolj pogosto se dogaja, da te uloga, ki jo igraš, končno samega premoti, da postaneš prepričani gledalec 1 astme komedije. Tako kakor igralec, ki se tako globoko uživi v svojo odrsko postavo, da včasih joče prave solze, občutimo na odru življenja ne samo naših dejanskih, teonveč tudi naše umišljene muke z vso silo. Nedvomno je vse to potrebno, da gre lahko drama našega sveta svojo pot, aH vendar je koristno, spomniti se včasih tudi na to, da nismo samo igralec, temveč tudi človek Razrivajoče je, če človek mahoma strže masko z obraza, ki jo Je nosil | petdeset let, in se vpraša: »Kdo si prav za prav? Kaj ti-čd za tvojim naličjem? Ce bi te za vse čase pregnali čdsto samega na samoten otok — kaj bi še ostalo od vseh tvojih misfll, tvojih skrbi? Ali je tu sploh še kaj tvojega pravega bistva?« Začudeno, pretreseno bi se dvignil duh spet iz te globine — a tudi okrepčano in obnovljeno. Potem pa pograbi spet svojo masko. Končno je treiba živeti. . . ZA SMEH IN KRATEK CAS »Stri&ek, a® si .oženjen ?« »Ne, otrok moj«. »Kdo ti pa potem pove, kaj ti je delati ?« * »Kaj je mirovna ponudba?« »Vse mogoče, od šopka do krznenega plašča«. * »Čestitam, prijatelj. slišal sem, da si dobil porast v družini«. »Ali je to ros slišati do vas?« Praga, v decembru Mm je oster- Mati skavti povzročajo • svojt.JiM dokolenkami, lahkimi srajcami in razgaljenima koleni, da preletavajo hrbte odraslih ledeni drhtljaji. S tem, da «i mane-jo roke mi udarjajo z nogami po tleh, ei skušajo utvar jati toploto. Bronastemu sv. Juriju je danes v njegovi ogradi iz desk prav gotovo bolje. Sns* se vnti.nči zopet skozi žira* in riše svoij* dekoracije n* lom-ljene orte mogočnih opornikov doma. Vsaka minuta je kakor večnost. Tedaj se oglasijo prvi prasketajoči šumi iz zvočnika, ki jo nameščen v kotu grajskega dvorišča. Uma je 10 in 30 min. Volilni akt se je pričel. Vel razburjenja gre skozi množi co. Minuta za minuto se pogreza v preteklost Kazalci Ur na obeh stoipnih kazalu.kuh so menda cilj, ki ga najbolj iščejo oči. Od dat&č je slišati temno grmenje letal. Med tem ko podaja napovedovalec pregled vseh formalnosti volilnega akta in govori o prvem predsedniku države, predsedniku Osvoboditelju, je slišati zdaj pa zdaj zvonec zborniškega predsednika in potem mahoma fre-netičen aplavz iz volilne dvorane. Kej se dogaja tam? Ob 11 in 2 minuli prekine radio začasno svoje poročilo, pravkar oddajajo glasovnice in računati je s premerom 25 nvi-nuit, ko bodo šteli glasove prvega glasovat-nja. V človeški množici na tretjem grajskem dvorišču je napetost popustila- Civilisti so se začeli sprehajati, da bi se ogreli, častne čete in mali skavti se pogumno držijo v svo-jri strumnosti. Kdor je imel srečo, da je za nekaj časa našel pribežališče na grajskem hodniku, si je lahko oživil od mraza otrple ude. Hipoma je zbrzel neki uradnik .po hodniku. Zaklical je: »340 glasov za Beneša!« In že je izginil. Vse je steklo ven. n-a balkon. Tam ne ve še irhče zia rezu!tet Neki udeleženec iz Vladiskivove dvorane zažepeče visokemu častniku med nami: »340 glasov za Beneša!* A že gre tudi neki val skozi množico. Obrazi se razjasnujejo, šepet gre skozi širni prostor, vrste se postavljajo strumno. Ura je 11 in 25 minut. Povelje preseka bšino: »K poete zbran!« Napetost je dosegla vrhunec. Vojaška godfba prične igrati drža, tno himno, topovski streM p: stresejo zrak — častni pozd.rev pravkar izivoljenemiu predsedniku Češkoslovaške republike. Kancelar-ja dT. Samala vidimo prenašati nekam veselo vest. In že se oglasa tudi nadio iin sporoča rezultat: 340 glasov za Beneša! Dr. Edvard Beneš je drugi predsednik Češkoslovaške republike! — Gromovitii »živio« se odlašajo vedno znova, govorilni zibori govorijo. slišati je: »Naj ž'vi predsednik Masaryk in prezident Beneš!« V očeh <=»e pojavijo solze veselja. Drhteče ustnice ponavljajo: »Beneš je predsednik!« In ljudje mislijo tudi na velikega starca v Lamvh, vidijo ga, kako je z zadovoljstvo:« sklanjal resno gtevo in govoril: »Delal sem z njim, poznam sa!« Nad našimi glavami letijo ogromne ptice z grmenjenV nevihte- Šesl letal dTevi le nekoliko metrov nad konicami katediraiLnih stolpov nad grad. Komaj je njih mogočna pesem utihnila, prileti 18 nadaljnjih letal in defiilirajo v krasni skupini pred našimi oomi. In spet se vrača prvih šest letel, za njimi pa skupina osemnajstih. Ob % na 12. odhaja ministrski predsednik dir. Hodža v zaprtem voou v Ozerninovo palačo, da sporoči predsedniku dr. Benešu uradno vest o njegovi izvolitvi in ga privede k zaprisegi pred narodno skupščino. 18 minut poeneje se zastave priklonijo pred no v..m predsednikom. Končno ob 12 in 30 minut zazrvenijo povelja. ki napovedujejo prihod predsednika Beneša kot najvišjega zapovednfika češkoslovaške vojne sile k prvemu defileju. Vse ee dviga na konice nog, nešteta okna so se odprla. spodaj zavzemajo svoj prostor slavnostni gostje, k,i so v Vladiislavovi dvorani prisostvovali volitvam. V ozki pasaži med domom m Leopoldovnm krilom hiti trop fotografov. znak, da se bliža veliW trenutek. In prav tedaj, ko glasba začne državno himno, stopa novi predsednik v spremstvu članov vlade v veliki prostor. Gromovitii vzkliki ga sprejemajo, vedno znova se oglašajo govorilna zbori, ploskanje prihaja od odprtih oken. dr. Beneš pa stopa s počamim korakom bližje. Neka ženska skoči pred njega, hoče mu poljubiti roko, a prišlo je samo do iskrenega stiska rok. potem stopa predsednik proti ča-stni četi. Dvigne cMnnder in obstane z resnim obrazom pred ponovno zastavo- Ko je sprejel porooilo poveljnika časbne stotnije, stopa vzdolž vojaških vrst in se zahvaljuje za pozdrav vsakega častni- ka na Afasarykov način, s tem da polaga k* zadec in sredinec ob rob cilindra. Ko se wa-ča, obstane sredi grajskega dvorišča in aa-kliče častni četi: »Čestne rote — zdar'-« Z giroinovitiim »Zdar« mu odgovarja četa in vsa množica. Potem se poslovi od predsednika skupščine in stopa proti zapadokn grajskim vratom. V slovo grnui množica m njim in v»jaška godba intonira odfa^.joč konai-nioo. katere melodija je znana vsemu svetu: »Proe bychom se nelešili«. MoOerovo življenje na tmm I V zadnjih letih so se ▼ svetovni knfl» \ ževnosti zelo udomačili biografski romani, ; v kaiterih so skušali pisatelji kolikor mo-i gooe vemo rekonstruirali življenje teoa ! ali onega velikega moča. Nekaj podobnega so začeli izkoriščati tudi dramatiki. Med take najmodernejše biografske drame spar da »MoMere,« ki jo je spisail znani dramaturg hudožestvenikov — B-ulgakov. (Od istega pisatelja je pred nekaj leti ^jrala ▼ Ljubljani Pavlovljeva ruska gledališka družina dramo »Bela garda«). Življenje največjega komediografa novejše svetovne dramatike je bilo poi» no raznih težav in konfliktov. Mofičre (1622-73), ki je bM sin dvornega tapetni-ka, službujočega na dvoru Ludvika XIV. je po dolgih in težkih borbah dosegel, da ga je vzel kraflj Ludovik za ravnatelja svojega gledališča ▼ Palais Royalu. Že uma življenjska pot takratnega igralca je bik. združena z velikimi neprilikami, sej je bM igralski stan do Ludovika XII'I. oficielno označen kot nemoralen, nedostojen to no» kaj časa je viselo nad njim celo prekletstvo cerkve. Se v Moličrovi dobi ni bflo stalnih gledaliških poslopij, ker so si gte-dtališke družine bogati grofje in knezi m določen čas radi vabili k sebi, da so Jim igrali in jih zabavali. V to svrho je todl Ludovik XIV. angažiral Moličrovo gledališko družino, ki se je izkazala med fraa* ooskimi za najboljšo, za svoj dvor. Ludovik u XIV. je treba šteti ▼ velito dobio, da je poklical Moliera na svoj dvor, ker je teko do neke gotove mere veaidaite olajšal, mogoče celo šele omogoča, tas-voj in delo največjega komediografa w> vešje dobe. Toda Molrčre ni bM zgolj pisatelj veser.h, zabavnih iger, med njegovi-j mi trid'esetiimi in več komadi so komedije i z globoko, satirično m mnogokrat traigk-' komično vsebino. Res jc sicer, da je imel Moliere med sodobniki velike uspehe tako kot igralec komičnih vlog, kakor seveda kot pisatelj, toda prav tako je res, da je s svojimi satiričnimi komedijami povzročil tudi veliko gonjo proti samem« sebi in proti svojemu delu. Vi«ek vseh intrig in za* | hrbtnih borb oa je dožrveL ko je napisal in uprizoril »Tartuffea«, ki smo ga v prejšnjih sezonah videli v izvrstni Gaveficrri režiji tudi v Ljubljani. Danes se nam zdi komaj verjetno vse tisto razburjenje, vse mogoče in nemogoče intrige, ki so jih zaradi tega dela naporih nekateri krogi na dvoru Ludovika XIV. zoper MoH&ra. Bulgakovljeva drama, ki po zgodbi ni stoodstotna zgodovina, a je kljub tem« resnična po srvoji notranji ide£, po tragiki Miolrferovega življenja in deda kakor to med zelenjem in cvetjen; prepevalo n~d ! 30!) najžlahtnejših kanarčkov vrvivcev, ki bo-j do izvajali edinstveni koncert, kakršnega *e Ljubljana ni slišala- Razstav« bo na ženskem oddelku učiteljske šole na Resljevi cesti od '25. do 29. decembra. Otvorjena bo ob navzočnosti gostov in nosetnikov na bo* žič ob 9. Velik pritlični razred ženskega učiteljišča bo letos pravi paradiž, saj bo med zelenjem kljunček pri kljuncku in iz vsakega bo donelo mehko, čisto in toplo žvrgoienje. Društvo za varstvo ptic vabi, da si ogleda* jo razstavo tudi vsi oni, ki so v dvomih, ali imajo doma pristnega kanarčka vrviv-ca, kajti v naši banovini in drugod je vse polno rejcev kanarčkov, ki niso včlanjeni in ki prodajajo svoie križance pod imenom čistokrvnih harških vrvivcev, v resnici so pa to le navadni čivka r ji. Na Štefanovo bo tudi predavanje o pravilni prehrani, bolezni in petju kanarčkov. Veletrgovina Se* . ver & Co. ho razstavila najrazličnejšo ptičjo j krmo i Na razstavi bodo prodajali tudi srečke ln mož in ji s presrčnim poljubom voščil prijetne božične dneve. Trudila se je, da bi skrila razočara* nje. »Namesto šopka«, je rekel, »sem ti danes prinesel eno samo rožo. Hitro se obleci pa z mano!« Sledila mu je v pritličje. V sprejem* niči pri oknu je stala bela otrošl-- ' šara. »Ivan!« je vzkliknila, »Ivan!« Iz otroške posteljice je o sladko otroško grranje. Stekla je k posteljici. Na mehki, topli odejici je .o* maj nekaj mesecev staro dete z angel* ško lepim obrazkom. Velike sinje oč* ke so se zazrle v njene. Dete je nekaj zagrgljalo in zganilo ročice. Gospa Miličeva se je ozrla v svojer* ga moža Vsaka beseda je bila odveč. Oba sta poznala bolestno hrepenenje po otroku. Njuni sreči, njunemu ma* lemu. toplemu domu je nedostajalo sat mo dete. »Ali je mogoče, Ivan, ali je res, da bo detece najino, naše za zmerom?« Molče je prikimal. Vzela je otroka v naročje. »Ivan«, je rekla, »to je moja sreča!« Otroka imam in moža, ki mu svet ni* ma enakega«. komur bo sreča naklonjena bo lahko dobil prav dobrega kanarčka za 1 Din. Kanarčke za srečkanje so dali idealni odborniki in člani društva- ki priredijo tudi razstavo največ le zato. da se na malenkostni vstopnini nabere kaj za lačne želodčke prezebajo-čih. a koristnih ptic pevk, za katere bodo na razstavi na razpolago tudi prav lične in praktične krmilne hišice, ki jih bo dru* štvo oddaialo po nizki nabavni ceni jn čijih krmišča so napravljena tako, da ne moreta sneg in dež do hrane. Kanarčki z avbicami (Norwisch} »Prav«, je pritrdil mož in počasi raz* vezal pogovor. »Že dolgo sem mislil na to. O, že pred meseci sem govoril s tajnico društva za adoptiranje osirote* le, zapuščene dece. Priporočil sem se bil za punčko. Od dobrih in zdravih staršev naj bo otrok in sinje očke mo* ra imeti, sem rekel. Pred tednom mi je tajnica telefonirala, da ima v zavodu krasnega, zdravega, močnega dečka. Mati mu je umrla pred mesecem. Pet $ni po porodu se je vrnila na delo. Zbolela je in niso je mogli več rešiti. Baje je zelo težko umrla. Otrok je bil do zadnjega pri njej. Zdravnik je umi* r a joči obljubil, da se bo zavzel za otroka. Oče je nepoznan. Vest o smrti mlade ženske so takrat objavili vsi nas ši dnevniki. Društvo je upalo, da se bo brezsrčni oče vsaj zdaj zavzel za otro* ka. Ni se oglasil. Takoj sem se od* ločil, da vzamem otroka jaz. Včeraj smo vse uredili, danes je najin. Za ved* no«. Gospa Milič je položila otroka nazaj v posteljico, se sklonila nad njim in ma govorila: »Ubogi otrok! Ubogi mati! Hvala ji, dn mi je dala tebe, srček zlati!« L. HOČEVARrME^J T^EVA: ANEKDOTA Neki oboževalec Brišite Helmove ee je trud-iil na vse načine okoli umetnice. L^pa piavsolaaka se ga je otepa,Ia. »Ali ee me morda bojite?« j« vpnažatl aa-Ijirbljenec. »Gotovo me smatrate 221 voHaa rcTc, 2?. Ari. 1935. Tvoritlca Inženjersklh diplom v Parizu Razkritja o zavodu »Institut politechnique de Pariš", ki Je za lepe denarje tudi pri nas napravi ja! inženjerje Službeni vestnik zagrebške imženjerske zbornice (št. 33, 25. nov. 35) je objavil prepise raznih dokumentov in važnega osialega gradi va, ki diši po takem strokovno-polduč-nem škandalu, da bi utegnil močno škoditi predvsem našim resnim tehničnim in jnže-njerskim krogom, ee se ne bi pravočasno razkrilo ogabno poigravanje tujega kapitala z mnogimi našimi i ljudmi- Že leta 1920. je bil ustanovljen v Parizu poMtehničnii institut, ki naj bi z dopisovanjem — namesto s predavanji — vzgajal tehnični in inženjerskli naraščaj, da na ta na oin ocipomore vedno naraščajoči potrebi in povpraševanju po »dobrih tehničnih izobraženih močeh« v državni, še bolj pa v pra-vatna industriji; in gospodarstvu. Vsa stvar je bila morda v samem početku zdrava in tudii pošteno zamišljena, s posebnim oairom na jotrebe Francije v njenih afriških kolonijah še celo opravičljiva. Kasneje, ko se je »delokrog instituta zaradii rastočega za-nimsnija p ničel naglo širirtli, eo podjetni špekulanti, ki so vodili vso akcijo, razširili svoje delovanje tudi izven mej& Francije. Tako je prišlo do osnovanja posebne jugoslovenske sekcije, ki je imela predvsem namen, da s primerno reklamo _ privabi^ na limanice čim več do>brovem>ih in easliželj-nih naavnežev, ki bi radi na lahek, ne pa preveč cenen način poslali preko noči inže-njerji, ne da bi kdaj od znotraj videli univerzo in tehniko, — toliko manj seveda is' o v samem Parizu — a da bi kljub temu dobili diplomo »d'ingen-ieur« iz Pariza, četudi ne znajo besedice francoski. Za vsakega resnega človeka je gornja ugotovitev že sama na sebi smešna, je pa žal resnična in žalostna prev spričo dejstva, da je brezvestnim tujim izkoriščevalcem tudi pni nas uspel ves načrt in to celo v tolikšnem obsegu, da je pričel že resno odražati interese važnega stanu — naš h res šolan i h in diploma rami h inženjer^ev, ki s pravo, nepotvorjeno diplomo in vsestranskim solidnim znanjem v neprespano naraščajočem številu zaman iščejo primernega, sebi vrednega, dostojnega mesta in kruha. Že spričo same ugotovitve o nevzd: žn a nisi našel izraza. Ko sva m zadnji) srečate, sva bila zopet sama v tihem kotitfcu Starega mesta in Nov? mi je pravil o sebi. Iz njegovega pripovedovanja ia iz tega, kar sam vem, podajam obris njegovega življenja te dela. Rodil se je v Benešovem, meetoeu kjer M> te danes spomini na slavnega Zizko in odkoder je pol ure hoda do gradu Kono-pištš, nekdanjega bivališča avtrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Njegov «£e je bil pek in tndi v Konopištu so jedli pefi. K* i* bil gospodarja sapostil mesto te se naselil B drafino v samotnem miinn ob potoku sredi prestolomaslednikovih gozdov. Od tod so Eiznašali kruh T okoliške vasi. Tudi njegov sin se je izučil pekovske obrti in raa-važal kruh po vajseh, v gostilne in delavske kantine v kamnolomih: najprej s konjem, pozneje s pasjo priprego. Na samotnih poti sh se Je srečava! z vandr^vci, delavci in različnimi ljudmi, ki so hodili po svetu i tkat sreče. Hotel je biti Robinson, pozneje mlinar, nato mesar, toda ko je bil njihov mlin na dražbi prodan zemlje lačnemu prestolonasledniku in je bila družina na cesti, je mati odločila: sin mora v šole, da bo gospod. Zgodilo se je, toda težko je šlo, tem težje, ker je moral sin skrbeti večkrat . ia starše, ne starši zanj. Naposled pa sploh ni Slo in sin ni nikoli postal gospod. Je samo pisatelj tn novinar, Robinson, ki se stalno rešuje iz potapljajoče se ladje na samotni otok svojih sanj. 2e pred vojno je objavljal verze in kratko prozo o vandrovcih. V javnem življenju pa se je udejstvoval kot organizator napredne mladine in bil zaradi tega gnan pred sodiiijo, češ, da ščuva lijudi. Zgodilo se je to na pritisk prestolonaslednika, ki ni trpel, da bi kdo na »njegovi« zemlji ljudem nosil prosveto. V svetovni vojni je tri leta nosil uniformo, toda ni oddal niti ene* ga strela za Avstrijo. Slišal pa je o tisočerih usodah in o tisočerih smrtih. L. 1917. je postal za nekaj časa član uredništva »Videhskeho deniku«, kjer se je prvič učil čitati hrvatske in slovenske časnike. L. 1918. je kot dopisnik »Hrvatskega lista«, ki je izhajal v Reki, poslal uredništvu revolucionarni manifest češkega delovnega ljudstva, Id je bil vržen med ljudi na Češkem 14. oktobra, da je isti dan izšel tudi v »Hrvatskem listu« in bil še pred konfiskacijo razširjen po Reki in razposlan naročnikom na fronto. V Pragi je sodeloval v Mafiji in se aktivno udeležil prevrata. L. 1919. je go* voril v Terezinu nad rakvaml Principa, Grateža in Cabrinoviča. Oprijel se je žur-nalistike in organizacije narodno-socialističnega mladinskega gibanja in šele v polnejših letih se je lahko posvetil tudi pisa* teljevanju. Po celoletnem potovanju po Evropi je izdal kratke povesti, feuilletone, roman pred* vojnega mesta »Mestece Rafkov«, obsežno ro-inanovo trilogijo iz stare in mlade generacije rojstnega kraja »Železni krog« (Samo* ta Krešin, Srce v viharju, Z obrazom v obraz), dalje >Modri voz«, roman ameriškega tegionarja, ki je ostal v stari domovini, a ni našel v njej dela. Znan je njegov »Denar«, zlasti pa L 1933. izišli roman iz življenja brezposelnih »Živeti hočemo«. Lar m je objavil roman češkoslovaškega »brez* I«izornega< »Na razpotju«, pred kratkim pa ▼ založbi Melantricha »Atentat«, dokumentarni roman o sarajevskem atentatu. Nov* spada med n&jodličnejše češke moderne socialne pisatelje. Že njegove prve stvari so naznanile nastop močnega talenta, Id hoče postati glasnik trpečih in preziranih, vseb onih, ki se mučijo in ne iščejo ničesar drugega nego skorjo kruha in za srce nekaj malega sreče. 2e v mladih letih je na svoji lastni koži občutil tiransko pest konopišt-skega gospoda in videl vso bedo ljudi, ki eo živeli na njegovih posestvih, ali v njihovi bližini, delavcev v kamnolomih, gozdarjev, kajžarjev in malih posestnikov, ki so krčevito branili svoj košček zemlje pred nena* sitnim Hatsburgovcem in se upirali ponem-čevanju. Pesnik Bezruč je dal podobo trpljenja na Tješinskem pod bičem »markiza Ge-ra<, nadvojvode Friderika, pisatelj Nov? pa je ustvaril sliko zemlje, trpeče pod pestjo nadvojvode Ferdinanda. Govorim o njegovi trilogiji »Železni krog«, njegovem najbolj obsežnem in osrednjem tekstu. V poznejših spisih prikazuje odprto rano sodobnega življenja — brezposelnost. Vse vrline, ki si jih želimo od modernega socialnega romana, ima njegovo delo »Živeti hočemo«. Nič čud* nega, da se prevaja v tuje jezike in tudi slovenski čitatelj bi ga moral čimprej dobili v roke (Prevod Borisa Urbančiča je v rokopisu že pripravljen. Op. ured.). Nov? je močan epik, ki ga odlikuje predvsem izreden smisel za kompozicijo romana in poznavanje življenja in gradiva, iz katerega zida. To opaziš tudi v njegovem novem romanu »Atentat«, v katerem slika pri* pravi jan je. izvršitev in prve posledice usodnega dejanja sarajevskih omladincev v juniju 1. 1914. Vrsta domačih in tujih zgodovinarjev, pisateljev in publicistov se je že lotila sarajevskega atentata in ga osvetljevala z najrazličnejših vidikov, da me je kar nekoliko začudilo, ko sem izvedel, da pri* jpravUa tek iouan tndi NofT. Pri &ianja Dve nemški knjigi o Julijskih Alpah Na letoftnji božični knjižil trg staprisli novi nemški knjigi o Juliskih A.iPah. Sfcer govorita v prvi vrsti o zapa inem dedu teh planin, kjer se 6tikajo in ra«-ša;o slovanski, germanski in romanski element, veffldiar Pa nanese govor večkrat tudi na njihov čisto Slovenski vzhodni dol Zato je umestno, da imamo Obe knjigi v e-vitienci. Pnvo kjigo. ki Jo Imamo v mislih, je spisal dr. Julij K«igy (Dr. Julius Kugy: Anton OiJtzimger. Ein Bergfuhrer-leben. Graz* Wien, Leipzig) Z njo je podarili sila vini tu-ristčni prvoboritedj im pisatelj svojim častilcem svojo četrto kmijgo. V nji opisuje življenje enega najuspešejših im naislav-slavejših, pa tmriS lajbolj simpatičnih gorskih vodtnikov starejge generacije. Temu preprostemu vaškemu ljubitelju plamln, s katerim ga je družilo zvesto prijateljstvo, sledi pisiate^J Po njegovi zanimivi živtljen-ski poti oKt mfliadosti preko tet, ko si je služIl kruh kot drvar im Žagar tuidl na Poljskem im (Bolgarskem, in vojnih let do njegove smrti L 1828. Knjigo krasi vrsta topih fotografij, od katerih naj pcsefano omenimo slike Vifia-rtj tn PrisocJmike ter obeh gorskih vodnikov Andrej. te Jožeta Kosmača. Drago knjigo je spisal Gustav Renker (Fumif Miner bauen eim Weg. Ein AJhenro. mam. Leipzig) 1 Jo posvetfldr. Kugyju. V nji opisujte usodo petih gorskih vodmikoiv, ki so dobili nalog, da zpeljejo novo pot Po nevarni steni gore Montaž (Montasio) bilten tromeje Jugoslavije, Avstrije te Ita_ Ujei Pravi Jurnak romana Je imenovani vršac, ki določa usodo teto. petih vodmikov-Pisafceflj se ozira to*H na folkloro ta omenja med drugam toda rojenice R, „Dan človeštvau Maksi m Gorkij je dal zanimivo izpodbu-do, naj bi vodilni pisatelji obenem z razni* mi strokovnjaki in s komurkoli, kdor bi poslal kaj prida gradivo, opisali neki dan v letu in tako prikazali vso zapletenost, ve-lič&o in bedo človeškega življenja v sodobnosti. Tako bi nastalo originalno skupno dek>, ki bi se imenovalo »Dan človeštvac V*ta namen je bil določen 27. september letošnjega leta Gradivo, ki je po tem dnevu prispelo z vseh koncev sveta se šele sedaj urejuje in spaja v knjigo, ki bo nedvomno zanimiv časovni dokument Pisatelj M. Kolcov je takole opisal 27. september 1936: »O polnoči so, kakor vedno, zaigrale ure na Kremlju Internacionak) in dve uri poz* neje je oddajal London zvonenje z West-minstra in himno »God save the kingc Na rtu Olovjani, T popolni polarni samoti, si je Ernest Krenkel nataknil na uho slušala. Iz Frankfurta je oznanjal hladnokrvni glas, da je mlada blondinka, t dobro ohranjenimi zobmi Ltd___umrla v lekarni. Tega dne je v Frankfurtu izginil mlad glasbenik... Iz Kčnigsberga se je oglašalo dolgo bobnanje, ki je zapuščalo poslušalstvo ▼ dvomih. Ali je glasbena produkcija, aifi pa so najnovejše vesti is vzhodne Pruske? Vse do rta Olovjani je bilo čuti de-filiranje fašistične Nemčije... Krenkel je stopil iz koče, da bi pometel nanovo padli sneg in izmeril moč vetra. V lajanje psov se je mešalo slafc renčanje: nemara medvedovo. Polovica našega planeta j« spala; draga je bila v vrtincu vsakdanjega dira te nemira. je obedovala, s® smejala, pokopavala mrtve, pobirala pridelke, čitak liste, vdi* havala cvetlični vonj... Na postaji v Washingtomu je stal poseben jeklen vlak: prezident Roosewelt je odha* jal na volilno turnejo. V Rimu je zjutraj izbruhnil strašen požar v filmskih ateljejih la CineL V Varšavi so imeli proces s trgovcem SOberstadtom. Opoldan je bil obsojen: osem mesecev 211 žalitev Hitlerja. Ob istem času se je v Leningradu vpisalo v Institut severnih narodov 40 mladih Tunguzov. Madžarski premier Gonjbga, ki )s prispel na lov h Gčringu. se je zapri t visokimi dostojanstveniki v zborovalnico zunanjega ministrstva Ob tej uri je francoski poslanik Poncet taval po hodnikih tega ministrstva in iskal koga, kateremu bi bil izročil svo* jo noto o volitvah v Klajpedi. V joku in stoku je žena strojnika Sazo-nova v Arhangelsku porodila četvorčke: tri deklice in dečka, medtem ko so v državno založništvo v Moskvi prinesli iz tiskarne pravkar dotiskani zvezek Thomasa Mano* pa sem spoznal, da »e mu. je posrečilo napisati zgodovinski roman, ki nima nič skupnega i dosedanjimi tovrstnimi spisi, ki mu ne gre za senzacionalnost, temveč ta stvarnost. Podaja jo z očmi umetnika, psihologa in izbornega poznavalca dogodkov ter političnega vzdušja med balkansko in svetovno vojna Nikdo nam ni doslej v taki obliki ustvaril tako jasne podote predvojne revolucionarne srbske mladine v Bosni. No-vy, sam član češkega revolucionarnega mladinskega gibanja, je znal pogledati v dušo bosanskih omladincev in razgrniti pred nami njih stremljenja io usode, spojene ■ stremljenjem in usodo njih zemlje in naro- ' da. Ostro luč je vrgel na življenje in težnje avstrijskega prestolonaslednika, na njegovo razmerje k Slovanom in na njegovo bolno koprnenje po močL Ko slika bosansko po* krajino in življenje na njej, čutiš pesnika, ki ljubi, pri popisu Habsburgovcev pa ne more zatajiti v sebi Ceha. Slovana, ki je spoznal in občutil njih bič. In vendar ne moremo reči, da bi bil njegov roman hote neobjektiven. Ne, srce in intelekt sta v njem v pravem razmerju, kar v veliki meri pripomore, da roman zgrabi in da ga či-taš z neobičajnim zanimanjem. Po slabem Bremmovem romanu >Apis a Este«. ki je izšel L 1932. v češkem prevodu, bo Novega roman za češkega Statelja pravi užitek in lahko mu prerokujemo lep uspeh. 0 Ka kraja 8e nekaj besed od avtorja: Zakaj ste zbrali za svoj novi roman baš sarajevski atentat? Že pred vojno me je zanimalo nacionalno gibanje jugoslovanske omladine, ki je teklo sporedno s češkim in je imelo z njim tudi močne vezi. Poznal sem nekatere agilne pripadnike tega gibanja, ki so se udeležili tu* di atentata, zlasti pa je močno vplivala na- me priča onega dogodk* I«nr Djnkij, ki je bil med vojno ▼ vojaški bolnici t Pragi, kjer je od prestanih muk zUaznei ta počiva v naši zemlji na Olšanih. Spoznal sem se tudi z bratom umorjenega Veljka Cubri-loviča in z mnogimi omladinci, ki so živeli po amnestiji v Pragi. Po prevratu sem pa dobil od nekega češkega vojaka, ki je bil tudi v Terezinu, kratko Principovo avtobio* grafijo, ki jo je Princip spisal^ v ječi. Ta Principov rokopis, ki sem ga že pred ča* som objavil, je največ pripomogel, da je v meni dozorel sklep, da postavim v svojem literarnem delu spomenik njemu in njegovim tovarišem. Tudi knjiga Slijepčevi^a »Napor Bosne in Hercegovine za uedinje-nje in oslobodjenjec mi je nudila mnogo podatkov, kaikor tudi Tresič—Pavičičeve ugotovitve. ki so bile raztresene na letakih po italijanski fronti. Napeto ovzdušje L 1914. sem dobro poznal. Ferdinanda in dunajske politične spletke tudi. Kakor sem vam že rekel, sem doma blizu Konopišta, čigar po* sestnik nastopa tudi v moji trilogiji »Železni krog«. Kratko rečeno: Snov sem dobro poznal in čutil sem potrebo, da jo obde* lam. Ali mi lahko poveste še kaj o Vaših stikih z Jugoslovani? Še danes me veže iskreno prijateljstvo z mnogimi vašimi ljudmi, ki so pred vojno delovali za osvobojen je Jugoslovanov. V Jugoslaviji sem bil samo enkrat. Skoda je leda nisem nikoli mogel na Slovensko. Kad bi videl Ljubljano. Slovence sem od nekdaj visoko cenil. Bliže sem jih poznal v sve= tovni vojni in vedno občudujem njih inteligenco in delavnost. Nam Cehom so najbližji od vseh Slovanov, ne samo kulturno, ampak tudi po srcu. Kaj boste sedaj pisali? 2e pišem. Obsežen roman iz življenja sodobne mladine. In ko tega končam, bom la-koj pisal zgodovinski roman iz dobe tabo* ritov. Na tega se že v naprej veselim. Karel Novy je star 45 let in bo še veliko pisal. Dr- Oton Berkopec. Na vseh koledarjih vseh petih delov sve* ta je bilo tega dne čitati: 27. semtember 1935«. —o. Usoda Shakespeara v Rusiji V Moskvi se je neaavm0 se^tai^i Konic rencsa giodlalJških d&rektorjev, dramaturgov im režiserjev, ki jo je sklical komAsa-rijat za narodmo vzgojo. Na dnevnem redu je bilo vprašanje Shakespeara ali in kako naj ga uprizarjajo? Mar ni ta dramatik nesodoben in celo škodijiv delavski kulturi? Po dolgotrajni debati — konferenca je abarovala tri aui—so ee ruski giietlaiiSki strokovnjaki eporasumelii za resolucijo, ki je svojevniGtem i^jjav v obsežni literaturi o aiUbionskem genija: Shakespeare bil po svojem dtuhu socialist ta, če bi boljševizem obstajal v 16. stoletju, bi bi nedvomno bcdjševik. Literarni sodelavec pariškega lista »Le Jour« je lahko upravičeno dostajvil moskovski sod9 moskovsko »odkritje« fte prav posetmo neminljivo ta samo označuje duhovni teror, ki Se vedmo vfloda v tej deieM. Ka kor je mogoče celo • Svetim, pdamom do-taaeatji anaraSket) protSstovavega* ni težko najti tudj v remSjena posetmo ra®kofc»o v 10D numeri ranih izvodih. Tekst bo posnet Po Blasnticovi tafeji šs teta 1S36 (v boho-rtčicf). Sodeč po napovedi te pripravnih, bo Jubilejna blbHoftlska todaja »Krsta pri Savici« čisto izreden, dc^floj bmgprimeren Po(Javvs|ovwiskl kmJUtovnl produkciji. Isti MbUofflskl tedajatelj Je pravkar objavil rokopisno, krasno kolortraiio Zbtrfco cer-kreme grafike (12 Metov). Glasnik muzejskega društva >a Slovenije prinaša y pravkar izišli 3 — 4 številki, ki zaključuje 16 Istnik te vodilne revije moznanskega raziskavanja na področju naše kulturne zgodovine, tole vsebino: Dr. R. Ložar obravnava stekleno, t reliefi logov okrašeno čašo iz konca prvega stoletja po Kr„ ki so Jo našli v Crnelem pri StičnL Ivan Simonič zaključuje svoio razpravo o krajevnih in ledinskih imenih na Kočevskem Prof. dr. Saria se bavi z novimi rimskimi napisi, ki so jih našH na Kranjskem, dr. Ložar pa obravnava s tem v zvezi vprašanje mostu čez Ljubljanico ▼ stari Emoni. Dr. Zigon je priobčil Čopovo pismo iz L 1833 Anastaziju Grunti, Dr. M. Rupel piše o dr. Prijatelju. V rubriki Slovstvo so izšli razni referati o novih publikacijah v zgodovinski stroki in v sorodnih znanstvenih panogah. Posebej je treba omeniti poročila dr. M. Pivec—Štele o knjižnicah in knjižničarstvu. Odkod kultura od severa ali "hodn? Dunajski vseuč. profesor dr. Fr. Hertz je skušal v nedavnem predavanja odgovoriti na vprašanje, ki je postalo predmet številnih polemik, odkar si ideologi narodnega socializma v Nemčiji prizadevajo, da bi prikazali nordijsko raso kot edino stvari tel jico prave človeške kulture. Prof. Hertz poudar- Kaj ata povprečen Ljubljančan? Literarni pogled v javno knjižnico Kaj fitajo ljudje v teh časih? Katere pisatelje imajo najrajši ta kakšne knjige jih najbolj zanimajo? Odkar so ravno tiste plasti naše družbe, ki imajo največ smisfe za knjigo, po pretežni večini tako obubožale, da nc morejo kupovati lastnih knjig, se večina čitatedjev zbira v javnih knjižnicah Njihova statistika je postala merilo za povprečen literarni okus ta kulturno višino našega čitatelja knjig. Danes priobčujemo podatke iz ene največjih ljubljanskih knjižnic »Delavske knjižnice« na Miklošičevi cesti. Knjižničar g. Ciril Štukelj je na prošnjo našega urednika spisal naslednji pregled: Ne bi dobiili prave slike, če bi v splošnem našteli samo imena pisateljev in spisov, ki so se največkrat izposodi?.! Kajti ljudje različnih starostnih dob in obeh spolov se zanimajo za povsem različne knjige. Otroci, ki še ne znajo čitati ali se šele uče hočejo imeti žnvo ilustrirane pravljice ali pa knjige, kakor je n. pr. »Mladi risar«, ki vzbujajo njihovo domišljijo in željo. d3 sami rišejo rn prerisujejo. V tem pogledu se čuti pri nas veliko p'«nanjkanje (kaj čuda. da so ee tako priljubile knjige »Mladinske Matice«) Pomagati si je treba z nemškimi izdajami. Pri dečkih je Karel May še vedmo prvi. Komaj čakajo na nadaljevanja posameznih zvezkov mariborske izdaje. Svensfionov »Nonni« se ni tako udomačil. Pustolovska snov je tista, ki mika čatatdja v te'i letJh. Se slabše je pri nas preskrbljeno za deklice. Karel May ni zanje, jd Sienkie-wicza prihaja v poštev samo »Skozi pustinje«, no, z »Bibi« Karin Michaelisove jim je bilo močno ustreženo. Toda kaj je teh nekaj knjiižic proti tolikemu povpraševanju? Za letnike med deško in fantovsko dobo je že bolje preskrbljeno z raznimi pusto-lovsk mi in zgodovinskimi romam in zgodbi« ni. Pri vsej doraščajoči mladini (tudi akademski) mladini je oipaziti, da je znanje tujih jezikov čedalje manjše. Mladi ljudje ne znajo ne francoščine ne nemščine, celo srbohrvatske knjige se malo črtajo. (Značilno je, da število srbohrvatskih iz-posodb pada. Čeprav se v vseh šolah podu-čuje srbohrvaščina in dasi živi v Ljubljani precejšnje število srb o hrvatsko govorečih državljanov, se izmed več tisoč srbohr-vatskiih knjig izposodi v De'avski knjižnici komaj malo nad sto knjig mesečno). Odrasle moške bi razdelil na tri kategorije: 1.) Sem sodi'jo tisti, ki čitajo le za zabavo (namesto v gostilno — napeto knjigo v roke). Le-ti odklanjajo ljubavne romane in povesti. Najrajši imajo pusto-lovne in kriminalne romane in kašne zanimive potopise. Tudi vojni romani so v tej kategoriji priljubljeni. Sploh se vojna literatura še vedno zelo mnogo bere. Re-marque, ki je bil pred leti taka senzacija, je popolnoma obtičal v omarah, medtem ko ima Haškov »Dobri vojak Švejk« še vedno precej čitateljev. Ker pripadajo tej kategoriji večidel čitatelji iz srednje generacije, ki še znajo nemško, se mnogo čL ta tudi nemška vojna literatura. 2.) V to kategorijo štejem tiste, ki berejo Jz ljubezni do lepe knjige in ee zanimajo za Sleherno literarno novost Pre-vlaguje zanimanje za biografije in avto-biografije. V tej kategoriji so najboij či-tani izmed Slovencev Miško Kranjec, »Os življenja«, izmed Srbov Cosič »Pokošeno polje«, izmed Hrvatov pa še vedno Krleža. Iz svetovne literature prevladujejo: Med 'Angleži im Američani (vrstni red daje prednost najbolj čitannm): Axel Munthe. John Knittel. Deeping, Cronim, SinclaiT Le\vis. Upton Sinclair, Drensser, Buok, HaTris, Sha-w, Galworthy, W'odehouse.« Med Francozi je najbolj čatan Andree Maurois, nato prihaja v znaitni razd.n'}' Rcmain Rolland. pa Celine. Martin du Gard. Ferrere, Hugo, Gide. Izmed Rusov: Ehrenburg. Kalhiikov. Gordij. Med Nordijci: Gunnarsson. Ham-sum, M. A. Nexo, Buchholtz, Chrisfciansen Bojer, Strindberg. Čehe predstavlja med napriljubljenejšimi pisatelji K. Čapek. Nemce: vsi Man ni (Thomas največ, njegov sin Kla'us vzbuja zarrmanje z najnovejšim romanom o Čajkovskem »SjTnphoinie p-ateti-que«), potem B. Traven, oba Zweiga, zlasti Štefan, Kisch, Feuchemvanger, Werfel, Leonbard Frank, oba Neumanna, Wasser-man, češkosJov, Nemec W'mder. izmed pisateljev današnje Nemčije pa samo Falla-da. Špance zastopa v tem izboru samo Una-muno, Italijane pa Pitigriilii in Guido de Veror.a. 3.) V to kategorijo uvrščrm tiste, ki romanov sploh ne čitajo, marveč zahtevajo samo znanstveno in poučno književnost. Ta skupina je zelo močna. Na prvem mestu njenega za ni,man ja je politika, nato so potop;sne im narodoznanske knjige, pa zgodovina, naravoslovne vede, gospodarstvo, filozofija. Najmanj čitateljev imajo jezikoslovni spisi. Izmed slovenskih knjig te vrste je 6edaj največje povpraševanje po Vidmar j evi »Moj pogled na svet.« Ženske čitajo v spfošnsm romane in povesti ljubavne in družabne vsebine. Kaže se sicer (zlasti pri sfcare^h čitateljkah) močno nagnenje do »literature« a la Courths — Mahlar, veindar prevladuje dobra literatura Tu prihajajo v poštev poleg prej navedenih pisateljev še pisateljice Vicki B?rm, Sigrit Undse, Grete Urba_ nitzky, Gina Kams, Selnva La2srlof, Par-bara Ring. Ina Seidel im Vdctoria NVolf. Da ženske oitajo skoraj izključno samo knjige, v katerih iščejo sebe in usodo svojih sovretnic, kaže tudi njih zanimanje za memoaTsko literaturo. Menda jih je za to vrsto štiva posebno navdušila Zweigo-va »Marija Antoimetta«. Sedaj so na tem področju posebna poslastica spomini »Ste-phanie v. Belgien »Ich solite Kaaserin werden«. V splošnem je opaziti tede zneičalna dejstva: Za poezijo, posebej še za liriko, eo časi še vedmo zelo slabi. Prevladuje epika. Ljudje ne marajo mnogo razmdšljaiti, in tudii ne izvajajo iz čitanega posebnih konselovenc. Berejo le iz zanimanja ala za zabavo. Talko se na pr. teoretične knjige o sociadizmu ali nacionalizmu malo čitajo, tembolj pa memoari vodilnih mož iz teh smeri in spisi, kri so ravno alkitualna. Opažajo se tudi očitne razlike med čitatelji, ki berejo samo slovensko in med tistimi, ki znajo tudi tuje jezike. Slednji čitajo mnogo več boljše literature. Ni nezanimivo opažanje, da se ljudje preveč love za ovitki. Če jam daš dobrega pisatelja starejšega dartumo, ga odklonijo, ko pa izide prevod ala nova izdaja istega dela, gre v svet kot nova knjiga. To čudno nezaupanje do stare knjige je nedvomno značilno za. psihologijo današnje-ga čitaitelja. ja, da je napačno, ie kdo zamenjuje pojme nordijski indogermanski in arijski. Germanski jeziki bo zelo oddaljeni prvotni indogermanski govorici. Mnogi narodi so nekajkrat spremenili svojo govorico, zaradi tega jezikovna sorodnost ne dokazuje rasne sorodnosti. Kultura ni vzniknila na severu. Skandinavski praehistoriki dopuščajo, da poteka nordijska predzgodovinska kultura iz mlajše dobe. Vendar v današnjem sporu ne gre toliko za primitivno prakulturo, marveč predvsem za višjo kulturo in le-ta poteka nedvomno z vzhoda. Tudi Grki so sprejemali kulturo od Pelazgov, ki niso in-dogermamskega porekla. Sokrates gotovo ni imel nordijskega ot-ličja, Zenon je bil se-mitskega rodu, novoplatonik Plotin se naslanja na Žida Philona, srednjeveška nem* ška mistika pa na mojstra Eckarta, ki je črpal iz novoplatonizma. Tako so vsi duhovni vplivi pomešani enako kot so narodi pomešani rasno. Čisto nemogoč je poizkus, da bi se ix današnje evropske kulture izločil ogromni delež, ki ga ima historično v nji krščanstvo. Le-to Pa ni čisto arijsko, aajj je nastalo v židovstvu pod vplivom he-lenizma, ki je zopet zmes grške in vzhodne kulture; mimo tega so v krščanstvu še iranske in babilonske prvine. Značilno je. da je starim Germanom najbolj ugajala stara zaveza, ki jo sedanji religiozni pan* germanizem odklanja. Kultura je nad rasami in narodi, in z rasnih vidikov ni moči reševati njenih problemov. Slej ko prej velja že zdavnaj potrjeni izsledek, da so se največji geniji rodili tam. kjer se rase mešajo. Rasizem nas v nravnem smislu potiska na živalski nivo, če ne še nižje, zakaj tudi živali imajo altruisftični nagon, medtem ko rasizem vidi vrlino y tem, da močnejši uniči slabejšega. (—o). Mednarodni gledališki kongres na Dunajn. »Prager Presse« poroča, da bo za september prihodnjega leta sklican na Dunaj mednarodni gledališki kongres, ki naj bi zase* dal 10—12 dni. Povabljeni bodo najuglednejši gledališki strokovnjaki iz vseh evropskih dežel in iz Amerike, med njimi seveda tudi iz Jugoslavije. Kongres bo združen z veliko gledaliSko razstava Zborovanje nemških kritikov. Pod okri* IJem Neoiške prosvetoe zbornice ae je sestaJa minule dni prva skupščina nem. gkaii kritikov s vseh področij kulturnega odejStvovaiija. Namen skupSčine je bil, da omogoči kritičen razgovor o delu nemških kritikov. Predsednik Državne glasbene zbornice profesor Raa.be je imel daljSi referat o strokovni izobrazbi kritikov. Postavil je zahtevo, da smejo pisati glasbene kritike samo glasbeno naobraženi kritiki. Kriti kmora imeti spoštovanje pred napori kritiziranega avtorja ter si mora predvsem prizadevati, da seznani javnost z dobrimi stranmi dela, ki ga je kritiziral. Naloga kritika je pomagati graditi, ne pa podirati že zgrajeno zaradi morebitnih formalnih pogrešk. na katere je sicer treba opozarjati Obširno Je govorili o nalogah nemških kritikov tucU minister za propagando Gobbe&a, Id je poSboo opozar-Ja4 na potrebo zatiranja prfložaaostne literature. Kritik mora s svojimi pripomba, mi vzbujati v čitatedju samostojno razmišljanje o kritiztramem delu ter mu omogočiti še vedno svobodno sodbo, neodvisno od njegove, ki Jo }e že izrekel T kritiki prizadetega dela. Posebna natoga kritikov v novi Nemčiji pa boefi v tem, da iščejo talente med novinci na torišču kulturnega udejstjvovamja. Mlade talente Je treba podpirati in jim s preudarnimi nasveti in opozarjanjem javnosti na njihovo delo omogočiti, da si utro pot k popolnosti in do spisov, ki Jih danes nemški narod pričakuje in poitrebuje od svojih pisateljev. (D. V.) Kulturne »protisankeije« v Italiji Itajlijam&ko ministrstvo oa tisk in propagando je odrecLiiio posebne protisankcUske ukrepe na italijanskem kulturnem poljn. Naperjene <=o proti delom avtorjev io. ekr, žav, ki so se ±»rikljačile sankcijami. V smisla teh navodil so vsa italijanska gledališča temeljito revidirala svoje programe tza letošnjo zimsko sezono. Milanska »Scal&c je preklicala uprizoritev Thoana-eove »Mligmon« ta Rimskega Korsakova »Legende o nevadmem mestu. j^itežu«. Izjemoma ie dobila dovoljenje za uprizoritev Saint—Sainsove opere »Samson ta Da-lila<. Rimska oPera bo imela v gostiti pari- , Komično ofpero, ki je dobila šele pred dnevi dovoljenje* iza nastop z Debus. syjevo »Pelejem in Mehsamdio«. To pa je pripisati La valovim naporom za zadovoljitev Italijanskih aantev v Abesiniji in izjavi francoske vladle, da ne bi mogla pristati na petrolejske sanacij©. Neapeljska opera bo pneidivajaila samo italijanski program ter Je tndi razveljavila pogodbo s šaidaptaom^ ki bi gostoval v »HovamščL ni« in »«Faiustu<. Y zvezi e prcrtisamkcija-mi so morali odpovedati vsa operna gleda, lifiča gostovanje imozeanskih pevcev. Edina izjema je korziški tenor Luocioni, ki bo Pel v Akfandovem yCyranu de Berge-raeu,«. Prav tako, kakor v operi, postavljajo ---»j jan i tudi v drami na svoje noge ter fiorsirajo na moč posebno novejše italtjamfike avtorje. Dames Je gotovo v i tal i ji najbolj -*raai .finandeUo, ki ie spisaj novo dramo >»e Te «e kako...... V številnih gledališčih igrajo tndi dela Ri-na Ai'eesia im Sem Beneldia. Rimo Aflessi Je napisal novo delo *Savonaro>la<, ki je dvignilo zaradi svoje vsebine mnogo prahu ter ga je m-^1 '•^ai temeljito predelati. Poleg tega mnogo igrajo tuidi zgodovinsko dramo Rima Alessia »Katarina Medfiče-ska«.' (D, y. PET KNJIG ZA 20 DIN vam da edino Vodnikova družba Q®QO®Q®QGXi?QQ(i)Q %dsi počivaj« med dvema nastopoma in čakajo, da jih zopet pozovejo na oder pred občinstva ANEKDOTA V Pnat^i, pripoveduje skrbni oče ma&i hčerki, da se imenuje novi državni predsednik Beneš. »A kdaj i,ma svoj rojstni dam?« se ranima m«t'a. »V maju.,. — »Hvala Bogu, torej vendarile n^ m&fl soškimi počitnicami!« VSAK DAN ENA Dreves Po izvolitvi za prezidenta Zakaj odvržejo drevesa v jeseni liste - Slanina debel, škrob in sladkor — Odmor listavcev NA ALEKSANDROVI CESTI ; »Uči se namreč plesa | flpgnftnih piflmiihc. po korespon-l>Lafe«) Življenje z večnim nasmeškom na Dr. Edvard Beneš pregleduje častn o četo pred Hradoani v spremstvu ministrskega predsednika dr. Milana Hodže. Ljudje so bili priče vstajenja Himalaje Na Dunaju je predaval te dni itaiijnmskS raziskovalec Himalaje prof. Oiotto Dainežli o dveh efospeddcijah, ke jiii je vodal ▼ aad-njdh letih -v te kraje- Dve leti se Je imidffl v težko dostopnih predaifh Himalaje r'c Ka>-rakoruma. Zanuna-li so g« pred vBem d*o 8000 m visoki vršaci Kairakarusna in več mesecev ee je mudil satmo na kdncfca Slečena. Najvažnejši nezuilttert njegov&h rezi^ko-vainti je pač ta, da so sorske verige pred Himalajo nastale ▼ najmlajši geoloSki dobd. Dvignile eo se 3000 m visdko, k» je bbval t teh ooiBiiii.rih že Skrrek. Požar v kaznilnici V kaznilnici Vaoaresti ob robu Bužoarešte krilo aavoda. V skladišču nad dela-vmnoo je kjer so kaznjenci izdelovala košare, ha cek> krašo zahoda. V skladfc&ču nad delavnico >• zgorela veMSoa množina že popravijerrfh bo-šar. To krilo je ostaineik starega samostana, ka je imel tuda umebnišiko in zgodovirasko vcednjost. Posore4o je do tesL Kaznjencev >e v tej kaznilnici več nego tasoč m so jih je pojesta« panilka. PaanJbi eo jih epe_ seznanite kot glasben« entuaaeta ob priliki nekega koncerta v Parizu, kjer je vojvoda živel že več desetletij. •Vojvoda je povabil krtiitka v svoj lepa hotel in kritik je potem često bil njegov gost Ob nekem takšnem obnefleu mu .je stari plemen itaš zaupal, da im« recept m strup, s katerim so njegov' direktni predraiki, Bor-giijevci. morili svoje nasprotmilke. Ta mračna dediščina se je podedovala od roda do roda in bi še danes lahko prinačHa gorje na svet. če bi prišla kakšnim zločincem v roke. Strup je sestavljen iz najraaličnej^Sh rastli.nsfoiih in živalskih snovi. Stvar je v tolilko aktualna, ker so listti nedavno nisa.li. da so nNapredak«. Takoj po vojni je otvoril v Zagrebu svojo tehnično poslovalnico. V njej so bili izdelam načrti za mnoge važne stavbe v vsej Jugoslaviji. Med Zadnja njegova dela štejemo graditev palače zavarovalnice »Dunav« v Ljubljani in va-kufskega hotela v Banjaluki. » Institut za nemščino in splošno izobrazbo Anderl Rogge, Graz, Lessing-«tra«ise 19, otvar,a z novim letom nove te čaje ia začetnike in za tečajnike, ki študij nadaljujejo. » Smučarji, ste že kupili za 12.— Dm iepni »Zimsko športni koledar?« Naročajte: Uprava, Miklošičeva 3., Ljubljana. • SPD obvešča, da Staničeva koča in Ko-<$a pri Sedmerih jezerih zaradi snežnih pri« lik čez praznike ne bosta odprti Cim bosta spet odprti, bomo turiste in smučarie obvestili. Slatino Petanjsko za odpravo golše, zoper to nadlego ni metode boljše. Hiše na Dunaju! kupuje, prodaja In upravlja naglo, naj-vestneje hi najkulantneje dolgoletni strokovnjak DR JUR. Vprašanja in ponudbe, tudi v slovenskem jezika, na: Dr O. Ffscher, Wlen 75, GeRertg. 14. * Velik uspeh samouka. Pred komisijo za sodne tzptte v Beogradu se je znašel nenavaden kandidat. To je Aleksander Ču_ ric, ki ima ž^ preko 23 let efektivne državne službe in ka si je prudobn kvalifikacijo za sodnika kot samouk Doma je iz male vasi Crvena jabuka in vso mlodoft je preživel kot vaški pastir V ljudsko šolo ni hodil, sam se je naučil pisat, in čitati m kot samouk je tako napredoval, da je poiožil izpite za sprejem v pisarniško službo P" sodišču Konec leta 1919 je postaj pisar bi toljskega sodišča S študiranjem je nadaljeval in ko je bS star 32 let in že oče dveh otrok je kot privatist dovršil prvi razred gimnazije Profesorji so se čudiln. ko se jim je prijavil tak učenec ter izjavil. da študira zaradi tega. ker hoče na vsak način postati 9odnik. V petih letih je dovršil! gimnazijo in napravil maturo, v 4 letih pa je z dobrim uspehom končal pravne študije. * REUMATIČNE BOLEČINE, G1HT IN ISIAS odstranijo »NiboU tablete Zakaj bi trpeli bolečine revmatizma. proti na in išiasa ko to ni potrebno Vzemite še da nes »NiboU tablete Mr Bahovec ki Vam odstranijo muke Enako se »Nibol« tablete uporabljajo kot izvrstno sredstvo pri boleznih prehlada, pri hripi. bolečinah v bo* ku, pri glavo- in zobobolu Zahtevajte v vseh lekarnah samo prave »Nibol« tablete Mr. Bahovec v originalnih steklenicah 20 tabl za Din 20.— ali pa 40 tabl. za Din 34.— z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. Ba/iovec. Ljubljana. ki Vam na zahtevo brezplačno pošlje obširno poučno brošuro za bolnike. 1EJE&ESEE3EEJEEEEE: FOTO AMATER JI! Posebni filmi za slikanje v snegu sveži dospeli. B02IČNA IN NOVOLETNA DARILA pa v največji izberi te vrste pri FOTO TOURISTU LOJZE ŠMUCU ALEKSANDROVA C. 8. Na bliskovno luč za slikanje pri jaslicah in ob božičnem dreveščku ne pozabite. G3QQQQQQQQQQQQQI * K®ncert Davorina Jenka v Beogradu. Snoči je priredilo Collegium Musicum v Beogradu koncert v spomin Davorina Jenka, Program je obsegal Poteg Jenkovih skladb nekatere najstarejše slovenske kompozicije, Izmed sodobnih P* sklarilbe Lajovica, škerjanc« to Oeterca. Izvajali «o jih pevsko društvo »Stankovič«, kvartet kolegija in nekateri solisti. * Nova radio postaja na zemtmakem aerodroma. Zemunski aerodrom ima že več kot tri leta dobro urejeno postajo za ra_ dio-telegrafijo in radio- goniometrljo. Te dm so aparate zamenjali z novimi in ima zemunski aerodrom tako eno od najmodernejših radio-postaj na jugovzhodu Evrope. To je posebno važno zdaj pozimi, ko se v naši državi samo preko zennmskega aerodroma vrši potniški zračni promet. Take postaje, kakor je sedaj urejena v ZemiuzMi, dajejo letalom vse zemljepisne ta vremenske podatke> da letalo budi v najhujši megli ne more izgubditi orientacije. * Smučarski tečaji SPD. Slovensko planinsko drštvo priredi za božične praznike in kasneje razne smučarske tečaje in sicer: V času od 26. decembra do 1. januarja pri hotelu Sv Janez ob Boh. jezeru za začetnike in manj izvežbane. Za učitelje se vrši smuški tečaj pod vodstvom učitelja JZSS g. Jeleniča v koči na Veliki Planini v času od 2. do 10. januarja 1936. V koči na Veliki planini bo stalno na razpolago smuški učitelj od 28. decembra 1935 dalje. Interesentje plačajo minimalno učnino. Enako bo v Domu na Krvavcu od 2. januarja dalje na razpolago smuški učitelj. Vse podrobne informacije dobite v pisarni SPD v Ljubljani na Aleksandrovi cesti 4/1 * ZDRAVLJENJE PREKOMERNE DEBELOSTI. Vzrok debel jen ja je največkrat uživanje preobilne in nesmotreno sestavljene hrane ob nezadostni zaposlitvi mišičevja. Pri moških najdemo vzrok debel je* nja tudi še često v preobilnem uživanju alkoholnih pijač, pri ženskah pa se pojavlja zlasti po prekoračenem 25. letu starosti. Sredstev proti preobilni debelosti ne manjka. Takšna so n. pr. izdatno gibanje mišičevja. šport, mehanična sredstva (masaža), elektrika, parne kopeli itd. Vendar pa ve mo, da imajo te metode vsaka svojo slabo stran, škodljiva pretiravanja in celo nevar* nosti za zdravljenje. Slatinske tablete za hujšanje. ki so sestavljene iz zdravilnih mineralnih soli in neškodljivih ekstraktov zdravilnega rastlinstva, odstranjujejo brez najmanjše neprijetnosti vse pojave in znake čezmerne debelosti Mladeniško sveže se torej počutite, ako uporabljate Slatinske tablete za hujšanje, ker izgine odviSna maščoba s trebuha, s stegen, izpod brade, vratu in skratka povsod, kjer je doslej kazffa zunanjost, pa tudi iz notranjih organov. Nenormatna teža prične padati, telo postane vitko in lahko in daje v pridobljeni not vi nrožnosti zopet veselje do življenja S'a t in.tke tablete se dobe v vseh anotek ah 50 tabl Din 24.—, 100 tabl. Din 39.— in 200 tabl. Din 69,— ZA PTTL.LOVTTK.rE PRISTNA ' ANGLEŠKA VOLNA Toni Jager, Dvorni trg 1. Ljubljana * V zahvali rodbine 2mavc v nedeljski številki je Pomotoma Izostala besei« »oče«, ker za pnko;nim Martinom žmav. eP.m žaHUeio tri hčerke. * Velik vlom v Stični V noči od Sobote na npdpljo so neznafii storilci vV>,m1ii v trg/»v;n.n A lote1 •'n 7,/>rc* v Qt'čn< in odnesli za okrne 1"nnn run m-vnnfafrtnrne eo 'n š-ppco^froe-n biap-a T^Ui »o splazili v trgovino skozi okno. na kate. rp™ so Porvrei prežaCali jn odstranili že 'ezno 'vmfojHp * tTTKATl IMA VELIKE OČI če kota slišimo kašliati se kaj rad s vrini azi iz na-ie podzavesti misel: »Jetiko /mS/, Zeora\> fe ne pomeni vr-fc kaSelj jetike. Jasno pa Br. Ivan Prijatelj med svojimi učenci Ljubljana* 23. decembra. Jubilej univ. prof. dr. Ivana Prijatelja, ki je danes dopolnil 60. leto svojega življenja, je bil prosl-jvljen na skromen, diskreten način, povsem v skladu z osebnostjo jubilanta, ki je svoje delo odtegnil hru-šču in trušču našega časa. 6eprav slednja črka, ki jo je napisal o naši novejši in sta* rejši literaturi, zgovorno izpričuje da me-govc življenjsko delo zajema iz zadnjih globin časa ki ga preživljamo. Širok a javnost ie 60~letnico prof. Prijatelja počastila z izdajo njegovih »Du:evnih j5Tofik>v naših preporod i tel i ev.« ki »o io oskrbeli njegovi učerci. sinoči pa so njegovi bivši in sedanji slušatelji priredili še poseben intimni večer Da bi podčrtali svo* jo oddaljenost od hrupnega nehanja današnjih dni. so učenci sklicali svoj veliki re«i-dez-voue pri Jagru v St Vidu in udeležilo se ga je do 60 oseb. med njinu številni ugledni in plodovi t' slovstveni zgodovinar ji m pisatelji, tako da so bila razen dveh zastopana vsa mese kroji Po zelo nizki oeni, z raznimi navodili za šivanje m krojenje; naposled krojna pola s prvovrstnimi kroji tn originalnimi, modernimi ter narodnimi ročnimi deli s točnimi popisi — vse to za letnih 64.— Din, ki se Lahko plačujejo v obrokih. Na vedji srno tiu sa>mo obseg lista; o vrednosti njegove vsebine ne bomo razpravljali, saj je splošno znano, da je »ženski svet< naš najuglednejši in po vsebini naš naj-reenejši ženski ltet, ki pa je tako spretno nrejevan, da je dostopen vsem slojem Kljub vsej resnosti nudi »ženski svet« na. šim ženam trudi razvedrilo. Prihodnje leto bo prinašaj poleg drugega leposlovnega gradiva zelo zanimivo Povest te dobe narodnostnih bojev na Koroškem izpod pe-rpsa naše mlade, a že znane pisateljice Ljube Prenerjeve. ♦ Zagrebška enološka postaja se seli v nove prostore. V kratkem bo zagrebški enološki postaji omogočeno Intenzivnejše delovanje, ker se seli v nove primernejše prostore. Ta zavod za strokovno preiskovanje vina je najstarejši v državi in tudi na vsem Balkanu. Taka postaja posluje tudi v Beogradu, pripravljajo pa tudi njeno ureditev v Skoplju in Aleksandrovem. Postaja v Zagrebu je že doslej v neprimernih prostorih opravljala ogromno in velevažno delo. Vsako leto preišie veliko število vzorcev vina, daje pa tudi strokov-njaška navodila vinogradnikom. Kakor smo že večkrat poročali, so izidi preiokav mnogokrat porazni. Postaja vodi uspešno borbo proti šmarnici aili »direktorju« to proti najrazličnejšim potvorbam vina. Za preiskave vina bosta sedaj urejena dva kemična laboratorija. Postaji bi bilo treba priključiti še vinarski muzej> kakršne imajo vsa večja mesta v Evropi. Naš božični program Največji menum en talni zgodovinski velefilm \v ZARJI EPOPEJA KRŠČANSTVA. Najburnejše poglavje svetovne zgodovine. Gigantski boji za Kristusov grob. V tem filmu nastopajo: Hrabri kralj Anglije - Rihard Levjesrčni, Saracenski sultan Saladin, Francoski kralj Filip, Novarski kralj Sancha, Nemški cesar Barbarossa, Leopold Avstrijski, Hugo Burgundski, Mihael Ruski, Andrej Ogrski Viljem SiciljanskL Paramountov film v nemškem jezika. Največja epopeja XTL stoletja. Predstave za praznike ob 5., 7 y4 ln 9\/4 Vstopnice se rezervirajo v predprodaji. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Iz Lfublfane u— Slovo dr. Ravniharja od mestnega uradništva- Včeraj ofc desetih ao se zbrar U v sobi mestnega župana vsi načelniki uradov, da se poslove od svojega doeeda* njega Šefa g dr. Vladimirja Ravniharja- V nagovoru je g. župan poudaril vestnost uradništva. na katero se je lahko zanesel v vsakem pogledu. G. magistratni direktor Fr Jančigaj ae je v imenu uradništva zahvalil g. županu dr. Ravnihar ju za ljubeznivost in pravičnost. Se pred tem spreje« mom se je pri g. dr Ravniharju zglasila delegacija Zveze magistralnih organizacij, ki jo je vodil predsednik mag. direktor Pr. Jančigaj Ta je poudaril veliko skrb g. župana za gmotne dobrine podrejenega mu nameščenstva. D ■ C3 ■ C3 ■ C3 ■ OIO ■ O ■ O ■ C=> ■ <=> POZOR1 POZOR! KAVARNA CENTRAL DNEVNO DAMSKI KONCERT VSE TRI PRAZNIKE ODPRTO CELO NOČ OIOIOIOIOIOIOIOIOIC u— Prazniki v kavarni. Za praznike se nadejajo tudi ljubljanske kavarne odlične, ga obiska. Mnogo privlačnosti Ima sedaj restavrirana kavarna »Zvezda«. Okusno prenovljeni prostori s sijajno razsvetljavo so prijetno temperiranL Kavarna je brez dima, ker se neopazno zrači po posebnem, za Ljubljano novem sistemu. NI čudno, da se gostje počutijo prijetno ta udobno ta ker so kava to vse drugo prvovrstne kakovosti, je kavarna Zvezda že danes spet zbirališče solidnega ljubljanskega »veta, ki želi v miru ta udobno čitati svoje Kste in revije, nagledati ae ilustracij ta prijateljsko pokramljatL posebej je Zvezda postala tudi družinska kavarna. Zadnje (tai je dobila tudi povsem novo fino posodo ter je z listi, revijami ta ilustracijami bogato založena. H Zvočni kino Ideal mm ZA BOŽIČNE PRAZNIKE Vesela in zabavna komedija. Lucy Englittch io Theo Lin gen v prekrasnem delu Prava ljubezen — slab denar Smeh, šala, petje grohot in veselje. Predstave ob 5., 7. ta 9 M uri Za praznike ob pol 1L matineja VI ŽELITE modem v zadnji najnovejši obMd Izdelan KLOBUK Oglejte si zalogo klobukov In čepic bres-obvezno pri MIRKO BOGATAJ, LJUBLJANA — STARI TRG 14. Iz Ljutomera Ij— Z novim leiom preseli Franc Seršen v Ljutomeru svojo staroremornirano gostil no v novo hotdsko poslopje Na im oder' nejše opremljene tujske sobe tekoča voda garaže hlevi za konje, izvrstna kuhinja ter priznano izborna vina iz lastni vinogra= dov Za le+o obširen vrt in udobno keglii šče Novo narodno podjetje najtopleje priporočamo. u— Prihofnja premiera v šentjakobskem gledališču ho v soboto 28 t. m ob 20.1». Uprizori se zabavna WaLfriedoVa kmečka burka »Matasano^ega Načeta nesrečna snubitev« (Maksel), ki vsebuje mnogo zdravega humorja to komičnih situacij. Naslovno vlogo i€ra g. Koman; v ostalih vlogah nastopijo dame: Bučarje, va, Cerničeva Gorjupova in gg. Galeta, Gonnik, Moeer, Vizjak ta Vokač Režijo vodi g. Petrovčič. Kdor se hoče dve uri dobro zabavati in nasmejati, naj poseti predstavo. V nedeljo 30. t. m in na novega leta se igra ponovi. u— Ciril Metodove božične razglednice ee prodajajo Po trgovinah, trafikah in v CM pisarni. Beethovnova ul. 2. Kupujte ■domačo b'ago in podpirajte obenem našo ed':no obrambno družbo. u— Pred vsako spremembo vremena Vas pečejo noge in bolijo kurja očesa. Nerazpo-loženi ste, tako rekoč za nobeno delo. Vsak korak za Vas je prava muka. To vse le zato, ker svojim nogam ne posvetite dovolj paž-nje, ker jih redno ne negujete. Obiščite nar So ped i kuro. V posebej za to pripravljeni kopelji Vam osvežimo noge in omehčamo trdo kožo Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debele kožo Postrižemo Vam zarasle nohte. Pedikiranje 6 Din. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaSko masiranje nog. Masaža nog 4 Din. Posetite nas. prepričajte ee sami. Ljubljana, Šelenburgova f. o— Za Abeafnljo in »Ilmpljado v Berlinu se dane« «4»-"i™a vee eret, četnrin na»ta v neposredni vzročni zvezi. Koliko Jta j«, ki bi ieleH če že ne t Abesinijo vsaj v Berlin, pa ne bodo Mnogltt sredstev. Pot M Sv. Duhu na Ostrem vrhu so doživeli v nedeljo 22. t. m. prisrčno slovestnost. Na. rodno-obrambne orgamzaeije mariborska in studenška NO, oblastni o^bor NO. CM D. klub »Meja« so skupno s tukajšnjo držav, no realno gimnazijo organjzirale obdaro. vanje 160 revnih šolskih otrok. Ob krasno uspeli božičnioi je šolski upravjtelj pn Sv. Duhu na Ostrem vrhu g. Anton Bo žič pozdravil predstavnike narodno-cebraimbnih organizacij ter realne gimnazije. ToPlo se je zahvalil za lepe dar0ve, katerih vrednost znaša okoli 4.000 dinarjev. Sledile «o nekatere pevske točke pod vodstvom učiteljice gdč. KobaloVe ter ra®delitev daril, za katere se je revna obmejna deca s solzami v očeh prisrčno zahvaljevala. a— Ro^vške novice. V ponedeljek dne 30. t. m. bo v mestni posvetovalnici 9. se. ja mestnega sveta. Med drugim je na sporedu poročilo o delovanju poiz Gornjega grada o sodni razpravi ge. Zore - Volovškove, le-karnarice iz Mozirja, proti banovinskemu zdravniku g. dr. Lesniki iz Mozirja. Slo je za prijavo dr. Lesnike banski upravi, da ga. Zore-Volovškova v svoji lekarni nezakonito in ljudskemu zdravju škodUjL vo postopa. Pred sreskim sodiščem v Gornjem gradu je bi dr Lesnika zaradi kle-vp+o pogojno obsojen. Kakor nam sedaj poročajo, je bila dne 18 oktobra t. 1. pred okrožnim sodiščem v Celju razorava o prizrvu obsojenega dr. Lesnike. Okrožno Sod:šče ie prizivu ugo_ dilo, dr. Lesniko oprostilo obtožbe in izreklo da zadenejo stroški nostopann pred sreskim in okrožnim sodiščem tožilko. Po izreku prizivne3*i sodišča je bila prijava dr Lesnike bonski upravi isfinita in ie dr. T f^niVa doki 7ni r°snično«t pvorih trdftev Smatramo ja ovoio novrnarcVo dilžn^t. Ja svoje poročilo o prvi razpravi izpopolni mo in popravimo z gornjim poročilom o sodbi pcrizrvnegft sodišča, ki je pr&vomočna Iz Kranja p— Kin° Narodni dom predvaja sa pras. n*ks največji film sedanjosti »Križarji« Z Jesenic a— Kino Radio predvaja na božične praznike: ▼ sredo ob 3., 5. in 8 uri rr, na Štefanovo pa ob 3. uri pop. in ob 8. uri tv. lepo filmsko delo »Španska romanca« (Uspavanka) Dodatki: domač kult film »Živali Jadranskega morja«, glasbeni film »Kradjice glasbe« in film iz serij« »Mornar Popa j«. — Sledi opereta: »Hočem ae poročiti«. Iz Kamnika ka— Zvočni kino Kamnik predaja ▼ sredo četrtek in petek film »Romam ene noči«' Kot predigra se predvajata Mickr miška in Foxov zvočni tednik. Iz Hrastnika h— Skrb za rev®že. V6a javna de>!a &o ustavljena in brezposelni družinski očetje s<} izgubili zadnje 6kroimne zasilužke. Od občine So dobili skromno božično podporo. Brezposelni samci, ki imajo hrano r kuhinji za brezposelne, so dobili božični pri. boijšek. Občinski reveži »o dobili božični dar ▼ polovičnem znesku običajne mesečne podpore, prepotrebnib božičnih darov so bili deležni tudi revni šolarji. TPD jim je za 5000 Din nabavila 62 par0v čevljev, krajevni šolski o^bor pa je naročil 60 parov. Banska uprava je podala za božičnico nekaj blaga, s katerim so obdarovali 20 učencev in učenk. II. rudarska skupma je izprosila pri TPD podporo 2.500 Din in je njen krajevni odibor s tem zneskom nabavil darove za najpotrebnejše. Olajšati bi bilo treba še mnogo gorja, a v hin-Si krizi ni za to potrebnih sredstev. h— Dar zagrebške tvrdke. Tvrrfka Franck iiz Zagreba je Poslala 100 kg srvo-j2hi izdelkov občinski upravi, fci je darove razdelila revežem. Ugledni tvrdki za dar čast in priznanje. DBCJIOIOBOICDIOIOICDIIO JAVNA ZAHVALA Uslužbenci tovarne M. Lajovic družba z o. z. v Ljubljani se iskreno zahvaljujemo gospodu šefu za velikodušno denarno darilo, ki nam ga je poklonil za božičnico. USLUŽBENCI CDBOIOB <=>■<=>■ CDI OB OBOBC Iz Ptuja j— Kaj pa je tebe bilo treba? Dekk Klo-tilda je bila v službi pri nekem posestniku v Lancovi vasi. Imela je pri sebi 6*mesečne-ga nezakonskega sina Ludvika- Gospodar pa ji je te dni odpovedal službo in reva ni vedela. kam. Sama je sicer šila od hiše, otroka pa je pustila gospodarju pred hišo v megu. Ko je gospodar čez nekaj dni srečal K loti Ho, ji je naročil, "naj pride po otroka, Klotilda pa mu je odvrnila, da otroka ne vzame, ker ji je tako nasvetovala neka Katarina Krajnčeva. Turk je malto enostavno otroka zanesel pred hišo Katarine Krajmče-ve in ji ga posadi na hišni prag, kjer ga je Krajnčeva kmalu našla in ga vzela k seibi, o najdbi pa takoj obvestila občinskega od* bornika Krajnca Ivana, ki je nedolžno dete vzel k sebi v rejo, o tragediji nebog-Ijenčka pa je obvestil orožnike in j« zadeva prijavljena sodišču. j— Hotel Osterberger Btoj, za časa božičnih praiznikov koncert. j— Kino predvaja na Božič in Štefanovo obakrat ob pol 19. in pol 21. uri frhn »Poslovilni valček« t Wolfgangom Lfbenei- nerjem. Predigra Merkurjev tednik. ★ RIBNICA. Sokolski zvočni ldno pred vat« za božič ob 15.15 in 20. nri ter na fttefano« vo ob običajnih urah monumentalni film >Klpopatra«r. Za dodatek nov Merkurjev zvočni tednik in barvam Silr-film iXV de« č.jem carstvu«. SEVNICA. Zvočni ktao pr^aja «a božič 35. trn 26. t. m. rsakokrat o*> ^17. Jn 20. zgodovinski velefilin iz Nerono^h časov »V znamenju križa«. QUAL!T£ PRIVATNA KLINIKA ZA BOLEZNI SRCA v sanatoriju dr. Ldw-a, DUNAJ specijalno zdravljenje vseh bolezni srca ln žilja. - Zdravniško vodstvo: univerz, docent Dr. Rihard Singer Pojasnila daje vodstvo sanatorija, VVien, IX. Mariannen-gasse 20, telefon A 24-5-60. Naše gledališče DRAMA Torek 24.: Zaprto. Sreda 25.: Ob 20. Moličre. Premiera. Izven. Četrtek 26.: Ob 15.: Uboga Ančka. Mladinska predstava. Izven. Globoko zniža* ne cene od 20 Din navzdoL — Ob 20. '• Vesela božja pot Izven. Znižane cene. OPERA Torek 24.: Zaprto. Sreda 25.: Ob 15. Madame ButterfU. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdoL (M) 20. Prešmentani grad. Premiera, laven. Četrtek 26.: Ob 15. Ples ▼ SotoJtl Ixt«l Znižane cene ob 30 Din navzdoL Ob 20. Prešmentani grad. Izven. Šentjakobsko gledališče Začetek ob 20.15 Sobota. 29.: Matasanovega Načeta nesrečna snubitev (Maksel). Premiera. Nedelja, 30.: Matasanovega Načeta nesre8-ija snubitev (Maksel). Sreda, 1. jan.: Matasanovega Načeta nesreč« na snubitev. (Maksel). Mariborsko gledališč« Torek 24.: Zaprto. Sreda 25.: Ob 15. Vihar v kozarcu. Znižan« cene. Zadnjič. Ob 20. Bajadera. Premiera, Izven. Četrtek, 26.: Ob 15. Poljska kri. Znižane cene. — Ob 20. Bajadera. '^destrl Samo btoCi ictiB&r iz upognjenega lesa združujejo eCegattcc z izredno odpet-nostjo In tipe$~ ftoUjo ^emec-^o. Zahtevajte le našo blago v vseh trgovinah pohištva KAMNIK Radio Sreda % dseembr« Ljubljana 9: Harfa sok).—Versko predavanje (g. Jož« Jagodic).—10: Prenos iz ljubljanske stolnice.—ll-lo: SLarvnostm koncert Radio orkestra.—12: Čas, spored.— 12.15: Božične pesmi raznih narodov na ploščah.—15: Wagnerjeva opera »Tanh^o. ser« na ploščah__15.40: Koncert vojaške godbe 40. pp. Triglavskega.—17: Božična igra.—19.30: Nac. ura—20: Cas. vreme, spored,—20.10: K°ralni zbori iz Bachovega Božičnega oratorija. Izvaja glasbeno društvo »Sloga« s sodelovanjem Radio orkestra, di» rigent Heri SveteL—20.45: Celo šolo ja g. Bogi Leskovi c.—21.15: Koncert tamba-ralkega orkestra: Božične pesmi, vodi g. Karmelj Lojze—22: Cas, vreme, spored.— 22Jo: Radio orkester. ^(/Iv^t^/viiTvvu/^/^i/^^iTv^iZi^i/^^i/J/J,.^----------------'-Č3T"1 VAŠE GESLO NAJ TOREJ gp Mi Ig BODE: ^ ZA VAŠO KOŽO ZA VAŠE LASE H ZA VA** ' ^ v, ROKA. si ^ m m ck m^ž ^ ŠAMPON m m OTROŠKO MILO šjfi ^sJtF $ M^Jr Z DODATKOM ^a NARAVNE SVILE m ................ Beograd 1650: Narodno melodije.—19J0: Haydnove orkestralne skladbe.—20^0: Narodne pesmi,—21.06: Operetna muzika.— 22.25: Jazz. — Zagreb 12: Božično pesmi-— 19.50: Plošče.—20: Prenos i* Ljubljano^-22.15: Ples.—Praga 19.10: Dvofak: Bagato-le.—19.55: Balet—22.15: Schutzov Božični oratorij.—22.30: Salonski orkester^ Varšava 20.30: Koncert Ade Sari—21: Oiopinove skladbe.—21.50: Lahka in plesna muzika^ Dunaj 10.40: Godba na pihala,—12-lft: Orkester,—16.06: Opera »Kavalir s rožo«.— 19.10: Pester program.—<20.40: Koncert dunajskih iilharmonikov—22.10: Pesem in ples. — 24: Dunajska glasba*—Borlia 19: Lahka godba,—20.10: Orkestralen in povski koncert — 22^0: Lahka godba— MUnehen 18.05: Wagner: Mojstri pevci norimberski> 19.26: Plošče.—23: Plesni orkester. — Stutt-gart 20: Večer operne glasbe. — 2SUJ0: plesna muzika.—24: Koncert orkestra i® solistov,—Rim 17.15: Salonski kvintet— 20.25: Operetni večer. četrtek 26. decembra LJubljana 9: Kmečki trio (gg. Grego«, Stanko, Nachforg). — 9.45: Versko predavanje (g.p. Valerian Učak).—10: Prenos iz cerkve sv. Cirila in Metoda —10.50: Nagrajena in odkupljena dela letošnjega glasbenega natečaja.—!l.30: Mladinska ura: Micky miška pod božičnim drevesom.—12: Čas, spored.—12.15: Plošče po željah—15: Nadalje« vanje programa od 10.50,—16.30: Ilja Alojzij: Mihovega Tineta sveti večer (bere g. Vak> Bratina, član Nar. gled.).—17: Prenos lahke glasbe x nebotičnika.—19.30: Na«, ura_20: Cas, poročila« spored__20.15: Poglejmo na gorenjsko stran v Crnd graben in Moravče.—22: Čas, vreme, poročila, spored.—22.15: RonnJ—jaza. Beograd 17: Komorna glasba-—19.50: Plo» šče.—20: Klavirski koncert — 20.35: Simf. koncert godbe kraljeve garde.—22.30: Lahka glasba.—Zagreb 12: Plošče,—17: Nabožne pesmi.—20: Prenos k Beograda,—22.15: Ples,—Praga 19.30: Prenos Verdijeve opere »Don Karloe«.—22.56: Plošče.—Varšava ah Klavirske skladbe. — 20.20: Zabaval pro« gram,—21: Opereta.—22.16: Plesna muzika.—Dunaj 11.25: Simf. koncert —12.3&: Lahka godba—15.40: Komorne skladbe.— 17.25: Predmestne zgodbe.—20: Spevoigra^ 20.10= Pesmi.—23.05: Godba na pihala.— 0.20: Ples__Berlin 20: Prenos Puccinijeve opere >Turandot«.—23: Lahka glasba,—24: Plesni orkester.—Mfinchen 19: Božične slike.—21.10: Po nordijskih , deželah.—22.30: Komorni koncert.—Stuttgart 20: Ples pod drevescem. —21.30: Zvočne slike.— 22.30: Vojaška godba-—24: Nočni koncert— Rim 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert— 20.30: Mascagnijeva opera »Iris«. 2HHQHHHQHHHHHE2QHHHHHHG3QHHHe™ 10" SLAD ▼ koščkih S g ŽE DOLGA LETA NAJBOLJŠE SREDSTVO PROTI KAŠLJU g„MARG ftJ nrvr /i* t IN HRIPAVOSTI KONKUREN ia H 3 BREZKONKURENČNO! U Čuvajte se pred ponaredbami, ki so brez vrednosti, škoda za Vaš denar ! iq Zahtevajte edino pravi »Margo-slad« v originalnih vrečicah. Q t * Gospodarstvo Italija dolguje Avstriji za uvoženo blago 60 milijonov šilingov Kakor smo že ponovno omeni1] je -'rvoz. na konjunktura ki je za Avstrijo nastopi]« v prometu z Itali jo v trenotku uvel javi je-n)a gospodarskih sankcij proti Italiji, kmalu splahnela in sicer ne toliko zaradi tega. ker Italita uvoženega blaga ne plača. Navzlic skrajnim omejitvam uvoza v Italijo obstajajo za Avstrijo, ki se sankcij ne udeležuje še vedno znatne možnosti izvoza v Italijo vendar 90 izvoznik' postali skrajno rezerviram in so de'oma ustavili nadaljnie pošiljke v Iteli jo. ker tuj izgleda za plačilo ▼ bližnjem času. deloma pa izvozniki nimajo finančnih sredstev, da bi nadalje kreditiral* blajgo za izvoz Tako je v zadniem času avstrijski izvoz v Italijo hudo zastal. Avstrijski izvozniki se zlasti pritožujejo, ker Italija iz drugih držav, zlasti iz Amerike. kupuje blago in ga plačuje v zlatu, medtem ko Avstriji ostane dolžna. Po informacijah dunajskega dopisnika »Frankfurter Zeitung« znašajo ter;atve avstrijskih izvoznikov v Italijo že 60 mili:o-nov Din Avstrijska vlada si prizadeva dosegi vsaj poetom no likvidacijo teh terjate? m je pretekli teden skleni!« z ItaHio i nov sporazum o plačilnem prometu. Po 1 tem sporazumu, ki naj omogoči postopno 1 poravnavo avstrovslrih terjatev, bo Italija dolžne zneske ki bodo zapadli do konca t. L, poravnala do konca marca prihodnjega leta in sicer v valuti na katero se glasijo te terjatve, odnosno v šilingih Po 1. aprilu prihodnjega leta pa se bodo vsa plač?« vršila rvreko posebnega računa pri avstrijski Narodni banki v šilingih, preko katerega se bodo vrnile tudi finančno transakcije. Avstrijski izvozniki pa so že sedaj sklenili prodajati v Italiji Ie za šilinge in feikturirati 'e » šilingih da se vsa i za bodoče izognejo tečajni izgub5 pri lirah, ki šfak ie obstoja v znatni meri nri velikem delu starih teri«tev v Italiji. Kakor zatr-juie dunajski dopisnik »Frankfurter Zeitung« se v poučenih krogih tudi za bodoče ne presojajo ugodno izgledi za uvoz. Italijanske zlate rezerve Odkar je Italijanska banka pred dvema mesecema prenehala objavljati svoje tedenske izkaze o stanju, ni mogoče več zfisledovatn gibanja zla tih monetarnih rezerv Italije. Poslednji izkaz, ki ga je objavila Italijanska oanka od 20. oktobra t. 1. je zaznamoval že skrčenje zlatith rezerv na 4025 milijonov lir in deviznih rezerv na 379 m>ilij"nov Od konca julija do 20 oktobra je Italijanska banka morala oddati že za 1588 milijonov lir zlata in deviz kajti zlat« in devizne rezerve so še ob koncu letošnjega julija znašale 5613 milijonov I It V zadnjih dveh mesecih so se za. rodi vojne v Afriki oddaje zlata in deviz še povečale m danes sodijo v zapadnoev-ropsiknh finančnih krogih, da znašajo zlate rezerve Italijanske banke le še 2.5 milijarde lir Zlasti zadnje dni eo bile te oddaje znatne im je n. pr 20 t. m. Italijanska banka posla'a Francoski banki 18 ton zlata v vrednosti 280 milijonov l«r (zr-aču-nano po nov- odkupna ceni) Po vesteh iz Pariza pa pričakujejo v prihodnjih dneh nadaljnje pošiljke zlata iz Italije. Italijanska akcija za zbiranj« zlata je v glavnem zaključena im n: znano koliko zlata je doslej Italijanska banka zbrala Milanski »Stampa« navaja kot cilj te nabiralne akcije, da se zbere skupaj za poj milijard« lir zlata. Upoštevati pa je še treba najnovejšo akcijo za oddajo poročnih prstanov Tu računajo, da bo mogoče dobiti maksimalno 8 milijonov komadov poročnih prstanov in če upoštevamo, da vsebuje vsak poročni prPtan po 5 gr zlata, bi to dalo skupaj za 600 mili ionov lir z'ata. Skupaj je torej računati še z dodatno rezervo nekaj nad 1 milijardo lir zlata, Id pa bo tudi kmalu porabljena, če •e bo vojni pohod ▼ Afriki zavlekel. Pomanjkanje papirja V vrsto blaga, ki se zaradi pomanjkanja surovin v Italiji vedno težje dobi m nuj cena stalno narašča je prištevati poleg bencina, kuriva in železa zlasti tudi papir. Omejitev obsega listov in formata je najvidnejši izraz tega pomanjkanja. Dosedanja štedliivost s papirjem pa se je že razvila v občutno pomanjkanje in je cena navzlic omej:tvi porabe v zadnjem času znatno narasla. Tako so s« n pr papirnate vreče za. cement, ki se sedaj mnogo potrebujejo, podražile od 23 na 35—40 lir na meterski stot Cena takozvanemu arhivskemu papirju se je dvignila od 31.50 na 70 lir Za produkcijo cenejšega papiT-ja se je podražila najvažnejša sirovina t. j. stari papir, ki se je podražil od 7 Ht v juniju na 15 do 20 lir Sedaj so poverili nabiranje starega papirja Rdečemu križu, ki je organiziral nabiralnice. kjer plačujejo za stari p3pir po kakovosti 17-50 do 35 lir. Kako daleč se je v Italiji že razvilo vezano vojno gospodarstvo nam kaže naraščajoče število državnih monopolov Najnovejšemu monopolu za pcmorski prevoz se je te dni pridružil nov monopol za trgovino in predelavo banan, ki velja za Italijo ki njene kolonije. Od 1. januarja leta 1936. bodo smeli lastniki plantaž v italijanski Somalija prodati svoje binane izključno monopolskemu uradu, ki ga bo ustanovilo kolonialno ministrstvo. Veliko prizadevanje se vidi v zadnjem času tudi za razširjenje italijanske domače produkciie premoga Za povečanje obratov v premogovnikih v Istri in Španiji je drževa dala na raznolago 30 milijonov lir in bo sedaj istrski d-rižba.. ki je poldrr^vna ustanova, zvišala svojo glavnico od 28 do 40 milijonov lir. oni, ki vedno poudarjajo važnost privatne iniciative, menda namenoma pozabljajo, da je taš osebna iniciativa najvažnejši sestavni del gospodarskega liberalizma. Z gospo« darskim liberalizmom je podobno kakor z metafiziko v filozofiji; pri enih vratih jo mečejo ven. da jo potem pri drugih vratih zopet vtihotapijo. V tej zvezi je treba registrirati še naslednje: na gospodarski konferenci, ki se je vršila meseca septembra v Rusiji eo mnogo razpravljali o pomanjkanju konzumnega blaga. Pri tej razpravi je vsakdo hotel kriv* do odvrniti na drugega. Moskovska »Pravda« (od 8. septembra) je o priliki razprave o problemih te konference morala končno priznati, kaj prav za_ prav. manjka v sovjetski Rusiji: osebne iniciative. HG&S99 Bodoče matere morajo skrbeti da se izognejo vsaki leni-vosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne FRANZ'J OSEFO VE grenčice. FRANZ-J ©ŠEFOVA voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. Ogl reg & br. 26485/» Gospodarski liberalizem Pod gornjim naslovom prinaša ugledna »Neue Ziirchei Zeitung« zanimiv uvodni članek iz katerega posnemamo naslednje poučne odstavke: V današnjem času je prišlo v modo zabavljanje čez gospodarski liberalizem. Zdi se. da sta v te; točki enakih misli največja medsebojna nasprotnika: desničarski radi-kaiizem in levičarski radikalizem. Način kri* tiike in zmerjanja je postal že običajen. Pri tem pa vidimo da manjka onim ki se spuščajo v najostrejšo kritiko osnovno znanje o tem. kaj je gospodarski liberalizem Že identificiranje modernega gospodarskega liberalizma z »liberalističnim sistemom« do* volj označuje neznanje. Gospodarski liberalizem je ogromna duhovna zgradba, ki 90 jo gradili skozi stoletja najznamenitejši možje na polju narodnega gospodarstva Gospodarski liberalizem ni samo gospodarska teorija, temveč obsega osnovne probleme zgodovinske, pravne, kulturne in moralne filozofije Kdor hoče da* ne* skratka izjaviti da se je gospodarski liberalizem preživel, ta je v gospodarsko-teoretičnib stvareh pravi začetnik. Modemi gospodarski liberalizem, ki dane? vlada v kulturnih državah se seveda bistveno razlikuj od gospodarskega libera« lizma starega kova ali kakor pravijo dile* tanti od liberalističnega sistema- Manrhe-grterstvo ki proglaša načelo »laisser faire« kot kategorični imperativ na polju gospo* darske politike je prav za prav pravo ime za stari gospodarski liberalizem, ki se opira na napačno predpostavko, da je interes posameznika docela identičen z interesom skupnosti, ker obstoja po naravi harmonija interesov. Manchesterski nauk pa ni dolgo živel. Saj je že skoro 60 let izključen iz okvira nacionalne ekonomije, ki je sicer zgrajena na osnovah gospodarskega liberalizma, sloni pa na ideji socialne reforme. Z drugimi besedami moderni gospodarski liberalizem se razvija v smeri socialne re» forme in se zato pogosto označuje kot socialni liberalizem, to je od države urejevan gospodarski liberalizem Vprašanje obstoja le v tem, kje se postavijo meje državne intervencije. Vso gospodarsko politiko kulturnih držav v zadn jih petdesetih letih, so vodili v duhu socialnega liberalizma. To se vidi zlasti v podržavljenju prometnih sredstev, v delav* ski zaščitni zakonodaji v socialnem zavarovanju, obrtni zakonodaji, denarništvu in raznih zakonih ki urejajo državno nadzorstvo v raznih panogah gospodarskega ude j« stvovanja. V tem pogledu so značilna tudi načela, ki jih proglašata fašizem in nemški hitle-rizem. Mussolini je sicer ponovno ostro napadel gospodarski liberalizem, pri tem pa je izrecno poudaril važnost osebne inicati* ve. Predstavniki nemškega režima pa ne zamudijo prilike, da ne bi poudarjali veliko važnost osebne in privatne iniciative za uspešen razvoj gospodarskega življenja- Vsi $ § IK< © ® 1 Tvornaca gume izdeluje vse vrste cevi, plošče za zaanašenje, velo pribor, vse perono-spora predmete, ves instalacijski materija! io različne druge gumene proizvode. ® {& IK< O ® i Za industrije izdelujemo vse specialne predmete po načrtih, preoblačimo valje za tekstilno, usnjarsko papirno industrijo itd., izdelujemo vse vrste specialnih cevi itd itd. Vaša cenjena vprašanja pošiljajte brect obveze za nakup na: Tvornnca gumenih proizvodov ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI _TELEFON 33-87_ AMS BOŽIČNI PROGRAM grandiozni alpinski film Kralj Mont Blanca Prvi vzpon na Mont Blanc I. 1786. Lepi posnetki V glavnih vlogah: SEPP RIST. BRIGITE HORNEY. Režija — : Dr. A. Fank. Glazba: Giuseppe Becce. Dopolnilo Foxov zvočni tednik. Film se predvaja samo v sredo in četrtek ob 3. 5. 7 in 9 uri. Najnižje cene: Din 3.50, 4.50. 5.50, 6..50. balkon Din 8— PREDELANA APARATURA V petek oh 20. uri opereta: EVINO OROŽJE. Vstop Din 3— Pride premiera: DEKLE S PROKU* RO. Gerda Mau.rus. Davčne in taksne ugodnosti za hotelsko industrijo Z zakonom o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo, ki je stopil v veljavo 19. julija 1830f so bile dovoljene davčne in taJcsne ugodnosti za hotele t restavracije im gostilne v kopališčih ln turističnih krajih. Medtem ko zakom dovoljuje te ugodnosti na spoIšmoi vsebuje še dodatne ugodnosti za velike obrate (§ 3), toda le za onej ki so bili otvorjemi v novo zgrajenih poslopjih v roku treh let od dneva ko. je stopil ta zaikon v veljavo. Ker so te dodatne ugodnosti že ugasnile 19. julija 1933. za vse po tem datumu novo otvorje-ne obrate in obstoj« nadaljnja potreba pospeševanja gradnje velike tujsko prometne industrije, je ministrs/kj svet na podlagi pooblastila v finančnem zakonu predpisal uredbo o davčni in taksni ugodnosti za hotelsko Industrijo. Ta uredba pravi, dg se obnovijo ugodnosti iz § 3 zakona o davšnih in taksnih ugodnostih . 33 hotelsko indu-strijo^in sicpir za hotel*- "restavracije, pen-zije in gostilne, k! se otverijc v treh letih od dne uveljavljenja te uredbe. Po S 3 zakona se zmanjša davčna osnova v teku prvega petletnega razdobja za nadaljnjih 20% (poleg splošnjega zmanjšanja za 40%), v drugem petletnem razdobju za na<3aljnjih 15% (poleg splošnih 30%)t in v tretjem za nadaljnjih 10% (poleg 20%), in sicer za obrate otvorjene v novozgrajenih poslopjih z glavnico najmanj 500.000 do 2 milijona Din. Za obrate otvorjene z gilavmico 2 do 5 milijona Dim pa se poviša odstotek zmanjšanj^ daivčne osnove še za nadaljnjih 20% in pri glavnici preko 5 milijonov I^im še za nadaljnjih 5%. Takim obratom se odobrijo tudi ugodnosti iz točk 3. in 4. § 2. zakona (oprostitev od taks za gocSbe, od taks na vstopnice .za zabave, koncerte, predstave in razstave, ki se prirejajo v teh prostorih ter od taks za kupne pogodbe) in ugodnosti iz § 4. istega zakona (ustrezajoče znižanje samoupravnih doklad). a d BEOGRAD, Kralja Petra 85. Odplačilo kmečkih dolgov pri zadrugah Kakor Je »Jutro« te pred tedni poročalo, je m/iaii6ter za kmetijstvo Sv. Stankove v smislu nove uredbe o zaščiti kmeta odobril odpuačiini načrt, po katerem bodo za druge članice Zveze slovenskih zadrug Zadružne zveze in Zveze gospodarskih zadrug izterjevale od dolžnikov kane. tov svoje terjatve, nastale pred 20. aipri. lom 1932. Ta odplačilni načrt je bM tudi že objavljen v »Službenem listu« dravske banovine od 14. t. m. in je ta dara dobil obvezno moč. No vi, od kmetijskega ministra oHoibrem odplačilni načrt se v bistvu ne razlikuje od dosedanjega cyi|plačiflmesga načrta, ki je bil iadan na podlagi uredbe o zaščiti kme. ta od 2 februarja tega leta in je dobil obvezno moč letos v maju. Spremenjen je 1« člen 8., ki se sedaj glasi takole: Obresti, kj bi jih moral dolžnik plačati 15. deceim. bna 1934. »e sunejo Po prisilni poti izterjati takoj po objavi tega odplačilnega načrta v kolikor jih zadruge niso iztirjale ali vložile po členu 8. odplačilnega načrta zvez z dne 1. maja 1935. Gospodarske vesti = Težkoče pri dobavi bombažnega pre. diva fz inozemstva. Kakor znano, so naše tekstilne ♦vornicedo srede !etošnjega leta pretežni del potrebnega bombažnega pre-diva uvažale iz Italije, pozneje, ko italijansko predivo ni bilo več konkurenčno, pa ee je zopet dvignil uvoz prediva iz Češkoslovaške, kjer smo prejšnja leta kupovali velike količine te sarovine Sedaj je odpadla vsaka možnost uvoza iz Italije. Češkoslovaška pa je nedavno sklenila deloma omejiti izvoz prediva v one klirinške države v katerih ima znatne klirinške terjatve Med te države spada tudi Jugoslavija. Preko določenih kontingentov zahteva Češkoslovaška plačilo v devizah, sklicujoč se na to, da mora sama sirov bombaž uvažati proti p1ači'u v devizah Oskrba naš;h tekstilnih tvornic z bombažnem predivom trenotno ni v večji meri ogrožena, vendar INSEJURAJTE V „JUTRU" j-.- • Mv ^ A~ i •srž -3;^ r.••.-." ; h. . --'T M^M -ti. MŠM- ti ■ mmb*.^ SCH-PA.RT E M Hi RCM£N ■■ 6-16.Ff:6kUAR.J!l ZASIGDBAJTE SI VSTOPNICO ZA OLIMPIJSKE ZIMSKE IGRE OD G.—IG. FEBRUARJA 1936 V GARMISCH-PARTEN Vsa pojasnila daje NEMŠKI PROMETNI BIRO, BEOGRAD, KNE1 EV SPOSIENIK 5, TELEFON 27-290 tn S0-00S. SrU. so potrebni koraki, da si zasiguramo dobavo te sirovine, sicer bi morale naše tekstilne tvornice omejiti produkcijo. Zveza tekstilnih tvornic v naši državi je zaradi tega sklicala posebno konferenco, ki se bo vršila v Beogradu in kjer bodo proučili sedanje stanje in možnosti rešitve. Glede na trgovinsko pogajanje s Španijo obstojajo možnosti da bomo uvažali večje ko-Mčdne bombažnega prediva iz Španije, zlasti če nem bo Španija omogočila večji izvoz našega lesa. Vrhu tega bomo laihko z uvozom prediva iz Španije likvidirali naše terjatve v tej državi. Za uvoz iz Španije vlada že nekaj tednov živahne zanimanje, ki se je pokazalo tudi ▼ visokem tečaju španskih pezet v privatnem kliringu. = Stanje državne hipotekarne banko. V teku novembra so se blagajniška sredstva Državne hipotekarne banke zopet povečala od 411.9 na 476.7 milijona Din (lani ob koncu novembra so znašala2l45 milijona Din). Posojila na nepremičnine in komunalna posojila so nazadovala tekom meseca za 17 milijonov Din in so znašala ob koncu meseca 1751 milijonov Din. Le nebistveno so nazadovala posojila vodnim zadrugam, ki so znašala ob koncu meseca 79.6 milijona Din, menična posojila na hipoteko pa w se za malenkost povečala na 107.2 milijona Din. Portfelj domačih menic se je dvignil za 8.0 na 81.5 milijona Din. lombardna po* sojila, ki so se že prejšnji mesec povečala od 80.8 na 106.8. pa 90 ponovno narasla na 117.0 milijona Din. Dolg finančnega ministrstva v tekočem računu, ki je prejšnji mesec nazadoval od 606.2 na 621.4 »e je ponovno skrčil na 608.8 milijona Din. Privatne hranilne vloge ki so se v septembru in oktobru nekoliko skrčile, so v novembru narasle za 9.3 na 11395 milijona Din. Hra nilne vloge po tekočih računih pa so se povečale za 4.2 na 242.5 milijona Din. Pove* čanje opažamo tudi v nasprotju s prejšnjim mesecem pri fondih in kapitalih javnih ustanov, in sicer od 1714 na 1737 milijonov Din. = VlnSka razstava dne 18. t. m. t Ormožu. je ob velikii udeležbi interesentov potekla zelo povoljno. Razstavljenih je bilo vsega 215 vrst vina. ki jih je vse poskusila in ocenila posebna strokovna komisija Ob tej priliki je bilo ugotovljena, da je letošnja pridelek ormoško-ljutomer-skih goric zelo dober ter ga odlikuje zlasti harmoničen okus ter fini arama. Vina 14 razstavi jalcev so bila ocenjena odHčno, nad polovico razstavi jen Hh vrrst pa prav dobro. Razstavo in sejem j« otvorii ob uri zastopnik g. bana. referent za vinarstvo pri bamski upravi g. Flego, ka je ob tej priliki povdarjal veliko razliko med vinogradništvom dravske banovine, zlasti ormoško-ljutomerekega okoliša, ter onim v vzhodnih predelih države, kjer se goji vinska trta na tleh, ki so popolnoma spo-9ofon« za uspešno gojitev drugih kmetijskih kultur im kjer vina zaradi rodovitnosti zemlje ter nizkih pridelovalnih stroškov našimi viimom silno konkurirajo. Res so sicer naša vime kvalitetno mnogo boljša, toda konzum išče zaradi denarne »tiske predvsem cenejša vina, četudi so kvalitetno mnogo mamj vredna. Apeliral je na vinske trgovce in gostilničarje, naj to razliko in težke razmere, v katerih se nahajajo naši vinogradniki, upoštevajo. Došle goste ter udeležence sta pozdranrla tudi predsednik mestne občine Ormož g. dr. Tome Hrovat ter predsednik Kletarskega društva g. Pe^er Sadcavec. Prijavljenih kupčij je bilo sklenjenih na sejmu za 741 hI vina. Mnogi interesenti pa so razstavljena vina le pokue^i tn zaznamoval za poznejše nabave. Vsi udeleženci so se izražali pohvalno o razstavi sami ter povdeTiaid zlast' svoje zadovoljstvo, da se j« priredila v 0"mo£u. Zanimivo je. da so interesent je prihflinli v precejšnjem številu še nasanja dva dneva po razstavi v mnenju, da razstava še traja ter bi morda bilo dobro, da se tPike prireditev v bodoče raztegne na več dni. = Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani bo poslovala za stranke dne 24. t. m. od 8. do 12.30. Borze 23. decembra Na ljubi jansk-i borzi sta se devizi New-york in London danes za malenkost okrepili Ker se je švicarski frank sedaj nekoliko popravil je Narodna b"nika zopet zvi- __ šal« tečaj za devizo Curih in sicer od 1424.55 do 14%.54 V privatnem kliringu se je avstrijski šiling ponovno nekoliko podraži im no tira 9X0 do 9J0. .V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet ▼ strijskih šilingih po 9.05, v angleških funtih po 248.87 in v grških bonih po 29.8750, španske pezete pa so se nudile po 6.80. Nemške komzenzacajeke marke so se trgo_ vale v Zagrebu po HjOI m ▼ Beogradu pm 14.0616. Na zagrebškem efektnem tržišča se jg vojna škoda trgovala za kaao po 359 (r Beogradu po 367—369), sa december pa p« 360. V ostalih državnih vrednotah ni bit* prometa. Devize Ljubljana. {Amsterdam 2973.45—2988.0^ Beriin 1754-5&-1768.41, Bruselj TXJ83-~ 742.89, Curih 1423.00—1430.07, London 215.86—217.92, NewTOrk 43t52.66-43R8.9a, Par! z 289.07—2P0.51, Praga 181.60—182.71. Curih. Beograd 7.01, Pariz 30.3050, London 15.1975, Nevryork 308.375, Bruselj 51.90. MHam 24.75, Madrid 42.10, Amste*. dam 206.85, Berfei 123.80, Dunaj 57.501 Stockholim 78.3625, Oslo 76.3625, Kofcen. havn 67.85, Praga 12.77, Varšava 56.0750» A teme 2-90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote? Vojn« Skoda 35?.—369, za dec. 357-^359, sa rasne 360 bi., 7% »vest. 78 bL. 7% stafcffi* 75—78^ 4% agrarne 46J0 bL. 6% begluike 60—61» 6% daJm. agrarne 59—61, 7% Blair 71 bU delnice: PAB 239—242. Trbovetjefc« 120— 130, Šečemna Osijek 130 bL Beograd. Vojna Skock 357.50—358, (363! -Ji59), za jsn. 357—358 (356-399), 7% in. vest 78.25—79 (78.50), 7% sMaz. — (78V 6% beghnSke 64.50 bL (64). 6% dahn. sgrar-n« 62-62.50 (62.25), 7% ffiaar 71.75 bi <71.50), 8% BUbet 80-50—81^0, 7% Dri. bife. banka 77-50 den„ Narodna banka 6400—» 6500 (6400), PIAB 237.50-339 (238—341^. Blagovna tržišča '4- Novossdsks blagovna bona (23.1mj| Tendenca čvrsta Premet srednji pisnica baška 161—167, ladja Tea 173—175 b*> * ška. ladja Begej 172 — 174 slavonska ta sremskt 164 — 166; banatska 164 — 16% O ve«: ba&ki, sremski im alavooskl 140 do 132.50. Ječmen: ba&ki in sremski, 94 tog 132.50—137.50. Turščiea: badka, aremsk« in bamatsflca stara 109 — 110 nova 106 do 107. Moka: ha£ka in btunatska *0ga ta >Ogg< 240—266; >2< 206—246; >5« MS do 225; »6c 180—205; »7< 146—lflO; >8« 108 do 110 Fižol; baSki im sremski beH breg vreč, 2*h 226—235. Otrobi: baSki, srecoskt in banatska ▼ jotastih vrečah 83 — 87. -f- BudlmpeStanska terminska borza. (29L t m) Tendenca prijazna. Pšenica: za 18.41—18.42, za maj 18.55—18.56; " za maj 1638—16.60. VDRL 4- Vinska trgsvtas. ▼ HaJozab zjastl v Zavrta la se v®ako leto pridna najžiahtaejta kapljica. TuiJl letos je trta bogato obrodk la zlasti v viBjih l^ah, do&kn Js ▼ otfjo ležečih krajih spoenlaKtenska rteoa oodAHa pridelek. Ze pr«d trgatvijo ®e j« pokanj dia bo kvaliteta vina Izredno dobca. ta s« vimogradmik nI motil, saj Je fened vt&akl mošt 0*1 20 db 23» sladkorja. Bo »vretjs mošta Je pokazala vinska tebtmfca, da kno letošnje vino i« Turškega vrha 14 do V* alkohola, kar Je manogo, sad >e hnedo vino druga leta 10 do 12» eJkohola. Ktjufc tej iznedioo dobri kvaliteti tal tugodmJb. eenab (to rimo se prodaja po S-50 do 6.60 Dta^ ai zairliovoljivih kupčij. G«0UtaKer d aa. la^a zalogo z nnvenskega nogometnega aaveza je prvovrsten dogodek v našem športnem življenja. Letošnja skupščina je bila na zunaj sicer v vsem podobna prejšnjim, na važnosti pa je pridobila, kakor se to neverjetno sliši, fiele po svojem zaključku. Od običajnih in izrednih točk dnevnega reda »o bile tri, ki so zanimale celokupni naš športni pokret: volitev novega odbora, vprašanje nove definicije amaterizma (pro-fesionalizem) in—državno prvenstvo. Na prvih konferencah Začetek skupščine, vsaj ofidelne js vedno določen na nedeljo dopoldne. Tako tudi letos. V resnici pa se skupščina začne že v petek zvečer pred skupščinsko nedeljo. Takrat se zberejo najintimnejši zaupniki in ■odelavci savezni iz province in v glavnih obrisih v naprej določijo, kaj bo nedeljska skupščina izglasovala- Običajno skliče sa-vezna uprava v soboto zvečer nekako pol-oficieloo konferenco vseh delegatov, na kateri se pa, po običaju, že ne da več mnogo spremeniti na že v naprej določenem sporedu. Letos so delali v petek zvečer raču« ne brez krčmarja. Kajti težina situacije se je letos prenesla na dogodke v soboto, ker so se glavni akterji šele ta dan zbrali. Oficielno prvo posvetovanje je bilo sklicano sicer šele za osmo uro zvečer, v tesnih aa-veznih prostorih na Obilice vem vencu 3 pa so se začeli delegati drenjati že od tretje popoldanske ure naprej. V dveh majhnih sobah so se stiskali delegati, ki jim pravijo »lahke havbice«, ker imajo samo po en glas. V debatah, tj. v mlatenju prazne slame so vztrajali do oficielnega začetka konference. y sejni dvoranici JNS so med tem zborovali delegati, od katerih je vsak štel že po več poverilnic, do 10 in Se Par več. Ti so ie dostojanstveni in bolj realno gledajo na važna vprašanja, kakor so državno prvenstvo, sprememb« famoznega §7 itd. Savez Pa ima še posebno sobo. v kateri sprejema« jo zastopniki savezne uprave po že določenem redu težke »bomharderje«, t.j. delegate, ki imajo od 30 poverilnie navzgor in so stvarni nositelji situacije, v teh pomen-kih razgrne vsak »veleposestnik« svoje želje; v koliko ee dajo spraviti v sklad s splošnimi interesi, je stvar takoj v redu, si* eer prejme odkrit odgovor: to ni mogoče. Potem mu preostane še možnost, da povabi drugega takega »veleposestnika« na ča-iioo raki je in ga skuša pridobiti za svoje načrte. Po načela »do trt des« se v prijateljskem pomenku dogovorita in vrneta h glavnemu akterju iz uprave in ■ kom pro« misnim rešenjem skušati spraviti vprašanje aH vprašanja, ki jn zanimajo z dnevnega reda~ Tako se je dogajalo vedno in tudi le-toe ni bilo drugače. Med tem je polofidekia konferenca tekla idalje svojo pot do zgodne jutranje ure. Delegati z malo poverilniea 4 Dtn), morajo imeti lastno odejo. Otroci od 6 12 leta uživajo pri oskrbi 20 do 30 odstotkov popusta. Služben« ii LNP. Vsem svojim klubom in njihovim članom želi blagoslovljen božič — upravni odbor. AŠK Primorje. (Tajništvo). Letni občni zbor kluba bo 7. januarja 1936. Cas in kraj se objavita pravočasno. Dnevni red v smislu pravil. — Vsem prijateljem in članom kluba želi prijetne božične praznike odbor. Smučarski tečaji SK. Ilirije. Začetni tečaji za mladino in dame pričnejo 27. t m.-Prijavijanci za mladinski tečaj naj se javijo ob 9.30 pred kopališčem mri je. s seboj naj prinese vsak kompletno opremo. Zbirališče za dame je ob 14.15 na istem prostoru. Interesenti, ki se niso še prijavili, naj pridejo direktno na zbirališče. S. K. Ilirija (Smučarska sekcija). Naprošajo ae Alani, ki bi želeli startati pri Smučarji, Logatec vas vabi! Logatec, 23. decembra. Maflo je smučarjev, ki vedo, kako bogata je naša Notranjska in še posebno Logatec na idealnih smučarskih terenih. Vsem disciplinam smučarskega športa ustreza naše hribovje, ki se razprostira v neposredni bližini kraja in podaja možnost, da se krasni beli šport tudi pri nas povzdigne do tiste višine, kakor ga v re. anici zasluži. To je mnenje športnikov, ki so naše terene že preizkusili in ki redno v naš kraj zahajajo. Logatec leži na lepi ravnici, okrog in krog pa ga obdaja hribovje, katerega različne strmine nudijo res primerno podlago za izurjene smučarje kakor tudi za začetnike. Samo 30 km smo oddaljeni iz Ljubljane. Ugodne železniške zveze in ce_ nema vožnja dajejo priliko smučarjem Za Najzabavnejši božični film v Ljubljani. Predstave oba praznika ob 15., 17., 19. In 21. uri ? Navdušena publika se smeje in ploska! ROBERT STOLZOVA dunajska opereta (Hi m mej auf Erden) • HANS MOSER in drugi izvrstni igralci Raj na zemlji Matineja oba d ob 10.30 dop. po Din 4.50 Paul Abrahamova vesela opereta SREČNA SRCA lepe nedeljske izlete. Ze na kolodvoru lahko namestiš smuči, kajti takoj si na terenu potem pa hajd čez drn in s trn v pro sto naravo. Za kratke ture je položaj iz-vanredno ugoden, v Kališah, pol urice iz centruma kraja, nam nudi narava krasno izletno točko, ki ti ostane v nepozabnem spominu. Tudi daljše ture so idealne kakor Senzacija za športnike MOŠKE SRAJCE IZ SPECIALNEGA VEČBARVNEGA TRICOT-BLAGA DOBE SE V VSAKI BOLJŠI TRGOVINI Z ORIG. ETIKETO »PLANICA«. KUPUJ DOMAČE BLAGO ! Najnovejši zvočni tednik! Predprodaja vstopnic dnevno od 11. dop. KINO SLOGA n. pr. na Ravnik, k Sv. Trem Kraljem ali na Zaplano. Za začetnike pa je izboren teren že v izhodišču in težko bi bilo najti primernejšega. Ceneni pansiomi v tukajšnjih gostilnah nudijo priliko tudi za prijetno daljše bivanje, izbornega snega za smuko je vedno dovolj. Smučarji, poizkusite enkrat tudi na na. šo notranjsko stran in prepričali se boste, da Logatec ni samo letovišče, temveč tudi prijetno zimovališče in to še posebno z vidika belega športa. Informacije in pros. pekta nudi »Pirtnik« ali pa direktno Tuj-skprometno društvo Logatec. Na Dolenjsko kliče ta Gače in Mirna gora Novo mesto, 23. decembra. Na Dolenjskem imamo več lepih in pn, pravnih krajev, kjer so idealna smučišča. Najlepša med njiimi So pač čnmošnjiške Gače OSO) in pa Mirna gora (1.048). Tu-tl vsi spojni grebeni &o za zimski šport ze. Io prikladni ln nudijo športniku tufdd zel<» lepe razglede. Ti smučarski tereni t niče« niur ne zaostajajo za gorenjskimi, razen v pomanjkanju planinskih koč in domov, ki jih pač Dolenjska zaenkrat še ne mo. re Postaviti v potrebnem številu. Da je mal0 lepših terenov, kakor eo Gače, dobro vedo tutdd novomeški Sokoli, ki so letos februarja imeli na Gačah svoj smučarski tečaj. Dohod v ta prelesten kraj je prav lahek, iz ToPlic ali Ormošnjic. Polovico r>oti pa si prihrani, kdor se pelje z vlakom v Uršna eela, Rožni dol aH S®-mič. Planinski dom na Mirni gori, last SPD v Črnomlju je sedaj preurejen sa zimsko bivanje. SPD Podružnica v Ornom. I ju bo vstopila tu2ene in doma«. Ko bom »ŽENO IN DOM« prebrala Vam jo v osmih dneh nepoškodovano vrnem, če si jo pa obdržim in če Vam v določenem roku plačam za vse leto 1936. naročnino Din 68.— za 12. številk »ŽENE IN DOMA« in za 10 prilog za kroje ta ročna dela, mi pošljite zastonj svileno ovratno ruto. Razločen naslov: Bivališče: hiš. štev. Zadnja pošta: Jutra' Vesele božične praznike In srečno novo leto ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM Celjska opekarna — Unger-UUmann, Celje 0 (fCdor oglašuje ta napredulet IVAN ROZINA (preje »Orlent«) trgovina barv in lakov, LJUBLJANA Velika izbera kemičnih in oljnatih barv, šolskih, Studijskih in umetniških barv. Ftrneži, laki, steklarski in mizarski klej, šelak, špirit denat lužila »Arti«, tuši, pastele ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine. — Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca. — Najnižje cene in najboljša postrežba. Prodajalna Tyrševa (Dunajska) c. 14 poleg trgovine SCIINEIDER & VER0V8EK vratar Narodne banke. Na zadnji poti ga bomo spremljali na sveti dan ob 13. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega oznanjenja. Ljubljana, 23. decembra 1935. SLA VIC A in MARICA, hčerki, in ostalo sorodstvo. Zapustila nas je za vedno naša nadvse ljubljena mati, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Ljudmila Ka m roj. Sovič, vdova po žel. sprevodniku v pokoju dne 23. t. m. ob pol 8. zjutraj, po dolgotrajnem ta mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo spremimo v sredo, dne 25. decembra 1935. ob 2. url popoldne iz hiše žalosti, Novi trg štev. 4, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. decembra 1935. Globoko žalujoč!: PRIDA poroč. ZOMEB - učiteljica, hčerka; FRANC ZOMER - učitelj, zet; HELENA STANIČ, AVGUSTA TREVIŽAN - sestri; ANTON STANIČ -svak, ERNEST STANIČ, učitelj, Ing. BERIVOJ STANIČ, ROBERT SOVIČ nečaki ter vse ostalo sorodstvo. — 'i: • * "V -"" "'.', '.".'»V i*^ ' t -» • . t . . r r-* Vesele božične praznike želi IVAN JANEŽIČ krovski mojster Ljubljana — Staretova 26. Vsera sorodnikom, prijateljem In znancem sporočamo žalostno vest, da je danes popoldne za vedno zatisnii svoje trudne oči naš ljubljeni med. c«mV. pnref. dr. £do SCajtnet Prosimo za tiho sožalje. POLJANE PRI 8T. VIDU NAD LJUBLJANO, dne 23. decembra 1935. ŽALUJOČI OSTALI. Gospodje, rabite kvalitetno blago I SPREJME MO za nastop 1. jam. 1936. mlajšo moško moč. Reflektiramo v prvi vrsti na afcr solventa trgovske akademije- ki žma že nekoliko prakse in je jugoslovanski državljan, vojaščine prost, kot pomožno moč v knjigovodstvu. Prednost imajo reflektanti, ki so zmožni več jezikov. Lastnoročno pisane ponudbe na tekstilno tovarno Beer, Hribemik & Comp., St. Vid n/Ljubljana * al ter Stnzzi daje v brezmejni tugi vsem ljubim prijateljem in znancem na znanje pretresljivo vest o nenadni smrti svoje plemenite srčno dobre soproge MINKE STUZZI Kdaj se bo vršil pogreb naše nenadomestljive pokojnlce, o tem bomo znance obvestili. V najgloblji žalosti: VALTER STUZZI, zobotehnik, soprog, Kamnik; VIKTOR — MATILDA STUZZI, tast in tašča, Ljubljana. Naš ljubi papa LUDVIK Orožje, municija, lovskosportne po* trebščine nudi ugodno: Orožarna J. FASTU0VIČ ZAGREB, Jurišičeva u!. 1. Za ilustrirani cenik štev. 3 je treba po* j slati Din 3. — v poštnih zmakah bivši trgovec in župan občine Sevnice nas je danes, dne 22. t. m. ob % na 9. zvečer, po dolgem trpljenju, v 80. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti, za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 24. decembra 1935 ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Škrab-čeva ulica številka 4. V LJUBLJANI, dne 23. decembra 1935. BERTA SMOLE, roj. Juvančič, soproga. Fred Smole, Leo Smole, Berta Knall, Danica Biber, Nada Kmet, otroci; Leo Knall, Sergij Smole, Leo Smole, Betka Biber, Jari Kmet, vnuki in vnukinje; Emina Smole, snaha; dr. Josip Knall, zet — in ostalo sorodstvo. Zine Grey: Taksa 28 i iezdec Uboj nekega moža, ki mu je bilo ime Sellers, in zapletek okolnosti, ki so bile napravile iz tega uboja obžalovanja vredno in znamenito žaloigro, sta bila povzročila v Duanovih dejanjih, če ne izpremembe, pa vsaj presledek. Zasledoval je bil Sellersa, da bi ga ubil, ker je domneval v njem Jenniejinega ugra-bilca. Dolgo ga je sledil, ko je bil zvedel, da hodi Sellers sam. Duane ni imel popolne gotovosti o Jennie jiiii smrti. Nedoločne govorice, zdaj tu, zdaj tam po nekaj besed, in nedokazane istorije so bile vse, kar je bil Duane zbral v teh letih in kar je potrjevalo njegovo vero, da je bila Jennie kmalu po pri-četku svojega drugega ujetništva umrla. A Duane ni vedel ničesar zanesljivega. Sellers bi mu bil mogel povedati. Duane je hotel vsaj brati v njegovih očeh, če mu že ne bi mogel razvezati jezika. Toda njegova nezgrešljiva svinčenka je bila zaprla Sellersu ustnice iin mu skalila oči. Po tistem srečanju je Duane dolgo časa ležal v koči nekega čredarja, ki mu je bil prijatelj, in ko je okreval od rane, ki mu jo je bil Sellers zadal, se je odpravil s tovorom in dvema konjema v sotesko ob Nuecesu. Tam se je skrival mnogo mesecev in trpel muke slabe vesti, sanjaril in se otepal prikazni. Da se je preživel v tej skalni trdnjavi, je moral delati. In delo mu je pomagalo, da so ure hitreje minevale. Zakaj v trenutkih brezdelja in ponoči je moral živeti s peklom v duši. Solnčni zahod in so-mračna ura sta delala vse drugo znosno. Kočica na robu soteske je bila videti še živa od Jenniejine navzočnosti. Vendar se mu ni zdelo, da bi čutil n jenega duha. Če bi bilo tako, bi bil prepričan, da je mrtva. Upal je, da Jennie ni preživela svoje dru^e nesreče, in ta up se je bil razvnel do vere, če ne do gotovosti. Ko se je bil vrnil v ta kraj in prvič spet stopil v kočo, je bil našel vse tako, kakor je bilo pri odhodu; še ubog, ogoljen košček traku ie ležal na tleh, ki si je nekdaj Jennie z njim povezovala svetle lase. Noben skitajoč se izobčenec ali potnik ni bil naletel na ta samotni kraj, ki je postajal Duanu čedalje dražji. Čas ni mogel izbrisati Jenniejine slike iz njegovega spomina. Imel je čudovit dar notranjega vida. Če je zaprl oči, je videl Jenniejo tako razločno, kakor da bi živa stala pred njim. Po mnogo ur je tako sedel in sanjal o življenju, ki ga ni bil nikoli občutil in ki ga nikoli občutil ne bo. Videl je Jenniejino vitko, ljubko postavo, staro, raztrgano rjavo obleko, ki jo je bil pri Blandovih prvikrat srečal v njej, nožice v mehiških opankih, nežne, a zdelane roke, okrogle lakti in kipeči vrat, bledi, otožni, lepi obraz s strmečimi črnimi očmi. Spominjal se je vsakega pogleda, ki mu ga je bila privoščila, sleherne besede, ki mu jo je bila rekla, in slehernega dotika. Mislil je na njeno lepoto in ljubkost, na tistih nekaj doživljajev, ki je moral po njih sklepati, da ga je ljubila. Sam se je silil, da je mislil nanje, posebno pa na njeno življenje v Blan- dovi hiši, na njen beg z njim in na njeno novo ujetništvo, ker so ga taki spomini navdajali z grenko, jalovo' boljo. Trpo se je moral boriti., ker mu je to razjedalo srce. Zdaj je sedel in s široko odprtimi očmi sanjal o starem očetovem domu in belolasi materi. Čutil je strašno samoto in neozdravljivi obup tega življenja izobčenih. »Samotni volk sem! Človek zunaj zakona, izobčenec, mrtev za dobri in spodobni svet. Ne matere nimam ne doma ne žene ne otroka! Sam sem — sam! Sol je je biti brezčutna žival ali mrtvo truplo! Misli me delajo blaznega. Človek, kaj ti je ostalo? Brlog za zavetje, volčja jama, samotni, molčečni dnevi, samotne noči, ki jih oživljajo samo strahovi. Kako naj se to konča? Kaj mi je še ostalo? Samo prekleto, nenasitno nagnjenje do življenja, do tega, da visim na tem klavrnem življenju — ne iz strahu pred smrtjo, ampak iz želje, da bi umrl tako, kakor izobčenec malokdaj umre — ne v čevljih, ne obut! Ti, Bain, si bil prvi in si že davno maščevan. Rad bi menjal s teboj. Ti, Sellers, si bil zadnji in si maščevan. In vi ostali — vsi ste maščevani. Mirno ležite v svojih grobovih in mi dajte mir!« Toda oni niso mirno ležali v grobovih in mu niso dali miru. Iz senc in iz megle so vstajale prikazni in ga spremljale k postelji, kadar je šel spat Kolikokrat si je bil že rekel: »Pri pameti sem. Nisem blazen. Vse to je domišljija, ne resničnost Ne dela nimam ne službe ne vzorov ne upov — in duh mi je bil obseden, slike ga begajo. In te slike so seveda slike ljudi, ki sem imel z njimi opravka. Ne morem jih pozabiti. K meni prihajajo, sleherno uro. In če mi izmučeni duh oslabi-----c Tako je mislil, ko je ležal na svojem zložnem ležišču. Zvezdna noč se je bočila nad stenami kanjona in risala med njimi svoje temne sence, žuželke so brenčale, cvrketale in bobnale globoko, enolično pesem. Voda je rahlo žuborela v strugi reke. Iz globine kanjona se je oglašalo tožno vpitje sove. Svinčeni plašč samote je pritiskal na Duana. Misli — teh ni mogel pregnati; bilo je tisto, kakor če bi bil segal po zvezdi, da bi jo dosegel. Mislil je na to, koliko izobčencev neki zdaj leži, takisto kakor on, pod tem zvezdnim, žametnim nebom, na vsen petnajst sto angleških miljah te divje dežele od E1 Pasa do ustja Velike reke. širno, divje ozemlje — kraljestvo ljudi brez miru! Nekje je bil slišal ali bral, da imajo teksaški jezdni redarji knjigo z imeni in življenjepisi vseh izobčencev — tri tisoč so jih poznali! In vendar je bilo to gotovo le polovica nesrečne trume, ki je dobivala prirastek iz vseh držav Unije. Duane je bil romal od tabora do tabora, od brloga do brloga, od zavetja do zavetja, in je poznal te može. Večina jih je bila brezupnih zločincev; nekaj jih je bilo maščevalcev, med temi majhno število takih, ki se jim je bila zgodila krivica. In časih se je našel med njimi kdo, ki je bil po svoje človek, poštenjak, kolikor je bilo mogoče, in ne izgubljen za vse dobro. A v nečem so bili vsi enaki drug drugemu : v tem, da niso poznali miru. In to zvezdno noč so ležali s svojimi mračnimi obrazi kakor volkovi: nekateri v tropah, drugi zase, kakor &*vi volk, ki ne pozna tovarištva. * CENE MALIM OGLASOM Po SO par za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—t. Mali oglasi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^odde^ka »Ju^« Dlfl Je* T Znamkah Vse pristojbine n mai« oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati t pismo obenem s naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanfa, tičoča ie malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana« Km m pa, kam ? Beseda I Dia. davek j Diu. sa tifro ali daianje oa«lov» S Oia. Mat manj« taeaek 17 Oia. Pozor! aa lxriH&n« pra«irik« tofiiui v Prešernov! ulici 5 • (na dvorišču) odlikovano dalmatinsko vino ra lastnih vinogradov. Ce« alico: belo kiier Din 9, Srno opolo Din g. — Vesel božič želi svojim odjemalcem Martin Bujne. 2T!30!w18 Vesele božično praznike hi »rečno noro leto ieS Tr*m oenjenim goetoim in občinstvu Smon Mamica, go-stilmčarka, Mitnica. srreaMB Številni gostje Operne Meti pmmčkvSfjo odlične kvaiiteAe dalmatinskih vin, katere točiim po najjiižji božični eem. Ek^tm fini stari pro-fcek, posebno veselje aa. božično mizo. Izbira svežih merskih rib. — Lenka Lozič. 87530418 Za božične praznike ■i naipočirte pristni eviček im fina &tajeraks vina. no v gostilni pri Panju, Vegova ul. 10. kjer boste najbolj zadovoljni. V gostilni v-edno dosti zabave, najboljša pijač«, rafcna gor-ka in mrzla jedila, igtiHij« klavirja vsak večer, petje itd. Ža.to zahajajte vedmo le v Vegovo ui. M, kjer »e boste najboljše m najceneje zabavali. Vljudno ee priporom m Vas v»ubi — t netil ni čair. 3rT7-fl8 nmt mm B«eda 1 Oio. 1a7ek $ E*. ■a Šifro aH "lalanje -aslovs 5 Din. Naimt"!5! tnesek 17 Oin. Zastopnike ■t obročno prodajo nsS& posnemainikov, brzoparil-itikov itd. iščemo. Ponudbe nasloviti na: »Persons«, Ljubljana. poštni predal 807. 276-1 Hotelsko sobarico Sferno sa takoj. — Hotel »Novi svet«, Maribor. 2rm4~t Poslovodjo aa manjši ootel v Prek-rcurju .na zelo prometnem kraju, kjer je tndi mesnice tn gostilna, iščem z takojšnjim na-stoporo. Kavcijo lahko položi tudi z hraniln m knjižicami. Prednost imajo oženj eni. Ponudbe z sliko in opisom življenja na naslov; Ludvik Koblencer, Rogaševci. Prek mtrrje. 27334-1 Mlajša učiteljica porfektna v nemščini in italijanščini, po možnosti tudi v stenografiji in violini, dobi mesto. Ponndbe na osrl. odd. Jutra pod »Zve-•ta učiteljica«. 274914 Krojač fevežban, ki bi prevzel vodstvo delavnic« se išče. iPonndbc na; Anfon Hra-•Car, Lršljin p. Novo me-«to. £7 »4-i Prikrojevalko dobro iizvežbano za svileno h) bombaževo triko perilo, ki nazime dober kroj im oktM, se »prejme pod ugodnimi pogoji. Naslov v vseh T><*i. Jutra v Mariboru in Ljubljani. 27 #58-1 Modistinjo •aanoetc jno dobro ravežba-no za vodilni '»alon v Ljubljani iščem. Mesto stalno. Plača dobra. Ponudbe pod ►Dobra služba« na ogl. oddelek Jutra. 37466-1 Boljšo gospodično H bi ma vodila gospodinj-ntrvo im pisarno, sprejmem. Prednost deželamke. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor po«d »Neodvisna«. 27-7711-1 APOTEKA LJUBLJANA BAHOVEC Kongresni trg izdeluje: v # v ^ MR.B£HOWtrC 3« CUSCCHje NH „PLANINKA" čaj L/L- HSSfeSSS ririor r»«jlro+ T»in 9f>- PlflNINKA rSCAVHMI. imsavCjenje Orig. paket Din 20.— „SL ATINSKB" tablete 50 tablet Din 24.— 100 tablet Din 39.— 200 tablet Din 69.— tablete 20 tablet Din 20.— 40 tablet Din 34.— • // i • v • -mmt w41 ** gmtUf mam in pluti fttipi Ptoti kaliju ^ Ihipave.sti Stroji rteseua i Oio, lavek I Oin. ta Iifro ali dajanje naslova S Oia. Najmanj« znesek 17 Oia. Tračno žago stanja, kupi Drago Vit-nar. Jesenic« oa GoremjRk^m. 27 Pisalni stroj v dobem stanju, prodam m Din L.300. Naelov ▼ vseh poslo>vaJnicah Jutra. Underwood stroj rabljen, pJimski kuJiainik naprodaj. Beethovnoiva 1B, IU, vrata 14. arr5ce-ae Tračno žago 75 m. b»wzh?t»no proda Škafar, Rimska 16. Vsi t! preparati so registrirani pri ministrstvih nar. zdravja v Beogradu, Wien, Budapest, Koma, Praha, Tirana in New Ylork. Patentirani so v vseh kulturnih državah tako posamezno, kakor internacionalno (Bern: Les Marques Ld-ternationales 30. VL 1928.) Zahtevajte vedno samo preparate z imenom Mr. Bahovec, ki se dobe v vseh apotekah Jugoslavije, kakor tudi inozemstva. Lekarna Mr. Bahovec Vam na željo pošlje brezplačno obširne razprave. Za Italijo: Farmacia G. Mizzan, Trieste, Piazza Venezia 2. Za Češkoslovaško: Lekarna Mr. B. Vospalek, Praha, II., Ječna 1. Za Avstrijo: Adler Apotheke Mr. Erich Sigi, Wien XI., Simmeringerhauptstrasse 44. »SMREKA" bonbone Din 4.— Din 6.— Generalna zastopstva: Za Madžarsko: ThaDmaver & Seitx A. G., Drogengrosshandlung, Budapest, Zrinyi utca 3. Za Albanijo: Nikolla Silliqi, Shtepi tregtare, Hrana. Za U. S. A. Vlado Premru, 167 So. Maine St., So. Norwalk Conn. V vseh glavnih mestih drugih držav lastna skladišča« Reg. S. br. 2007 8. n. 1932, 14.213 10, VH. 1934, 17.816 24. VT. 1935. Srednjih let sestro ali gospodično, i znanjem nemškega, in francoskega jezika, išče boljša obitelj v Beogradu za dve dokletoi od 4 in IS let. Ponudbe z referencami pod »Dobna kuča na »Propaganda«, Beograd, pošt. pret. 2fT483-l Izvežbanega slikarja za poslikanje spomiinskih predmetov, sprejme Drago Višnar, Jeseni^oc. G oren >k o. £73(®-il Službo skladiščnika oddamo pošteni, kavcije zmožni osebi. Ponudbe na po^liružnico Jutra v Celju pod značko »Pošten 30.000«. 27S66-1 Mlado damo !- simpatično, veščo gospo- Služkinjo di.njst.va im ljubiteljico . otrok, sprejme takoj mled, 1 simpatičen ločenec. Dopise s siiko n«. og1!. o-ld. Jir.ira pod »Kača ne, harmonija!« 27549-1 Perfektna kuharica sprejme vsako službo. Naslov v vseh poslovalnicah • Jutra. j 377 L4-1 Frizerko : prvovrstno moč, išče za takoj ali po dogovoru salon j Ernješ, Sušak. 37574-1 Akviziterje za nabiranje oglasov in naročnikov iščemo proti visoki proviziji in mesečni plači. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. 27oS6-t O. Tk. Rotman: Kapitan Kozostreler gre v Ameriko gospodinjo ljubiteljico otrok, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3TŠ15VI Prodajalko (ca) za špecerijsiko trgovino v mestu, sprejmem taikoj. Potrebna kavcija od 5—10.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«. 27339-1 Ce® nekaj trenutkov je čoln dosegel obalo In z veliko hitrostjo zavozil v široko ustje. Pristal je, In potniki so stopili na kopno. »Podoba je, kakor da bi bili ob reki Amazonki«, je dejal profesor in pogledal na uro. »To je najdaljša reka na sveto. Izvira v Andah. teče pa skozi ves Peru in vso Brazilijo. Po tem jadram gmo v Južni Ameriki.« Stužbe išie Vsak; beseda M p .j: lavek Din, ta lajanje oaslova 5 Dio. aaimani&< znesek 12 Oin Mlada gospodična agilna, simpatična, išče za takyj službo v trgovini, pisarni ali kaj primernega. Posredovalcem tjisoč do dva tisoč dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »So-trudnica«. 27:516-2 Kot gospodinja želi službe pri samostojnem tudi starejšem gospodu čedna gospodična, marljiva. poštena, dobra in varčna gospodinja vajena gospodinjstva in kuhe. Vešča pekarne in gostilne. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Vredina in potrebna«. 27137-2 Dekle ki zna kuhati, je snažno, pošteno in mirno. dobi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ponižna« Z7A4S-2 Gospodična s perfektnlm znanjem angleščine, išče službo domače učiteljice, gouvernante za klaviT, violino, angleščino. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »T"SA«. 37330-2 Poštena postrežniea žili zaposJenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Delavna moč«. 27V2£-2 Samostojna knjigovodkinja izvrstna stenotipistinja. zmožna slovenskega in nemškega jezika, obeh korespondenc in sploh vseh pisarniških poslov, z dol goletno prakso in prima referencami, išče namešče-nja s 1. januarjem 10:16. Ponudbe m ogl. odd. Jutra pod »Knjigrrvodkinia« •27316-2 Nemška vzgojiteljica ki govori tndi srbohrvatski jezik gre k boljši družini k otrokom. Mlada simpatične zunanjosti ln neoporečne preteklosti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Otroci«. 27504-2 Gospodinja stara 30 let. želi mesta v mestu ali na deželi. Naslov v vseh posJorainioah Jutra. 27568-2 fotetic (tec) Seactta I Din ilaveb ' Din. ea 4)fto ali daianie nas I "a 5 Din Natmanjii »n«ek 17 Otn Mesto učenca za 15-letnega fanta, ki bi se rad učil trgovine z mešanim blagom na deželi ali v mestu i vso oskrbo v hiši iščem. Naslov Drobnič Franc, Smairtno ob Paki Sav. dolina. 23106-44 Potnik dobro upeljan, iščem zastopstvo manufakture, pletenine ali kaj »ličnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »En ergičen US)f>6<. 27jU)-O Dobro mesečno plačo in visoko provizijo nudimo uved«Minmu zastopniku za jamstvo, nezgode, vlom in ka-iko. Fiksum po dogovoru. provizija primerna. Le specialisti za navedene zavarovalne pnnoge naj spo-roče svoj naslov in pogoje na ogl. odd. Jutra pod ►St.-ilnost«. 37526-5 Trgovska učenka zdrava, pošten« hiše a primerno izobrazbo se sprejme takoj v trgov, mešanega blaga. Predipogoj nemščina. Ponudbe na ogl. od-dlek Jutra pod »Vestna 1936*. 27-482-44 Potniki Beseda t Oin. lavek * Oio. ta iifro ali daianie naslova 5 Din NalmanjSI tnesek 17 Oia Potnik upeljan, Sarajevo Bosna išče zastopstvo prvovrstne tvrdke. Pozna vse točne plačnike. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Garantiran uspeh«. 37Si1fW 4 zastopnike (ce) za obisk privatnih atrank, proti fiksni plači in proviziji. sprejmemo. Ponudbe na »Radiol«. predal 167, Ljubljana. 27-->Cč?-5 Zaslužek deieda i Din Javek % Oin ta iifro ali dajanje naslova " Oin "atmanii* tnesek 17 Oia Stalno dober zaslužek nudiimo marljivim in agil-nim os^bain v vseh večjih krajih drav. banovine. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Organizacija«. 2750B-3 Krojni tečaj za šivilje in nešivilje priredi edina t inozemstvu diplomirana strokovnjakinja. Poučujem po najmodernejšem a zeJo labkem sistemu. Prijave do U5. januarja 1006. Joiica Kumelj specijaina prtkrojevalnica Židovska ul. 3/HJ. Ljubljana. 27168-4 Prodam Preproga fino perzijsko ročno Mo, Tebris mo'iv velikost 330 krat 38(i cm poceni naprodaj. event. na obroke. Izložba Iržsvne tkalnice. Šelenburgova ulica 7 27134-6 Gramofoni in plošče poceni po Banjai. tftklo *A«V!S 27332-t Krojaško peč patent, vrtilno na 6 li-kalnikov prodam. Kuri se z koksom ali s premogom. Marija G rožnik. Slape 26. p. D. M. v Polju. 2rrano-6 Toplodare peči, štedilnike in kuhinjski pribor priporoča poceni železnima Koutoy, Šiška Medvedova 2K. 27402-6 Preproge Partijo južnosrb«kib (makedonskih) preprog prodajamo po okazijskih cenah. Na ogled v; Izložbi iržsvne tkalnice. Šelenburgova al. 7. 27132-6 Lovsko puško dobro ohranjeno dvocevko Drahtlaufe kaliber 16 in flobert kaliber 6. prodam po zmerni ceni. Naslov v vseh posl. Jutra. 37306-6 Kdo bi bil pripravljen za skromen honorar pregledati. ocenitii in popraviti nemški mannskriipt. Ponudbe na Publicita«, Zagreb, llica 9 pod »M-vljensfca filozofija«. 37476- Majhno trgovsko podjetje d ona£a joče dokazano 4000 Din mesečno, čisto, prodam v sled odipotovanja za gotovino Din 0000. Predznanje in kapital nepotrebno. Vodi se lahko povsod. Samo resni reflektantje naj javijo naslov na podružnico Jutra v Celju pod »Sigurna bodočnost«. 37564-3 PoUk Šoferska šola oblastveno koncesiionirana, I. Gaberščik, bivši komisar za Šoferske izpite. Ljubljana. Slomškova 6 Oara-ža Stupica. Vnfnje v zaprtem avtomobilu. 37501-4 Perzijske preproge rozlane nekoliko komadov t veličini 300 x 30(i io 350x350 em Prodajno i»o okasijskih cenah, oglsd T izložbi Državne tkaonice, Seleubargova 7. 371iS3-6 Kompletne smuči yi pravega gorskega jeoe-na za odrasle 9 palicami in vezavo od Din 130. za otroke od 90.- Din naprej dobite pri izdelovalcu M. Fajfar. Ljubljana, Trnovska i»l. 35. telefon 94-10. 37174-6 Stelažo in pult za mannfakturo, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 37541/-6 Hladilnica 2 prostora, nova svetovna znamka, radi povečanja obrata ugodno naprodaj. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Kompletna«. 27573-6 Pridelki Seseda I Oia. lavek J Oia. za iifro ali dajanje aaslova 5 Oia. Naimanjšl tnesek 17 Oia. Nova tipa Standard radia za Din 100.- Doplačila ca praznike lahko vaak dobi, kdor k »Tehnik« J. Ba njaiu stopi v palači Okrožnega arada na Miklošičevi 20 se nahaja. 2736M Kadiogramofon na električni pogtm se pod ceno proda. Ugoden za društva. Ogleda se Kolegijska ul. IS. 37198-9 Radio ajn erikanski, sedetnoevni, najnovejši model, sprejema vse valove. Velikost 96X 56X31 cm, glasovno preka->a vse dosedanje prejemnike, ugodno jKodam radi od potovanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 37360418 Poceni! Din 5 kg kljukane gosi 70. 5 kg Ia gosje masti 100. 5 kg Ia svinjske mast? 70. 5 kg domače salame 75. 5 kg domačih klobae 80. 5 kg domače slanine 75. 5 kg pitanegn purmana 75. 5 kg pitan« pare 75. Razpošilja po pofrti franko v vsak kraj A. Majerovi«. Conoplja 27139-6 Smučarji vse potrebščine najceneje knpite pri Banjai Miklo-iič«va e. ». 37333-6 Troje sAni eno in dvowprežne. ročni voziček fcizal in rabljeno slamoreznico prodam. Ogle da se Slomškova 6. 27354-6 Foto aparat 5X8 VoigtlSnder. nov. 1.4B, compnr V3ii0. poceni Vodarn. Aleksandrova 71. £17538-6 Knjiga Se«eda I Din tavek 1 Din - ilfro ali daianje -»aslova Oia Nalmanlšl '.nese^ 17 D»« Knjige Muthor: Gesc-hichte dier MaJerei. prodam za Din 500. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 37477-8 Glasbila Klavir m nov piani no Hoffmann prav dobro ohranjena prodam pod ugodnimi pogoji tudi na obroke. Ivan Kacin Domžale. 87303-36 Klavir jako dobro ohranjen z angleško mehaniko pod zelo ugodnimi pogoji prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 37303-36 Gramofon rl »li J Beseda I Oin lavek S Din. u ilfro ali daianje aaslova 5 Oio NaimanjSI znesek 17 Oia. Pohištvo kupit« najcenejše in po najugodnejših pogojih pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov, Ljnbljana, Vegova i. 374116-15 Več spalnic vezanega lesa, orehovo furniranih, nizke cene. — D. Lancoš, VVolfora 16, Telefon 38-10. 37333-ie Krasna spalnica nova, n orehove korenine, ugodno naprodaj. Mizarstvo Rozman. Dravi j« Celovška 96 Živali Psička belega pinča. poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 37986-37 Angleški hrt kovčeg še v dobrem stanju CWindhond> psica z rodov-zelo glasan. prodam aa 1 nikom. krasen eksemplar, Dio 50n. Vprašati je v ceno naprodaj. Erna Pete-Vodmatski uL IS. Moste, j lin, Ljubljana, Podrožnik 2716006 I XH/1S. £7466-07 beseda t Oin. lavek J L u iifro ali dajanje naslov t J Oia. Najmanjši znesek 17 tn. Moke vse vrafce, pšenične iM^jboij-feih znamk, ržena moka. vse vrete pšenica, koruza oves, koruzni izdelki, činkvafflfcin, soršca, pšenič-na krmilna moka, debed-e in drobne otrobi, rženi otrobi. Nadalje fino svinj sko maet dobite najceneje pri tvrdki J ne. Erzk) Ja nežičeva 18 (PruLe) telefon S7I-J4. 00845-SJ Avto, Htoio »eseda I Din. i**ek S T ta ilfro ali dajanje oaslov; 5 Oia. Najmanjtl znesel 17 Oia Avto »Aubum« skoro nova limuzina poceitl naprodaj, event. v protlracun Ford Jrnuzlna. Vprašati: Izložba Državne tka-onlct ?elenburgovp. 7. 27135-10 2—3 tonski tovorni avto v dobfo stafijc, kupi L I>o4>eršek, Ceije, Krekova ceata št. 10. 8f7966HlO Star šivalni stroj otroški voziček, želez*« štedilnik in peč karam, ponudbe »a (ligi. odd. Jutra pod »Decar«. Nevestam in gospodinjam! Za malo denarja dkomj nov šivalo-i sfcrr»j aS koki dobite edino pri »Promet« inasiproti kri^anfk« oerkveV 37OT1-ČS PIŠITE SE DANES ! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn bre® napak, pristno-barvni, »Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneli tn barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tndi ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na »K O S M O S« razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvofa-kova cesta L Indian motor S gA., dobro oltranjen, poceni prodam. Kot plačilo sprejmem hranilno knjižico domačih denarnih zavodov ali Hrv. štediionioe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27570-C10 V«ak beseda M »ar. davek Oia. ta daianje naslova S Dia. naimaniš' iiiesek 19 Oin. Rabljena kolesa damska m moSka. po niiz kih cenah naprodaj pri »Promet« (nasproti križan-ske oerkve). ___ Dragocenosti Beseda * Din davek " Ota <8 ilfro aH daianje laslova 5 Oia Nalm»njil tnesek n Ola. Vsakovrstno zlato kom!« po najvišjih cenah Cerne . juvelir Ljcbljaoa. Wolfova ulica Telefon 2059 Stiha drva, premog, karbopakete Prijatelja« in knjige. Odrešite spodnjo naročilnico tn jo pošljite v odprti kuverti na naslov: - Odrežite - _F Be-rda t Olu :aveb i U»o w lifro ilt dajan]« naslova 5 Oin Naimaništ toe»> t> I? Oln Hranilne knjižice proi&ie »k fcupete pouooa A.EAMI0, zastopstvo >fite-dovnt Zadruge« Ljubljana, Goiposveteka cesta 8 Maribor. Tomšičeva ulice ii. Za odgovor S Din 275579-H5 Hranilne knjižice proda&te aJi kupite najbolje w*MtB moje pisarne. Solidno poslovanj«. Priloiits snamke Rndolf Zore LJubljana. 0' dališks ed-12. Telefon 38-1« Za kn jižice E metek e posojilnice IJublj. dolwvi fino oohištvo znano mi:iar&ke podjetje. P on ud bt o» ogl »dd-Jotra l*x! »FiBO poiliitvo«, smmc Posojilo 30.000 Din JB&s nujnim potom »gorsko podjetje i odplačilo po dogovoru. Ponudbe M ogi. odd. Jutra »Sigurno oalo■ietKK 27390-i« Prodam knjižico iNtM hranilni«« ljubljan sk«. giaeočo se oa Din 850.000. Ponudbe n« ogl. odd Jntra pod »Knjižic« 850.000« 27203-1« Posojila daje Gradjanska dion. štedlona Daruvar. državnim ln samoupravnim uradnikom, proti nabrani na piafeo. Pojasni'a daje poverjenlštvu za dravsko banovino Ljubljana Tyrševa 55. Za odgovor priložiti Din 3 v znamkah. Hranilno knjižico Heetoe hraoihišae ljubljanske ( vlogo Din 100.000, prodam no. vi i Oin Matmani« nesek O Oln Hiša v Radečah nafratej, a eoooad- ttpofoa, krasen lokal, center, elektrtka. voda, kana-Ifaaeija. vrt, v najboljietm stanju. Oena 16.000 Din, aprajmen tudi delno branfl-os knjšiice. Kleparstvo TJbret, Badete, Zidani-most 27340-00 Stavbne parcele v mestu OUu proti vložnlm knjižicam Cel j. ske mestne hranilnice naprodaj. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »T7godnoa. 27091-20 Realitetna pisarna ADAMIČ ALBIN Ljubljana, Uoepoavetska s. 8. — Teieioa -nt. až-a6 Hiše, vue, posestva in parcele v največji isberi. Ospekno in kelantno posredovanje pri nakupu, prodaji in ta-meajavi neprenučnia. uprava niš in in posestev laaesljivo p« dogovora. Stanovanja in tokali v veliki isberi. Hišnim lastnikom oddajaaio braa-piačao. Hranilne knpžice Posredujemo nakup io prodajo. Posojila vaeh vrst preakrbotjeato.— Vse Informacije brezplačne. — Za pi«men odgovor priložite znamko Din 3.- a&560-ž0 Inšenjeri in gradbeniki pozor! Imam na svojem setnijteča toprf rrelee. ob glavni cesti Zagreti Ljubljana, na Čatežu. Naelov »Grič«. Čatež, poeta BreAice. Krasna viia s koenforfcom. med TVvoii in eentrom v LjobljMii, jutna lega. eno petoobno steoovaaje takoj na rac-poiago, naprodaj. Vprašati pri »iPoered-ovalee«, Tavčarjeva ft, telefon 38-77. 27368-30 Hišo v Ljubljani todf večjo, bi kup«. Del kupnine plačam po tel ji prodajalca t vlogo Mestne aH Kmoteke poe. Ljubljana. Ponudbe > opisom rn ceno na ogi. odd. Jutra pod »Sad prodam«. 2751B-S0 Parcela 688 m* v Lepodvorakl trtici »e radi drntinskiii raomer poceni proda. Informacije daje: Selecnina Kontoy. Lmblja-aa Medvedova 26. 27376-3) Enonadstropno hišo žstaoovanjek«. njiva, hlev, vrt, elektrika, ob M. eeet: io postaji proda Hsfne>r Škofljica *. «7. 27374-00 založba »evaltt«, ljubtjta-na dalmatinova ul. 10. Pošljite mi eno številko >Prijate-lvja« im eno knjigo brezplačno na ogled, če jo obržim, mi boste vsak meaec poslali >Prijatelja« in knjigo. Zato Vaim bom mesečno nakazal Din 9.— Ce si pa Ifcrta bi knjig ne bom naročil. Vam oboje vrnem nepoškodovano v osnaili dneh. RaaaloCen naslov. Bivališče: hiš atev. Zadnja po^ta: Odrežite V Celju naprodaj ta. Dm 35.OO0 enodružinska hiša s 500 m! zemlje. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 27507-30 Enosob. stanovanje evect. dvosobno, udobno, prazno ali opremljeno za eno osebo iščem v bližini bolnice. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Udobno«. 27386-318 IC« M H An/i {igl [j f anovan)*\ liiSSIOl Beseda 1 Oin lavek > Din u Ilfro al) daianje -aslova ^ Oln Naimanjši znesek 17 Dla Trisobna stanovanja v H. ta m. nadrtropju takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj« 27356-31 Nižješolca »prejmejn v dobro oskrbo po nizki ceoi. v centru me-eta. Naslov v vseh poslovalnicaii Jutra. 2731(2-26 1—2 srednješolca boljše hiše, sprejme prizna do dobra tročlanska d.ru žina k dobrovzgojeo-esnu odličnjaktt. Oskrba najboljša, pomoč, nadzorstvo pri učenju- ceoa imerna. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobrovzgojen«. 27536-2E Trisob. stanovanje in dvosob. »tanovaaije « kopalnico visoko pritHčj' in vrt n« razpolago oddam Vila (penzija) se proda ali da v najem z gostBniike koeeesqo v le tovtfkem blixa Ljub I jene i velikim tajskim prometom. Potrebno nekaj pohBtva pogoja ugodni. VpmaiaiM n* tv. Posredovalec v Ljubljani. Tavčarjeva 6. M. 8377 2T3SO-0O HUUJ. J VUHUVU — delek Jutra pod »Ce^trum« 2736641 Trisob. stanovanje s pritiktmam- oddam ta jantieir ali fobniar mirni stranki. Ponudbe na ogl. >dd. Jutra pod >60« 27367-81 Trisob. stanovanje » kopalnioo in vrtom ta zelenjavo as takoj odda v Rodni Mirni, oesta IX, St 7 R&vaa tam *t odda tno-»obne stanov^Aje. Dijaka sprejmem na hraao ta darovanje v nepoeredai bK žimi *ole in ees-kve k »vo ieaan si-rn, dijaku TV. gian. ■>o Božiča. — Pavtovčtt, EJflKimilcft M. 2f7005-S Gozdno veleposestvo 310 oralov, lea 80 let star, 60.000 m, smrekovega lesa za sefiaje. * Jagi, ve&a hSa ta druge stav be Din 1^300.000. Lepa hSa v Ljubljani s parcelo, 1fl stanovanj 380.000. Vile v UiuNjiani, S sob 335.000.-velika hipoteka se lahko pr« 11 ame. Velika nfata htf posestev v Maribora. Po-sredovaJntea »RapW« Maribor. Gospo*« 3B. 279«VjS0 Pekarijo t sedemstanovanjtke hišo, na najprometnejši cesti v Ljubljani, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra > pod »330.000«. 2750C-30 Dve vili (ena velika letos na novo adaptirana n ena manjša popravila potrebna v par kn v letoviškem mestu blizu Ljubljane elektrika, vodovod, n« eni vili koncesija za gostilno ali pestijo krasna lega naprodaj, pri tv. »Posredovalec« v Ljubljani. Tavčarjeva 6. toL 8377. _ SBvBVflO Enodmžinska vila v Zg. SiSki ss proda brei posredovalcev Lepa lega komfort. Naelov v vseh posl. Jntra. STOT-00 Stavbno parcelo 400 m* prodam v Kamrfiki nlioi. Naslov v vseh posl. Jtttra. 2730^3» Dvodrnžinska vila v Mostah ZaieCka e. se odda i lepim vrtom 1. januarja 1G36 v najem. Pore ve se Breg M/T nadstr. 274&4-30 Prilika! Posestvo 30 oralov s prostorno. močno leseno MSo narodnega sloga in eospo darskim poslopjem »redi vari Ponikva o Jni. iel., tik hanovintke ceste, blizu farne cerkve, dole. pošte in trgovin. 50 minul hoda od železniške postaje, takoj naprodaj pod ugodnimi po ?o»i. Poiaenila pri I/Ovro Čremožnik. Celje Miklav-tev hrib 6. Trisob. stanovanje komfortno t eeotralno kur jaivo oddam • 1. fetoruar- iem. v '^eti poal. jutra. 274BR-91 Stanovanje sončna, večsobno, s HSklinaml, takoj oddam, 'eterka. Moste, snštaišioe va 5 (ob novi cerkvi). 2TOlB-ai Trisobno stanovanje staitn o kurjavo, pHnon ter ostaHm komfortom, oddam samo mirni. dobri stranki. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Mirno ulica sredi atesta«. J7531-81 Dvosoh. stanovanje v nori M6i, oddam n januar aH pozneje. Vodovodna 9T. ob kanni-iki progi. 275BS-81 Opozarjam mi noro odpeti Hwriki lOD ZA djume te ipo^pod^ T Tavčarjevi nHoi St 4. — Se priporoča Bottč Vlada. Stanovanja Sobo In knhinjo »četa zakonca brez otrok za januar ali februar. Ponudbe t»a ogl. odd Jntra pod »Reden plačnik«. 27498-Hla Stanovanje dvo aH trisobno s kopal nleo te vsemi pritklinami. išče miren zekon«ki par Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Točud plačniki«. f%tJl-aia Sobo odda -ieseda i Din davek 3 Din a ilfro »H dajanje aslova Na NalmaniK »ae«ek «7 Ohi Z prazni sobi veliki, » Pmwtk) a« »ta-(i o vanje, takoj oddam. Mi klošičeva eesta 14. orvo nadstropje. _ _ 27449-» Vdova brez otrok »prejme sa sta-no vanje enega «*i spod* »li gospodični Gra-daška n. «. rritiič.ie. 27S1f»-3f Opremljeno sobo oddam aa Dte MV.- k L januar. Rn/veSrarjova 16. Taborom. 974M48 • • HALO, HALO. EZPLAČNO dragocen radio aparat To |e naša božično presenečenje za Vas ZAHTEVAJTE INFORMACIJE OD NAŠIH TRGOVCEV. PHILIPS IRAIDIO ^ fc— ■■ V V^ ■■ ^ Tvorni ca gume Izdeluje podpetnike Rekord-ekstra ln Triglav — plošče za gatoda, gumo za naličje galoS, lepilo Lti GUMENE PL0ČE ZA OPANKE. fWWVW¥WWWYWWVWW\ Kupujte le od popolnoma domačega podjetja prvovrstno blago po nizkih cenah. Zahtevajte brez obveze za nakup ponudbe pri TVOKNICI GUMENIH PROIZVODOV REKORD A. D. BEOGRAD, KRALJA PETRA 85. Opremljeno sobo ah pra&n« s kopalnico ali kabinetom iz oemira proti bolnici, iž&em. Ponudbe na jgl. odd. Jntra poaj: Mirko — škocijan VeaeJ« bo^čme praonike ž«K — Olga. 27908-84 Vsaki beseda 2 Oia; davek Dla (>oeiea v LjoMV" ni, star Se let. želi poročiti goepodiičoo i majhno doto. Dopise na ogl. odd. Jutra pod značko »Reenost«. 2fT504-» Gospod ee ieli poročiti s gospodično, stero do 34 let. ki Ima veselje do gostilne in da ima nekaj gotovine aM gostilno. Resne ponudbe s sliko, ki se vrne, na ogi. odd. Jetra pod »Tajnost zajamčena«. Ženitve ta možitve botpiii draiabaib - _ poarednjemo najvatoaja. Razpo&Ujazao tafcrmativna prospekte li) Din v poštnih ""»kak — diskretno. Imamo vedno vefiko iabiro odličnih partij obeh spoiov. PHata takoj t poteim aanpanjem y> prospekte: aR«wr«, ZagiM, poŠta a Mlad mož premožen, lep, 36 let rtar, se želi sesnanitš z mlado, lepo damo, s premoženjem, v »vrtio ženirre. da bi »o pomagala povečati indn-strijako podjetje. Ponudbe pod «Tndustrie-liebe« oa ogl. odd. Jntra 27^70-96 Dopisovati želim )e « ta te lige*! tn km gospodom. Dopise aa ogi. odd. jTi*m jon »BrrMč 10C5«. 2T7537-S4 Sostanovalca J sprejmem na stanom Naslov v vseh ooeloval^ «vh Jutra W54S i Opreml jeno sobo lepo, t dvema posteljama in i dobro domačo pretira no, oddam telo poceni dvema gospodoma aH ma Mhertova »VI. 27508-3? Dve gospodični »prehnem na stanovanj Vsslov v vseh r»o*lovVni-cah Jutra. S Sobo opremi'eno evenl t hrano, oddam. Tyrfceva cesta, mitnica. Gospodična lržavsi službi, z nekaj .otoviae, žel' radi pomanjkanja znanja t akademsko rvaobražerv'm »oepod^om resnega poznanstva. Ponudbe na ogl. odd Jnt.rs ood <-f*im.pstična«. 2TTM7-34 Starejši akademik ieli prijate^stva motno neodvisne l^ime Stroga rli«V'et.nosi "astna reč Ponudbe na «nrl. odd. Jutra i>od »Tik pred diplomo«. 27 V*-94 Izobraženo nri^telH^o želim naiti. Dopi*e na oei-odd. Jutra pod »Simpatičen profesor«. SJB60-4 ŽENITEV Obrtnik z dvema obrtema v Zagrebu, 28 let star, pošten, napreden in zelo soliden, žel? poročiti gospodično, 20 do 24 let staro. Samo resne ponudbe s sliko, ki jo pošteno vrnem, pod K-3475 na Inter-reklam, Zagreb, Ma-sarykova 28. Kmetica prijetne zunanjosti, i doto 40.000 Dm, *če obrtnika aH ritčoo. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Praška ulioa S. Za informacije pošljite DSn CO. 87470-35 Ugleden in M&0 IHftpld^CB ffOt^tM % veifttaa premoie^jma, točen ae po lastni krirv«, ieK poročiti takoj daaw istih lastnosti do 3S let. D»-piae i sliko na ogi- odi. Jutra pod »Lepo " """ daribK. Gospa « gcstflao ta aa doždi poroči npokojff ■ 50.000 Din. Doptas aa ««L odd. Jutra pod »Vaaka sta-rast«. 27W»» Posestnikom hči «S let stara, z doto1.JOO.OOO Din. išče moža, bogata aa srcu in duši. Pojaemila daje »Nado«, Zagreb, Praška ul. 6. Za informacije pošljite Din 10. 971474-35 Damo ki je »a v sredo M. t. m. ob VfclS.. t starojCu ft-spodom po fi»Bftakaoekm» mostu, nato pa odfla v Union, prosi aoaai gosps*, ki jo >• ob tej prifiH pa-zdmvS, da javi »roj aa-siov na ogl. odd. pod »Novo Isto 35«. SM Grafolog tn Uroaof I«. SadlocU ▼ Od}«. Spafr-j€bm vnk daš od ^hb Ii 3—7. Ostane le v Celja As 9. januarja. Naskw: Okja, Botri »Evropa«, sate 19. Zenitve - možitve boljših riojev. posredujemo naisolidneje. Imamo odlično iibrro •»polov. Infor- mativne prospekte raipoši-liamo proti vpo^atvi 10 Dio v poŠt tnamkah - diskretno. »Fiiie*« Zagreb. TkalMčev« -37288-25 Trgovec obrtnik t okolici Ljubljane mlad. resen io podjeten poroči mimo dobrosrčno gospo dično. ki bi mu i>om»sals riiiti pri:-ete<> iom Tonud be t sliko ns Offl. odd. Jutra ped Mire »Ljubezen i v »tavalo«. B740MB KATERI Nemec-inozemec proda zaradi pervretka v Nemčijo aH ii drugih vzrokov za nemške marke oferatao podjetje ali zemijišče izven Nemčije? Sklep veljaven le t dovolitvijo deviznega muk Ponudbe pod šifro K-3476« na bitr rrrfrl—, d. d. Zagreb, Masaryko^i 28. OLLA biser higiene NAGLO SREDSTVO, DA ZA DOBITE SIJAJNO BELE ZOBE Di ZANOSEN NASMEH. £ačnite uiaiiti totot s K0LYN0S-om Videli boste kako naglo zadobite belino In blesk. laradi katerih st« se toliko divilf drugim Videli boste, kako ho Kolynos polepšal vaše eobe Kot noben drug Izdelek. Prepričali «e boste v najkrajšem časa. * koliko so vam postali rob j t bol) beli Pmknslt« • KOLVNOS-om. počenšl i današnjim dnem KOLYNOS PASTA ZA ZOBE Korespoitdentinjo B perfektnim znanjem srbohrvaščine in Bemiščine. sJovemske in nemške stenografije, z zadostno prakso za samosfcotr no delovanje sprejmemo s 1. januarjem 1936. Lastnoroano pisane ponudbe je poslati takoj pod šifro »Stalna namestitev« na upravo. IJUBUANA — RIMSKA CESTA 16. Telefon 28—23 Postno hranil. 15747 Gradbeno im pohištveno mizarstvo Zaloga pcfoiMtva. pisarniške rolo-oprave, kartoteke L t. d. Delo zajamčeno. Solidne cene: Stroji za obdelavo lesa na razpolago po Din 20.— od ure. Suho žaganje za kurivo na zalogi. ZAHVALA Ko sem predal zemske ostanke svojega blagopokojnega očeta Jh* (£oma$a (Hcmifta RAVNATELJA MEŠČANSKE ŠOLE V POK., materi zemlji, je moja dolžnost, da se zahvalim vsem, ki so mojemu očetu i skakal i zadnjo čast, tako v Novem mestu, kakor v Krškem. — V prvi vrsti se zahvaljujem« primariju dr. Gostiši Ivanu, ki mu je ne samo kot zdravnik, ampak tudi kot prijatelj lajšal in blažil zadnje mesece njegove bolezni Zahvaliti se moram učiteljstvu meščanske in osnovne šole v Novem mestu, ki je pripeljalo učence, da se zadnjikrat poslove od nestorja učiteljev. Hvala tudi »Škrjančkom«, ki so se pod vodstvom g. ravnatelja Štrbenka poslovili ob blagopokojnega s pesmijo, ki jo je moj oče tako ljubil. Ravno tako srčna hvala g. ravn. mešč. šole Merviču, za njegove globoko v srce segajoče poslovilne besede. Hvala častiti duhovščini na čelu mil. g. prosta Karla Cerina za spremstvo. Hvala tudi vsem, ki ste mojega očeta spremili na zadnji poti v Novem mestu. Ravnatelj mešč. šole v Krškem g. Vutkovič Josip je storil vse, da so Krčani svojega bivšega ravnatelja in župana tako častno sprejeli zadnjikrat v svojo sredo, zato hvala mu. Hvala tudi g. referentu za mešč. šolstvo g. Lajovicu Albinu, ki je spremil v imenu kraljeve banske uprave mojega očeta na zadnji poti. Zahvaljujem se prav vsem, ki so mojega očeta v tako veličastnem številu spremili do groba, zlasti njegovim bivšim učencem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da se zadnjič poslove od svojega bivšega učitelja. Vsem govornikom in to ravnatelju g. Vutkoviču, županu g. Pfeiferju, ravnatelju mešč. šole g. Hočevarju kot odposlancu udr. gradj. nast in dr. Borštniku, ki se je kot starosta Sokola in v imenu gasilcev od očeta poslovil, iskrena hvala Končno hvala krškim pevcem pod vodstvom ravnatelja g. Vut-koviča za petje in godbi gasilnega društva za žalostinke ter vsem, ki 'so očetovo zadnje bivališče okitili s cvetjem . Novo mesto, dne 23. XIL 1935. _ __a „ ROMIH B02IDAR sodnik okrožnega sodišča. KLJUČ SVETA ZA VAS JE Typa 944 A Din 120'— ■ • s e 2 a o. Typa 944 A 2+1 cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z izpisanimi imeni postaj. Cena .....Din 1995.— na obroke naplačUo Din 159.— ln 18 obrokov po . Din 120.— H. SUTTNER PREJEMNIK PRVOVRSTNA IZDELAVA ■ NIZKE CENE DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE Zahtevajte brezplačno predvajanja pri zastopstvu Ljubljana, Celje, Aleksandrova 6 Aleksandrova 9 Sem svoje sreče kovač ! Prvi del knjige kaže na podlagi indijske hiromantije tn astrologije po netodi svetovno-znane, nepogrešljive Mme. Frey iz Pariza, ki so se vsa njena prerokovanja izpolnila. Iz 3voje roke in po inevu rojstva, bo-dete brali Vašo prihodnjost: srečo v poslih in loteriji, zdravju, ljubezenske zadeve itd. Sami boste odločevali o svoji usodi. Drugi del: Pariški recepti slavnih osebnosti za kozmetiko in lepoto. Lepota je ženska največja moč. Cena knjigi je v pred-prodaji Din 20.—. Zamorete poslati tudi v znamkah. »RADIOL«, LJUBLJANA, predal 157. □ Srečne in vesele božične praznike □ □ ter srečno in veselo novo leto □ □ □ □ □ □ □ □ □ želi vsem svojim dobrotnikom Prostov. gasilna četa CELJE GABERJE □ □ □ □ □ □ □ n ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ooooo E t E H G Ž I € Likerji m v b s B B B B B i o B B B ES m BODOČNOST je za vas NEZNANA DEŽELA Oe hočete sporna« v*Ao iivijeojako pot, M oklevajte, ampak pišite »-trologu, ki bo nezmotljtT in zanesljiv vodnik Vase življenjske sreče. Gotovo »e Vam je ie dogodilo, d« ste pnih ▼ »epa«« kra:e kjer niste poznali cest io poti. Y takem položaju M ciste prei»atili golemu »lučaj« in predali teoui a^gotovoatL, temveč ste povprašali kakega domačima, t, V »in pot«« m kam? Z*kaj U n« povprašali, kad« gre ta vaše oajboij taželjeno spoznanje. za Vašo bodočnost? Zakaj tavate r negotovo«te io trdovratno bodite po neznanih potih življenja ko p« bi vendar raH dosegli srečo, ljubezen la blagostanje Nevarno* pa je, da vee to zgrešite la Vam sreča oteče zadnja hip. Tn V a« morda čaka bogat«. ljubeča ieoa, tu Vaa čaka karijera, blagostanje. Vi pa se trdovratno držite svojih navad. Loterijski uspehi se Vam odmikajo! Zakaj pa izbirate slabe številke in igrate v nepovoljnem času? V takih velevažnih momentih se prepuščate golemu slučaju in njegovim kapricam. Namesto da blodite v negoto-.vosti, nejasnosti ki ugibanjih, pišite astrologu in ga vprašajte za nas v trt. On je poklican, da Vam bo odkrit io zaupen vodnik Vaše sreče. Zahtevajte od njega Vašo življenjsko prognoao, da boet« spoznali sme' Vaše bodočnorti in šK po tej poti sredi ia uspehom nasproti. Spoznali boete jasno ln natančno to, kar morate storiti za blagor in uspeh pri vseb delali in podjetjih, ter pri Vaših odločitvah. Grafološki bureau Vam pokate ▼ Vaši £rvlj«nje]d pr»-pnozi pot do Vaše sreče in Vam namenjene usode. Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela ie hvale naših klijentov Prosim čitajtel: »Za vsebino Vašega cenjenega l^pl^a, a oitrom na študij mojega življenja in moje psihoanalize, m Vam naprisrčneje zahvaljujem. Vsa Vaša posvarila in narveti so ca mojo bodočnost življenjsko važni. Sem zel« r .-eaonaieB, k«t *e vee Vaše napovedi izpolnjujejo Čudim se samo, kako ste mogli podati tako točen opi« mojega prošlega življenja io mojih neuspehov SMaj vem ko »o se začele Vaše napovedi izpolnjevati. kdo je moj vodnik na moji bodoči trvljenjski poti. Da Vam pismeno izrazim zahvalo, me je napotil tndi loterij-' ski uspeh, ki sem ga doeegel T prošlem kolu loterijskega igranja Zahvaljujem se Vam ia Vaše delo. Vam reda« hvaležen - Jernej Kavčič, dipl. tehnik, Maribor.« Pišite brez odloea pošljite še danes Vaš «oko;!W ta rojat nI datum ter 90 Din ko« honorar sa Vašo osihoaoaliao ta skico Vaše življenjske progno^e. Stalna tn točna adreea M tt es ES B B3 E B5 E E E IZ E K E £ JZ E 6L E ES fa: ES OGLEJTE SI _ veliko izbero dvokoles, otroških ln igTačnih vo-lnvalldsklh vozil, prevoznih tricikljer, motorjev, ttv&Inlh strojev, pneumatike in raznih delov. CENE ZNI2ANE! CENIKI FRANKO! »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. zlčkov, 25 m Graf otoški bureau — CELJE poštni predal IM. OBOBCDBCDBCDBCDBCDBCDBCDBCDBCDBCDBCDBCDBCD VESEL IN SREČEN BOŽIČ CENJENIM NAROČNIKOM ŽELI ANTON KOS STROJNO MIZARSTVO KLANC — KRANJ n o •3B0a0»0«0l0l0»0«0l0|0l0l0l0'° ALI ŽE POZNATE? „—v J.RULAG« liliput-malo kavalirsko svetilko, v 3 velikosti užigalnika, s čudovito dolgotrajno akumulatorsko baterijo. Najnovejši svetovni patent- šlager. Ljubljenka dam in gospodov. Najlepše praktično darilo. Dolgotrajna, frapirajoča intenzivna luč v raznih fantastičnih barvah in okrasih: kompletno adjustirana v posebni škatlici Din 40.— Prodaja: »ARTOS«, tehnospecial, Zagreb. Ilica 21. Velika izbera Daimonovih svetilk za smučanje in turi-stiko z daleltosežnimi focus reflektorji. Prospekte pošiljamo brezplačno. Iščemo sposobne zastopnike. Hotel „A S T O RI A" Zagreb TELEFON 87-77 V neposredni bližini kolodvora. Centralna kurjava, tekoča mrzla in topla voda, v vsaki sobi telefon, lift, velika terasa z restavracijo v višini 42 m z razgledom na mesto Zagreb in okolico Soba z 1 posteljo: Din 40—50 z vsemi taksami Soba z 2 posteljama Din 70—80 z vsemi taksami Pensijon z eno posteljo Din 75 z varani taksami I J m CD B CD ■ CD ■ O ■ CD ■ O ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ C3 ■ CD ■ Ol ■ n 0 Vesele božične praznike in srečno ■ novo leto zeli 0 ■ Elektrotehnično podjetje 0 KAROL FLORJANČIČ, CELJE Q DIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO KRIZE BO IKONE C ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati NOVA POSOJILA IZ NOVIH VLOG Zaupajte Vaš denar Mestni hranilnici ljubljanski ki izplačuje nove vloge, vložene po L 1933 neomejeno ter jih obrestuje po 4—5% Vloge nad Din 400,000.000.— Rezerve Din 14,600.000.— Uiejuje E*vojSii Eavijen* — ga konzorcij »Jutra« Adolf EUbnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prano JeaerSefc — Za inseratn) del Je odgovoren Alojz Novak. Vat X l4nbUani.