Obupen položaj kočevskega delavstva KoJevje, 10. novembra. Dež pada in hladno je. Zimska suknja se li ie dobro prileže. Nož FridrihsiUjn je i«vit v meglo. Človek nerad taido v takem vretnenu na ulico. Kateri morn, gleda, da čimprej pride pod streho, na gor ko. Mene je zaneslo v takemle v obiske k mojim 7iianceni rudarjem. Potrkam pri prvem. Ofividno ine je bil vesel on in njegova lena. Otroci so me le debelo gledali kot vsakega, ki ga srečajo na cesti. Vsedel som se na ponudeni stol in v trenutku smo bili sredi živahnega pogovora. »2e dolgo je, odkar se nismo videli, pu vseeno jc hitro minilo. Za vas, ki sle bili v velikem «vetu, hitreje, za nas, ki živimo tukajle že dvajset let, počasi. Alo bi tudi pri nas mogoče hilreje, da bi bili zadovoljni. Tako pa nas večna beda in pomanjkanje spravlja dan za dnem v slabo voljo. Zadnjič sem enkrat prišel zopet do > Domoljub*— vsem časopisom sem »e že zdavnaj odpovedal — pa sem bral, da se tudi drugod ljudem slabo godi. Kes je, mi delavri tudi vidimo, da ul samo nas zagrabila tista gospodarska kriza, marveč skoraj vse okrog nas. Seveda občuti eden krizo bolj drugi manj. Tako še pri nas nekateri za silo žive. ■ločim drugi naravnost stradajo. Delo jo še vedno tako kakor pred mesccl: štirikrat ali trikrat na (eden. Pri tem zaslužimo toliko, da imamo za koruzne žganre in zabeljen krompir. Tisti, ki je imel kaj njivice, j, inalo ua boljšem. Je vsaj nekaj krompirja pridelal in krompir je danes naša poglavitno hrana. Meni in nam vsem »e na primer yrav nič čudno ne zdi, če prinese lena opoldne -kledo krompirja, mak» zabeljenega in ga [sitem zvečer zopet dobimo n» mizo. Mesa nismo pri nas jedli že skoraj od Velike nori. Xe zmoremo pa ne zmoremo. Pa je pri drugih ravno tako. Kar k sosedu pojdite. Osem otrok ima, pa nič drugega ne jedo kakor samo repo in krompir, za spremembo pa š« žganco in skodelico mleka. Za poletje taka hrana ie Se gre, je nadaljeval, ko je toplo in se človeku včasih niti jesli prav ne ljubi. Ampak pred zimo smo. Pred tisto sneženo, in dolgo zimo, kakršno poznamo samo mi na Kočevskem, ln pozimi Človek potrebuje močne hrane, da želodci daje toplote celemu telesu. Tega |Nič boljše kot nam na rudniku se ne godi drugemu delavstvu. Pred meseci, ko ste Se bili tukaj, so še vse parne lage delale. Pa zdaj poglejte, največja stoji, druge no pa zmanjšale in skrčile delo na najmanj. Zima Je pa pred vratmi. Kje naj zdaj odpuščeni ali odstavljeni delavci dobe drugega zaslulka? Les še zmerom sloji. Včasih so Etml po...... vi tihi in pozimi podirali, da je bilo veselje. Zdaj so gotdo- n prazni. Obe tekstilani vsaj delate. Sicer ni prav dober zaslužek, ampak danes človek gleda, samo da Je delo. Najslabše je bili bre» dela, zakaj v takem stavu si pripravljen napraviti, kar kdo hote. vidite, malo sem povedal, kako je sedaj z nami v Kočevju. Potrebovali bi pomoči, na se nikdo za nas ne zeane. »у т»-v -f » ? • .» V- • 4 • ' 4 • 1 . / - » , -i- ♦ • S, te ,. t . » k Nas ne zanima danes drugega kakor prvič irloder, dragic želodec in tretjič zopet telodee. Da je tako. ni naša krivda!' Slovenci v Zagrebu Rojaki! Hlovoari! V Zagrebu služi nešteto slovenskih deklet. Kot sluOtlnjt- jih Hrvati zelo čislajo. V velikem mealu po so mlada dekleta prepuščena samim sebi, izpostavljena velikim nevarnostim, posebno, fe nimajo službe. Zato marsikatera žalostno zaide in pade, da je sebi in dru- ßm v nadlego, vsem Slovencem pa v sramoto, nogo jih je ie iivljenje žalostno končalo. Po večjih mestih so povsod društva in zavetišča za dekleta. Zagreb pa nima še nlčeaar takega. Zato se je ustanovilo društvo >Naš dorne, ki si je postavilo nalogo, da preskrbi zavetišče ali dom za slovenska dekleta v Zagrebu. Od 1. novembra 1081 se nahajajo društveni prostori v Tre ■ kov i iiliri M. 18, prillišje. Udje društva so: t. Ustanovni, ki darujejo društvu таај 1000 dinarjev. 'i Podporni, ki plačajo na teto po 50 dinarjev ali več. 3. Redni, ki plačajo vsak mesec po 5 dinarjev. Ustanovni in podporni član lahko postane vsak. Redni udje so samo dekleta. Prosimo vse rojake, da podpirajo to človekoljubno in prepotrebno delo! Postanite član tega društva in podpirajte ga po svojih najboljših močeh, — da bo kmalu stal »N o š do ак, dom slovenskih deklet v Zagrebu. Pripravljala! oilbsr. Tragična smrt trgovca M. Sobota, U. novembra. Nenavadna usoda je zadela v Se be borcih trgovca ftkrilei' Franca. Imenovani je z vozom pripeljal v sodih petrolej. Ko so spravljali sode z voza. jo pri delu tudi sam pomagal. Po nepriliki mu je prišel prst pod soil. Tola mu Je prst nekoliko zmečkala. It ina ni bila ravno prehuda, radi tna U da V "" übe*-mre:« " Cena: mala stcklonica Din 10'—, srednja steklenica Din 26 —, veliko steklenica Din 52'—. Dobiva se povsod. toga ji tudi ni posvečal posebne pozornosti. Dobil je zastrupljen je krvi, ki ga jc spravilo v preranl grob. Nekega jutra Je ostala trgovina zaprta. Ljudje so trkali na vrata. Oglasil se ni nikdo. Kmalu se je zbrala pred hišo cela množica. Zbrani so tuhta- li, kaj se je moglo zgoditi in kaj naj naredijo. Naposled so ae zedinili v tem. da vrata odprejo. To «o tudi storili. V hiši je vladal popoln mir. V spalnici so našli trgovcu. Nepremično je ležal v postelji. Bil je mrtev. Ugotovilo se je. da je tekom noči umrl vsled zastrupljenja krvi. Med hrami in zidanicami Dolenjsko martinovanje __....... kaplji« Ae dolgo smo kramljali in bi še. pa me je Pa je moral biti to naenkrat streslo, z.*kaj kuhinja, kurjena komaj par ur za kosilo, se je kaj hitro »hladila. Poslovil sem so in stopil čez hip zopet v del in pocestno blato, ki se vleče prav do mesta. Sveti Martin je. Vino krstimo. In letos ga je na potoke. In kap ice, kakršne le rrdko Boy da! leto res dobre volje, saj so tudi njegovi zemljani kar v rožicah, če le milo pokukajo sladki božji dar. Likvidacija Zadružne zveze v Zanimivo zborovanje v Gorici Vladni komi*ar Zadružne zveze De Magistri Je сл 23. oktobra sklical občni zbor, na katerega je |K»val zastopnike včlanjenih zadrug. Namen zbora je bil izvoliti namesto vladnega komisarja likvidacijski odbor. Nu občnem zboru je bilo zastopanih I j zadrug. Po pravilih se je vsled nesklepčnosti vršil Čet 1 uro drug občni zbor e pravico sklepčnosti. Najprej je De Magistri |>r«-bral dolgo poročilo o stanju Zveze. Ko je prišla na vrsto likvlducija, je bil v imenu Slovencev (t. j. članic sploh) stavljen predlog, naj se v likvidacijski odbor izvolijo kot zastopniki zadrug sledeči trije: De vetak. Abrain, Vek. Ko je govornik imenoval Vuka. Je Magistri začel vpiti in nastala je kratka 83 ostra debata med Devetakoni in Magislrijem. lagistri je šel preko lesa predloga in predložil s svoje strani kot likvidatorje enega zastopnika goriškega (Monla) Motz) in enega zastopnika Zvez-III gu kreditnega zavoda iz Benetk (Islituto lede-rate). Dr. Dcvetak jo zahteval 10 minul odmora, da se člani posvetujejo. Magistri -prva ni maral dovliti odmora, a na ponovno zahtevo in utemeljitev, je to dovolil. Dcvetak je ljudem razlolinačil ktinirarjev predlog. Proti v je oglasil znani tiskar Ludvik Lukežit. ki je branil komisarjevo »tališče. Zbcrovalrr je t.ukeličev nastop razburil; padli so naj klici: »iadajulec. plačanec!,: Petem so glasovali o komisarjevem predlogu, proli knleremu ie bilo kakih .Y> glasov, zoni jui lc par navzočih. Nu odru je bilo veliko razburjenje In posvetovanje. Nato je Magistri začel kričali in biti s pestjo po mizi, ces lo imamo v zahvalo xa Iru I Ш tlelo. РоШ nika Mouta in Zveznega zavoda ter itjavila: »Ker nimate zaupanja v naju dva in v zavoda, ki ju zastopava, izjavljava, da najina zavoda prekličeta obljubljeno garancijo za 40% izplačilo terjatev; saj bi itak morala pol milijona dokladati. Nato je vpil komisar na zborovake: »To so posledice \aiega početja. Toda sami boste morali garantirati za k) odstotno izplačilo.« Dr. Dcvetak pojasnjuje, da glasovanje nikakor ni uiačilo nezaupanja osebam in zavodom, ki jih zastopata; član- stvo ima pač nravko, da ieli bili zrslopano v likvidacijski m rd boru. Napačno je ravnal kem'sar, ki je lntlel zastopnike članstva izključiti. Dr. Simčič in Poleni sla drug za drugim vstala zasiti- jo izjavil nato, da so zborovaki pripravljeni gta eovall zaupnico omenjenim gospodom oz zavodom Oglasi »e spet l.akeiič (zdaj seveda Lucchcsi) in govori v prid komisarja ler se mu prilizuje (medklici: zelo značilno!;). Komisar odkloni vsak predlog za sporazum. Ker je pri vladi v teku akcija za sanacijo Z. zveze, so zborovaki, da ne bi tej akciji nastale zapreke, sklenili, da se odrečejo svojim zahtevam ler per acclnmationem izvolijo od predsedstva predlagani odbor in nadzorstvo. Tako se je tudi izvršilo. — Pri slučajnostih se je predlagala in sprejela brzojavka na Musiolinija ter resolucija za Ital. banko in za pretekla. Odvetnik Posroli (sodni izvedene«-) je Slovencem očilal nekorektno postopanje. Tudi preteki se je srdiL češ kako si še kdo upa imeti svoje mnenje iиi 0 letih fašistične vzgoje. Faš'sti so te pozabili, da «o sami minirali Zadružno zvezo z edinim nuincnoni. udarili Slovence. Sedaj, ko so požrli kake tri milijone, pa se zvijajo v histeričnih krčih in igrajo komedijo velikodušnosti. Lc pijmo. pijmo, da pamet ne zgubimo, kak grdo pač bi blo. ne mati kam domov! odmeva u čokatega hrama doli pod Zdinjo vasjo. Počepnil je med trije in «kril pred nepoklicanim sad celotnega /noja in žuljev. Ni bilo malo dela. ne stroškov in slednjič skrbi. Pa je Bog dobrot-Ijivo razprostrl roko nad Triko goro in bližnjimi goricami m pred incjcccni dni so Irgači veselo zaukali. pokali so možnarji, polnile «o «e brcate in cedil se jc mošt. da je poskakovalo srce Se zdaj teč« pregovor zgovornih fantov o tem. Dekleti so brala, lantje nosili, in to dan na dan, leden za tednom, danes tukaj julri tam. Enim ie je bolj mudilo, drugim manj, vsi pa »o /daj zadovoljni. slednji še najbolj. Oh nedeljah ožive naše če/ teden bolj tihe gorice. Dolinski kmetje in meščani pohite v tvoje vinograde. Kdor ga nima, se da povabiti ali pa jo kar pove/ /avije mimo stoterih hramov in zidanic gori do cerkvice Matere božje, te navžijc najprej divnega razgleda, kasneje pa sredi gore na Drenikovi terast še telesnih dobrot. tja /a lepo vi dovo pet. Ta vedo domači i kol radijski aparat. Nosil je radio-možgane, boben v desnici je bil zvočnik, okrasje m roki slušalke, uravnaval pa »e je njegov glas v boku Culi je bilo, kot da prihajajo daljni glasovi iz/a belih /ob in nabreklih rdečih ustnic temnega sina solnčnega juga. Neštetim ljubiteljem dolenjske kapljice |e krajšal in ho še krajšal čas. Predolga bi bila pot po goricah tja na Sta jertko, če/ Krko bi le šli na drugo stran doline vas Sveti Krii na iirom poznano Oa-Tam so vinogradi po božji volji, kar H in tuji. saj sega njen glas tja v deveto vas. Vinogradniki te pač |>olrudijo. da ohranijo sloves, ki pm je v veliko korist. Dosti vina jim gre po svetu, pa sami te tudi ne /apuste in ti ga privoščijo po potrebi in /atluženju. Svojevrstne ljudi skrivajo borne koče po gor-jantkih rcbrili. originale, ki jih je najti le v vinorodnih krajih. In Noetovi nasadi se vlečejo tudi tostran doline «šoli do Save in gori do Novega mesta. Okrog otoške Kostanjevice sama trta po brdih Saj potrebujeta njen »ok kmet in drvar V bližnjih Oorjancih. in ne brani se ga podjclai meščan Onstran cerkvice na Ržišču do doline vinogradi Kartu/ija Pletene hrani kapljico, pri kateri bi se še frater oženil, kot je dejal pokojni ve- id ' " k sem tacga dekleta na limance vjel! K.<| bi nc žvižgal, kaj bi ne pel, 'icga deklet i rogajo, oj/e pri uric. harmonika. Otroči «e pripode i/ vinograda, kjer Vsi i* mu rogajo, on pa užaljen na vsa usta pove, kako je Lojze pri Svetem Miklavžu po Micki obiral komarje. Spet smeh. ki ga prekine Novakovi Fašisti izganjajo slovenščino iz cerkve Reka. novembra. Proli slovenščini v cerkvi se vrši vedno bolj Intenzivna gonja s strani vladnih iu faštstovskih organov. Dolgo »o študirali, kako uspešno pregnati slovensko petje Iz cerkve. Slovenci na Primorskem si ne smejo osnovati orglnrske šole, zato pa su v Trstu letos napravili laško orglursko šolo prt cerkvi sv. Aniona Novega, ftolo subvencionira tržaški mestni magistral. Pri otvoritvi so izrecno priznali. da Je namen šele «tgajati laške organi-ste ter jih rnzsejati p« Krasa, ila se napravi konec devenskenm crrkvrn«mu petju. Za lake organiste bo vlado nelotn občin preskrbela ekaislenco ter jih zlorabila za poltaiiiantevanje ljudstva. — Za wgojo loškega duhovniškega naraščaja ludl zadnje čase vlado veliko žrtvuje plnčujoč naravnost Iz drliivnih sredstev vrgnjnlno mnogim laškim gojencem v ^ininszij'kih semeniščih, ki so v škofijski upravi. Tudi ni nobena tajnost, da duhovniki leške narodnosti prejemajo iz \ladnih fondov ii-ledne in precej znatne nagrade. Od le izredne dobrote je izključenih le nekaj redkih laških du-hevnikov, ki se po vesti branijo deloli Slovanom krivico v cerkvenem iu verskem jKidrnčju. Na Koprščini je preganjanje Slovencev v cerkvenem področju posebno intenzivno Cerkvene pevce na vse motne načine leroritlrajo. V Košta- pevci _ . - Uni ie nekne taiisl d'K»te javno vpil nad Ijadmi iu delil klolute. češ Ha jim prepoveduje še nadalje slovensko peli v cerkvi. Podobno je v ftmarj*. kjer so tudi začeli * klofutami obdelovati hreo-lirambne pevce. Znani laš. tajnik Ventnrini je ne knč s pot k »a" nataj domov otroke, ki so šli k »ari h krščanskemu nauku. Neki krašariri so vteli prodajno dovoljenje, ker ni hotela poslati otroka k Italijanskem« veronaiiku. marTeč ga je pošiljala k slovenskem«. .... „ ^ , , Kričet je slučaj »upnika Antona Pota/j« ml. It M a retig pri Kopru. On ie tih. skromen in pobo-fen gospod, ki se bavi le r strogo cerkvenimi rečmi Seveda vzlrojn po vesti In zokonu pri slovenščini tako glede pridige in lltnnij. kakor g lede pouka otrok v verstvu MtljuČno le is lega razloga je bil poklican v Puk) k deželnemu sodišču, kjer se jo od njcgn zahtevalo, nnj se vda ilalljanizaciji. Dobil je zdaj dve leti policijskega nadzorstva (aminonimeato). Tako je v lari konfiniran in če hoče iti na škofijo v Trst, mora imeti prelekturno dovoljenje it Pule, Oroiništvo pa imn nalogo in pravico, do ga vsako noč ob poljubni uri zbudi iz spanja in lako kontrolira, če ni šel kam na >agi-lacljsko potovanje. Tako se godi po najnovejši operaciji konkordata. Tudi ime li rtamejo. Dekan Zlobec Avguštin od Sv. Antona pri Kopru je sedaj preimenovan v -Sobezzo . Smrt. Dne 7. oktobru je umrl na Staradu v Severni Istri g. Jožef Ritnic, upokojeni župnik. Rojen je bil v Triku na Češkem 1H67. Kot duhovnik je služboval v tržaški škofiji. V pokoj Je stopil kot župnik v Kodiku radi bolehncsti ter Je zadnja leta prebil na Staradu. Zadela ga je kap. N. v m. p.I Za ...... " — * scljak Stembur. ki je prav rad hodil tja v podgorski Vinodol in na sosednji Toltti vrh po pijačo. Na Tičenci /a Orehovico |c prav živahno, /brali to tc mo/alti in gottoljubni ga/da jim na- cTvživa telo" naj vživa še dusaT je dejal oče '^,11.4 ^L^.^LT" f'" Ä^™ '' ^ Drenik in dobro je poskrbel /a svoje goste Vta etje in ukanjc je odmevalo v tiho jesensko noč... Trudil »i se vinogradnik letni dan, polil si »e, štel »i dinarje, zdaj pa uživaš, zaslužil »i in nihče ti ne pregovarja! lako je in drugače ne more bili doli med doknjskimi goricami »redi preperelih hramov ia nisan'h zidani«.. Viktor Pirnat