Alojz Ihan_______________________________________________________12 Alojz Ihan PET PESMI SAMSON IN DALILA Najtežje ti je bilo, ko si se z britvijo pod občutljivimi prsti dotikala ljubih, vranjih pramenov in dolgo, dolgo oklevala v premišljevanju, če je vredno žrtvovati tak zaklad. Vendar je on vztrajal s sklonjeno glavo, drgetajoč od strahu, a odločen, da premaga še poslednjo oviro med vama kajti sicer nikoli ne bi mogel občutiti take ljubezni ker močni ne morejo ljubiti predano kot skrajno šibki in nekomu, ki želi občutiti skrajno ljubezen ne preostane drugega kot vrnitev v skrajno šibkost ko roke oslabijo kot roke otroka in pleča ne zmorejo več rušiti kamnitih obzidij In je postal, kaT je sanjal: gologlavi deček, ki ti je zmogel le še ovijati roke okoli nog in obsipati z vročimi, mokrimi poljubi tvoja stegna in ko je srečen in presunjen zahlipal v tvoje prsi, so ti njegove vroče solze, polzeče po trebuhu dale čutiti, da je dosegel, kar še nikoli ni uspelo moškemu pri ženski, da ti je zavojeval telo z divjo silo osvajalca in se ga nato polastil še z brezmočno, a neustavljivo popkovino plodu tega ni bilo mogoče vzdržati. Zato si skrivaj poklicala Filistejce, da odtrgajo brezmočnega, velikega hlipajočega dečka s tvojih prsi in naredijo prostor za tistega, ki ti je rasel v trebuhu in imel edini pravico, da ti topi dušo z vročimi, žvenketajočimi solzami, tvoj nepodkupljivi ženski nagon je zahteval to krvavo plemenito izdajo, od katere ste vsi izgubili zato, da ne bi izgubili vsega, zaradi česar se smiselno, zanesljivo vraščajo življenjske žile v tkivo časa. Najtežje ti je bilo, ko si se z britvijo pod občutljivimi prsti, dotikala ljubih, vranjih pramenov in dolgo, dolgo oklevala v premišljevanju, če je vredno žrtvovati tak zaklad vendar je on vztrajal drgetajoč od strahu kajti v daljavi so nebo prekrivali oblaki prahu izpod kopit filistejskih vrancev. STARCI Mučno je gledati živčne, nezadovoljne starce ki se v avlah upokojenskih domov prerekajo o koalicijah v parlamentu čez vikende pa zbirajo podpise o idealnih rešitvah družinske zakonodaje in če jim pijan maturant z vulgarno gesto pokaže, da to ni več njihov problem histerično kličejo policijo, čeprav bi bilo v neotesanem sporočilu mogoče ujeti zdrav mladeniški refleks ki lastno hlastajočo grabežljivost za življenjem šteje med mladostne blodnje ki od neke točke rabijo zapik ko človek si prizna, da zunaj njega ni ničesar več da je vse v jedru, in navzven lupina dobre, zanesljive školjke ki varuje pred bučno melodijo časa namenjeno v pozdrav rojencem, da preglasi jim jok, porodno grozo ki le počasi mine potem začne se ples. 13 PET PESMI Alojz Ihan 14 METAFIZIKA Obstoj metafizike je preprosto, vsakomur očitno dejstvo, ki ga izkušeno oko zazna kjerkoli na ulici, na polnem parkirišču ali na košarkarski tekmi. Nekaj naravnega pač, kot prosojnost zraka, poživljajoč hlad gorske vode ali nagajivost dekliških pogledov. Zato se o metafiziki skoraj ne govori, njena nezanimivost je enaka kot pri vodi, zraku, pesku, kamenju, dobroti, upanju, napihnjenih trebuhih nosečnic, vsakdanjega nujnega obilja brez katerega zavlada smrt. Zaradi svojega obilja zahteva življenje grobo, oholo nepozornost do očiglednih dejstev; zato češčenje vode razumemo brez ironije le pri izgubljenem v žgoči puščavi, in čudenje poživljajočemu zraku bi pripisovali le utapljajočemu brodolomcu; pesniku s cigareto med ustnicami pa naravnost povemo, da pretirava ali še kaj hujšega. Podobno velja za metafiziko, če jo pesnik zapisuje s tresočo, vznemirjeno roko kot bi šlo za nevsakdanje, zakrito in do kraja nenavadno odkritje, ki ga zgolj najpogumnejši aktivisti lahko napišejo na listke za trosilno akcijo. V resnici je metafizika vsem očitno dejstvo tako kot večina nasprejanih pisarij po sveže pleskanih zidovih, ob katerih nočni čuvaji na poti domov zgolj nejevoljno, s kančkom slabe vesti zamrmrajo, da niso nič posebnega, zgolj preprosta metafizika, nič večja od tiste v vrsti pri mesarju, na hokejski trubuni ali pri tuširanju z mrzlo vodo, in zato pač ni treba uničevati ometov na hišah, policaji bi morali biti bolj pazljivi, in kazni višje, sicer se ne bo nikoli nič uredilo. 15 PET PESMI DAVNA LJUBICA Na ulici sem srečal davno ljubico ki je nikoli ne bi spoznal če ne bi moje oči kar same ujele njenih zenic, tiste vznemirljive, čipkaste črnine ki jo človek razloči med tisoči drugih odtenkov da ne more biti več nobenega dvoma čeprav so bili njeni boki neprimerljivo oblejši in noge zakrite s spodobnostjo, ki je nisem nikoli imel v spominu na svojo davno ljubico; čeprav njene dlani niso neprestano krožile po zraku kot na letalskem mitingu ter s spiralami in lupingi lovile nagle, nedorečene stavke s svojih rožnatih ustnic da bi jih v pomanjkanju ustreznih besed dvigale in usmerjale v čustvom ustrezne višave in seveda črni, grivasti lasje v katere se je bilo mogoče uloviti pri kateremkoli padcu z barke, postelje ali majavega ribiškega pomola po gimnazijskih plesih niti sledu o laseh namesto njih zgolj skodrana, mlačna zlatolasa glazura kot naročena za nerazpoznaven obraz gospodične od katere v banki želiš le hitro, redkobesedno uslugo pa vendar je bila nepreklicno ista ni mi bilo treba zahtevati osebne izkaznice in gledati njene matične številke da bi se prepričal zaradi tiste črnine, ki ji ni podobne v vesolju in čipk, stkanih iz krasnih minut pod palubo Alojz Ihan 16 DIANA Na vseh TV kanalih so kazali slike, kako princesa Diana občuduje pametnega psička, ki vneto in z velikim zanosom išče nevarna mamila ter preprečuje kriminalcem njhove umazane nakane na letališčih in drugih mejnih prehodih Za demonstracijo so policaji pred Diano pripeljali kup prtljage med katero je bil tudi kovček s podtaknjenim mamilom. Psiček je planil in v divji naglici ovohaval sleherni zavitek, dokler ni začel divje lajati in cviliti pred kovčkom, policaji so ga odprli in iz njega zmagoslavno potegnili mamilo Diani so se zasolzile oči in pohvalila je ganljivo prizadevanje psa ki vsak dan nesebično varuje poštene ljudi pred dilerji in kriminalci. Za hip si je tudi zaželela pobožati delovnega psička a je ta že odšel stran, na novo dolžnost, so ji rekli Medtem so besnečega psa za ovratnico z vso silo vlekli stran od prtljage, s peno v gobcu in krvavimi, narkomanskimi očmi se je upiral imel je krizo, že cel dan brez heroina, na katerega so ga navadili policaji, boleli so ga sklepi, krčile so se mišice, zavijajoče trepetalo črevesje, potreboval je novo dozo, moral jo je najti nekje v kupih prtljage. Zato je z besnečo strastjo ovohaval kovček za kovčkom, niti sekunde ni smel zamuditi kajti peklenske bolečine in krči so mu vedno bolj stiskali razbolele ude in moral je iskati, dokler se je lahko še premikal, dokler se ne bi začel dušiti od nemoči in se potapljati v blazneče komatozne sanje, ubogi narkomanski psiček, tisoč kovčkov je bilo še pred njim in v vsakem majhno upanje, daje prijazen človek v njem pozabil prah, ki ga ubogi psiček nujno rabi proti krčem, glavobolu, bolečinam v trebuhu. Ubogi narkomanski psiček, ki mu nikoli ni prišlo na misel, da ga s solznimi očmi občuduje princesa Diana. 17 PET PESMI