Št. 5.
PoStnlna plačana v gotovini.
V Lfubilanl, dne 19. fanuarfa 1923. tohal« ▼•ako sredo in petek. Leto V.

Glasilo ,.Samostojne W kmetijske stranke »a Slovenijo",

Naročnina*
isiolctne . « . . polnletno « » . • četrtletno . . . . Posamezna Številk.

Din ah— m Din 10— Din 5-— Din !•—
ICmel pomagal si sam« In svole stališče v državi uravnaj si sam I
laser a ti: inseratnega stolpiča stane n:
male eflase . . uradne razglas«
• • • • • • •
• * • .
• • • • •
Din 0-25 Din 0-30
reklame po dogovora
Uredniitvo In upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. ▼ hiti ..Ekonoma".
Volilna borba.
Bo} stroj.
jf® se Se dobro razvil volilni boj ln le se vedno bolj očitno prikazuje njegova najbolj značilna posebnost. jVolilnl boj se ne vrši v znaku boja Strank, temveč v znaku boja struj v posameznih strankah. Vse velike ln ©soblto stare stranke so razbite, po-Vsodi se vodi najbolj vroča borba struj ln skoraj povsodi bodo dvojne liste strank dokazale volilcem, da bolehajo stare stranke, da so izgubile sa notranji sili, da so doigrale.
Popolnoma razumljivo Je to, vsaj le to le naravna posledica grehov starih strank, ki se ne morejo vživeti v novo dobo, ki ne morejo spoznati, da je vojna prerodila ljudstvo, ki Irna zato sedaj čisto druge zahteve, ko nekdaj.
Neizmerno med vojno prestano trpljenje je ljndstvO Iztreznllo in danes se ne zadovoljuje več z lepimi besedami In zato so samo prepleskani
Erograml starih strank brez učinka. Judstvo zahteva resno gospodarsko delo, ljudstvo hoče, da se lepe besede raznovrstnih programov pričnejo Vendar enkrat tudi uresničevati.
Z elementarno silo raste ta volja in vedno bolj jo spoznavajo tudi voditelji starih strank. Iz tega spozna--nja pa se je rodilo cepljenje velikih strank v dvoje kril, v eno bolj napredno in v eno bolj nazadnjaško.
Tako doživljamo, kako se cepi nekdaj tako enotna radikalna stranka v dve struji, kako se radikalski volil-cl cepe v Protičevo in Pašičeve pristaše.
Tako gledamo, kako se vrši Isti proces pri demokratih, ko se enotnost med Prlbičevičimi jn Davidovl-čevimi pristaši vzdržuje le še z besedo, dejansko pa Je enotnost že davno razbita.
Isto pa vidimo tudi pri nas, ko se delita obe stari stranki na dvoje kril, ko vlada ljuta borba med starini In mladini in ko niti silno disciplinirana klerikalna stranka ne more prikriti boja, ki se je pričel med njenim konservativnim in socijalističnim krilom.
Tako se vrši vsled ljudskega iz-treznenja polagoma vedno bolj naraščajoče čiščenje, ki bo končno dovršilo ono veliko nalogO, ki jo zahteva ljudski interes.
Nove smeri, nove zahteve je prinesla nova povojna doba ln te zahteve morejo uresničiti tudi le nove stranke. Nemogoče je, da bi se vživeli v novo življenje ljudje, ki niso bili nikdar v njem, temveč novo dobo razumevajo le oni, ki so v vojnem trpljenju spoznali vse vrednote človeškega življenja. Z novimi ljudmi pa prihajajo tudi nove stranke in potrebo teh je spoznalo ljudstvo in zato je proti starim strankam.
In pomedlo bi že z vsemi starimi strankami, da ni nova doba spravila kvišku tudi ljudi, ki ljudskega zaupanja niso bili vredni, ker so bili nezmožni za javno delo. Le prepogosto so bili ti novi ljudje le demagogi in hujskači, ki so obljubljali ljudstvu tudi take stvari, za katere so znali, da se v bližnji prihodnjosti ne morejo uresničiti. Le prečesto so prišli na vrh ljudje, ki so bili nezmožni za vsako resno delo in ki so se zaleteli v skrajnosti. s?mo da prikrijejo svojo duševno revščino. In mesto da bi ljudstvu pomagali, so ga s tem spravili v nesrečo, zakaj življenje gre svojo srednjo pot in odklanja vse skrajnosti. Zato se je ljudstvo obrnilo tudi od praznih kričačev in zato prinašajo sedanje volitve razveseljivo čiščenje — prepotrebno ozdravljenje.
Proč s starimi strankami, ki so preveč na desno, proč z novimi, ki so preveč na levo! Tndl v politiki je zlata pot srednja pot! To je danes zahteva ljudstva.
Zato vidimo, kako »e deli radikalna stranka in kako skuša Protič zaplavati v leve vode, kako skuša storiti Davidovič isto in kako se pri nas v Sloveniji dogaja isto.
In ker Je ljudska razsodnost še premajhna, moramo računati s tem, da se bodo s tem Cepljenjem stare stranke za enkrat še pomagale. Toda le zaenkrat 1 Katfl tudi to bo izpo-znalo ljudstvo, da je to deljenje starih strank le polovičarstvo in da ne bo v javnem življenju preje reda, dokler čisto ne zavladajo zdrave in dobre nove stranke.
Zato pozdravljamo sedanji volilni boj, zato smo ga veseli, ker je podlaga za ljudski napredek. Čiščenje še Je pričelo, ljudsko ozdravljenje je to — zato pogumno v boj, da to veliko delo dovršimo, da priborimo svojo zmago — zmago zdrave nove stranke!
Radikali
Razkol med Protičevcl fn PašlčevcI. Je menda popolen. ProtIČ postavi povsod! svoje liste In v vseh okrajih, kjer kandidira on, bo kandidiral proti nJemu Pašlč.
Radikalna stranka Je začela delati z velikim nasiljem. Iz vseh krajev Srbije se poroča, da odpuščajo vse uradnišfvo, ki pripada drugim strankam, a postavljajo se sami radikali. Na sposob-ost se ne gleda, glavno je, da si pristaš radikalne stranke. Celo vrsto uradnikov v kmetijskemu resortu, ki jih je tov. Pucelj vsled nesposobnosti ali vsled raznih nepravilnosti odpustil iz službe, so radikali zopet spravili v državno službo« Isto velja osobito za vsa ona ministrstva, kjer so poprej vladali demokrati. Radikali se poslužujejo uprav azljatskih metod pri preganjanju in Izkoriščanju uradništva. Ce si bodo s tem prdobili simpatije kulturnejših prečanov, je zelo dvomljivo.
Demokrati
so končno vendarle Izdali svoj volilni proglas. Ljubljansko »Jutro« piše seveda, da Je napravil proglas globok vtis na vso drŽavo. Toda vprašanje je, če bo to kdo »Jutru« verjel, ker proglas ne prinaša drugo, ko to, kar so demokratski listi že stokrat zapisali. Eden najbolj važnih odstavkov v volilnem proglasu pravi, da se je demokratska stranka borila proti reakciji z desne In demagogiji z leve, da se je držala torej zlate srednje poti. Bilo bi silno lepo, samo če bi to tudi bilo res. Toda prvič in usodno Je bilo to načelo prelomljeno, ko so vstopili demokrati v Protičev kabinet, ko niso imeli moralne sile, da bi vzdržali v opoziciji. Od tedaj se je pričelo, da nI bila demokratska stranka protiutež radikalom ln komunistom, temveč da se Je dosledno podajala radikalom, v Zagrebu se pa vezala s komunisti. Tudi srednja pot zahteva trdnih živcev in silne volje, demokratska stranka te ni Imela ln zato je padala stalno in samo zato Ji je mogla celo radikalna stranka zrastl čez glavo. — Zanimiv je tudi odstavek. ko govori proglas, da se bo demokratska stranka borila za delavca, meščana, kmeta, obrtnika, sploh za vsakogar. Za kmete menda na ta način, da bo še naprej za prepoved izvoza živine.
Zemljoradnikl
Zemljoradnikl Avramovič-Komadlnl-čeve grupe so začeli svoj kongres U. t. m. v Vel. Plani v Srbiji. Isti dan je bila v Beogradu seja glavnega odbora druge (Lazičeve) grupe. Popoldne so iz Vel. Plane Lazlčevo srrupo telefonsko zvaii na kongres v Vel. Piano, ali Je le-ta odklonila, češ, da ne mara Imeti s Komadiničem nič skupnega. Beograjska seja je bila dobro obiskana. Lazi-čtvi zemljoradniki so izdali pod naslovom »Slučaj Komadlnič-Avramovlč«
brošuro, v kateri dokazujejo, da je Ko-madinič navaden agent radikalov in da Avramovič za to že zdavnaj dobro v6, a vkljub temu ščiti Komadiniča, svojega svaka. Lazičeva grupa se tudi hudo pritožuje, da jo radikali po svojih policijskih organih preganjajo, kj-sr le morejo.
V Valjevn so kmetje soglasno določili Laziča za nosilca zemljoradniške
liste.
Dr. MIlan Gavrllovlč, eden od najsposobnejših voditeljev Lazičeve zemljoradniške grupe, bo baje nosilec liste v bihačkem okrogu v Bosni.
Srbski zemlioradniki Avramovič-Ko-madinovičeve grupe so na kongresu v Vel. Plani razpravljali o volitvah. Zbranih Je bilo okoli 200 kmetov. Vsi kmetski govorniki so najostreje obsojali razdor v žemljoradniški stranki in trdili, da Je vzrok razdora v tem, ker je prišlo v stranko preveč gospode, ki se je med seboj sprla. Sklenili so, da smejo pri prihodnjih volitvah kandidirati samo kmetje, a od gospode le oni, ki so v prošlosti že dokazali, da znajo delati za kmeta. Nadalje je sklenjeno, da od dosedanjih poslancev nihče ne sme biti postavljen za kandidata. Za predsednika grupe je zopet Izvoljen Štavljanin. Razen tega so kmetje sklenili Izvoliti »voditelja« (»vodža«). Izvoljen je bil Avramovič. Tudi je sklenjeno, da mora vsak kandidat podpisati menico na 50.000 dinarjev. Menica se hrani pri »voditelju« stranke. Ako bo kandidat zvoljen in bi stranko iz kakršnegakoli razloga pozneje zapustil, se bo menica proti njemu lztirjala! Omeniti je še, da je med kmeti za volitve najboljše razpoloženje. Opaža se silna jeza na radikale in demokrate in največja volja, glasovati za kmetske kan-dite. To je jasna poslcdica prevar, ki so jih kmetje doslej doživeli od strani meščanskih strank.
Naši klerikalci
so imeli v nedeljo zopet svoj veliki dan. Skupno s komunisti so priredili v LJubljani velik shod ln veselja so Jim žareli obrazi, ko so komunistični bataljoni kričali po ljubljanskih ulicah proti buržujem. Naj se le vesele, kajti pride Že še čas, ko se bo veselil slovenski narod, da je rešen njih sleparije in IS. marec bo h temu znatno pripomogel.
Dr. Vekoslav Kukovec
nadaljuje s svojo koncentracijo In Je dosedaj koncentriral že Prekmurje, oba mariborska okraja In končno še celjski okraj. Vsi njegovi okrajni kandidati bodo po »Jutru« sigurno Izvoljeni ln boj bo le za nosilca liste. Zato je prav umestno, da je napisal »Tabor« dr. Kukovcu že nekrolog.
Ljubljanski mandat.
Če ne bi bilo tako žalostno, bi se v resnici mogli odkritosrčno zabavati, ko gledamo, kako je slovenska prestolica čisto zbegana, da se nikakor ne more odločiti, komu da naj zaupa svoj mandat. Ali res nima Ljubljana moža, ki bi bil vreden njenega zaupanja, kajti če ne zaupajo Ljubljančani programom strank. Imajo prav. Spoznali so namreč vse ljubljanske stranke preveč od blizu.
Slovenski radikali bodo najmočnejši na vsak način v Ljubljani, zakaj tu bodo dosegli vsaj količnik, (V Ljubljani doseže namreč po volilnem redu vsaka stranka količnik, ker tu se merijo le ostanki. Srečna LJubljana, da mora biti l njl-ml zadovoljna.)_
Breiiiki sestanek.
Za napredni blok lomi »Jutro« kopje, toda na najbolj pristen klerikalen način. To Je znova potrdilo »Jutrovo« poročilo o našem volilnem sestanku v Brežicah. Skoraj vse, kar poroča »Jutro« Je neresnica In kar Je najhujše, zavedna neresnica. in io h zakrivilo ono »Ju-
tro«, ki si Je drznilo zapisati o našem volilnem proglasu, da vsebuje laž. Gospodje, te vaše nesramnosti ne bomo pozabili nikdar I
Pa preidimo k poročilu »Jutra«.
»Jutro« poroča, da ni vodstvo (pravilno načelstvo) SKS našlo primernega kandidata za brežiški okraj In da Je vsled tega prepustilo okrajnim zaupnikom, da si Izberejo kandidata. To je seveda neresnično. Pri nas načelstvo sploh ne Imenuje kandidatov, temveč Je to vedno stvar okrajnih zaupnikov.
Pa to je le uvod k vse hujšim »Jutrovim« namernim izmišljotinam. »Jutro« poroča namreč, da so kmečki (misli pri tem na naše) zaupniki sklenili, da naj kandidira g. Kene sicer na programu SKS, toda pod nosilcem dr. Vekoslavom Kukovcem.
Pa ne zadosti te lažnive Izmišljotine, ve »Jutro« celo povedati, da je bil določen za namestnika tov. Ke-netu demokrat MalgaJ in da je to potrdil ožji sestanek naših In demokratskih zaupnikov.
In še ni zadostil Ta kompromis da bo potem predložen zboru naših zaupnikov v Brežicah In da bo tudi sigurno sprejet Jamči že dejstvo, da je na naš zaupni sestanek povabljen tudi dr. Kukovec.
In tako je »dr. Kukovec noslec
—	samo poslušajte — demokratske stranke, napredne kmetsko-obrtne Zveze (pridobitni sloji), stranke združenih Prekmurcev ter pristašev SKS v brežiškem okraju.« In s to lažjo končuje »Jutro« svoj članek pobožnih želj.
Sedaj pa je vrsta na nas, da povemo resnico.
Zbor zaupnikov brežiškega okraja, na katerem se Je prvič razpravljalo o kandidatih, je bil šele v nedeljo, dne 14. januarja. Zato Je »Jutrovo« poročilo z dne 13. januarja larlfarl.
Absolutna neresnica Je, da bi se sploh vršil kak zaupni sestanek demokratov In naših tovarišev. Res Je samo to, da so nadlegovali tovariša Keneta, ko Je bil slučajno v Brežicah, razni gospodje, zlasti dr. Kukovec In dr. Stlcker, da bi deloval za kompromis med JDS In SKS, da pa je tovariš Kene odklonil, se tozadevno kot strankar Izjaviti In Je čisto pravilno pripomnil, da more o tem odločati edinole na§ zbor zaupnikov.
Res Je dalje, da so zvabil' brežiški demokrati dva naša pristaša v Brežice pod pretvezo, da Ju čaka visok uradnik (k! pa nI bil nlh-*e drug ko dr. Kukovec), ln da so Jih hoteli v Brežicah preslepiti s prav grdimi neresnicami. Dejali so njima, da SKS sploh ne postavi kandidatov fn da se imata zato odločiti, če volita dr. Kukovca aH pa klerikalce. In ker sta naša pristaša Izjavila, da bi v tem primeru volila naravno protl-klerikalno, so si demokrati Izmislili zaupni sestanek, ki Je odobril sporazum med JDS In SKS za brežiški okraj.
Trditev, da ne postavi SKS nobenih kandidatov Je tako sleparska laž, kakoršne v tem volilnem boju še nismo doživeli in upamo, da Je tudi ne bomo.
Popolnoma lažnjivo Je dalfe, da bi bil dr. Kukovec od kogarkoli povabljen na naš zaupni sestanek. In bridkost te laži Je občutil gospod doktor Kukovec najbolj bridko. Ko se je namreč vršil naš zaupni sestanek, je čakal doktor Kukovec v »Narodnem domu«, da mu pride kdo javit, da Je njegova stvar uspela. Pa bilo Je deset ln nikogar nI bilo. pa bilo Je enajst, bilo Je dvanajst in še ni bilo nikogar. In neusmiljeno se Je pomikal kazalec ure naprej, doktor Kukovec pa Je čakal
—	toda vse zaman. Naš sestanek Je bil končan, ura je bila pol dveh In k dr. Kukovcu nI prišlo nobeno po-
ročilo. Tedaj Je poslal dr. Kukovec k Pečnlku, kjer se Je vršil naš sijajno obiskani shod, po tov. Keneta. Toda ta se ni vabilu odzval. Tedaj je šel dr. Kukovec sam k Pečniku in poiskal tov. Keneta in Izvedel, da se je naš zbor soglasno Izjavil proti vsakemu kompromisu z demokrati in da so bili naši zaupniki naravnost ogorčeni, ko so zvedeli na kak način da so hoteli demokrati ustvariti »napredni blok«.
Tovariš Kene sam pa Je podal z ozirom na »Jutrovo« poročilo izjavo, ki jo prlobčujemo na drugem mestu ln ki Jasno osvetljuje na kak način, da ustvarjajo mladini napredni blok.
Naj si zato »Jutro« zapomnil Dosledno ln vztrajno smo se borili proti klerikalni taktiki In dosledno in vztrajno se bomo borili proti mladinski, ki je na las enaka klerikalni
Končno pa pripomnimo še sledeče: Če Je komu napredna stvar res pri srcu. potem ta ne bo begal naprednjakov s tem, da širi laž, da je najmočnejša protlklerikalna stranka vrgla puško v koruzo. Nasprotno, stoHi bo vse, da naprednjake utrdi, ker le tako Je mogoča zmaga nad klerikalci
Demokrati s svojim spletkarjenjem so dokazali, da jim Je napredna misel le krinka In zato so v Sloveniji doigrall. pa čeprav je gospod dr. Kukovec nosilec Štirih strank, kakor se baha »Jutro«. Za zmago namreč so še bolj potrebni ko čez noč porojene stranke, volilcl. Teh naj z resnim delom pridobi dr. Kukovec, kajti z razbijanjem strank Jih ne bol
Izjava.
* Z Ozirom na »Jutrov« članek » dne 14. Januarja »Ustvarjanje napredne fronte v Brežicah« Izjavljam, da smo med drugim v pogovoru t g. ministrom Kukovcem ter ostalimi gospodi prišli tudi na ustvaritev skupne napredne fronte. Med drugim sem Izjavil, kar pričajo lahko tov. Nace Polanšek, Mihael Kovačič ter tajnik okrajnega odbora Hase, da nimam osebno proti skupni napredni fronti nobenega ugovora, da pa se bo o tem odločalo v nedelio na sestanku zaupnikov SKS v Brežicah. To je pa bilo le moje zasebno mnenje, ker nisem niti Jaz, niti pri razgovoru navzoči tovariši koinpe-tentnl, da bi o tem vprašanju v Ime-mu stranke kaj govorili ali celo sklepali.	„
Kar se tiče moje kandidature, Je res le to, da Je predlagal gospod dr. Stlcker, da se me naj kandidira na programu SKS, toda na skupni napredni listi, nakar sem Jaz izjavil samo to, da se bo o kandidatih isto-tako odločalo na sestanku v nedeljo.
Franc Kene.
Knezoškofiisko pismo.
V nedeljo, dne 14. Januarja se Je čitalo po cerkvah ljubljanske škoiije knezoškofijsko pismo. Med drugim je vsebovalo pismo tudi poročilo pomožnega odbora sv. Stolice za gla-dujoče v Rusiji. V tem poročilu se pravi, da zapuščajo deset- in stotl-sočl ruskih kmetov svojo rodno zemljo in odhajajo v svet iskat si kruha in zaslužka. Najbolj žalostno pri tem pa je, da puščajo doma starce In otroke brez vsake pomoči, da umirajo vsi ti od gladu.
Potem so navedeni srce pretre-sujoči dogodki, da se človek začudeno vprašuje, če so take stvari v 20. stoletju v resnici mogoče. Toda o tem nimamo nobenega povoda dvomiti, ker so vsa poročila Iz Rusije enaka, pa naj pridejo od katerekoli strani. Zato Je namen pomožne-
«
ga odbora sv. StoHce vse hvale vreden ln naša dolžnost je, da skušamo po svojih močeh z darovi olajšati garje naših slovanskih bratov.
Pribiti pa je treba, da se vsa ta beda, da se vse to nezaslišano gorje, godi v onj Rusiji, ki je bila še pred nedavnim najbogatejša dežela sveta, ki je bila tako bogata žitnica, da je mogla prehraniti skoraj vso Evropo. Zakaj naenkrat tak preobrat?
Eden ali drugI bi dejal, to so posledice svetovne vojne. Toda te vojne smo bili mi prav tako deležni kakor Rusi, naši južni bratje pa še v znatno večji meri, vseeno pa ni pri nas, čeprav nam marsikaj manjka, niti govora o kaki taki lakoti, kakor je v Rusiji. In če pogledamo v naše sosednje države, vidimo, da je celo Nemška Avstrija, ki mora več kot polovico živil uvažati in katere denar je skoraj brez cene, v primeru z Rusijo, naravnost obljubljena dežela.
Torej zakaj te ravno Rusija tako nesrečna?
Tovariši, kmetje! Komunizem, Id 8e Je potem nasilja in revolucije, polastil ruske vlade, je tisto zlo, ki je vzrok vse te nepopisne nesreče Rusije,
Ta komunizem je razlastil vso tasebno imovino In z rekvizicijami ln nasilnostmi onemogočil kmetu obdelovanje zemlje, da je danes ruski kmet na slabšem, kakor so bili naši pradedl, ko so tlačanili graščakom. b strojnimi puškami oborožene komunistične čete so vdirale v vasi in jemale kmetu živino, pridelke, sploh vse, kar jim Je prišlo pod roke. Po Vsej Rusiji pa se je razpasla korupcija ln nemorala, da je propadalo vse življenje. In ker ni kmet odobraval te brezglave politike, so ga streljali In na stotisoče in stotisoče kmetov je bilo ubitih, ker so se upali ▼ »svobodni« Rusiji misliti s svojo glavo. Zato nI nobeno čudo. Če zapuščajo ruski kmetje svojo zemljo in da beže pred rdečo vojsko, ki jo komunisti dobro plačujejo, samo da se vzdrže na vladi.
Ruskih kmetov Je neprimerno več ko komunistov, saj Jih Je do 100 milijonov, komunistov pa niti en milijon. Zato se komunistična vlada kmetov boji, zato je proti kmetom odnehala to Jim danes ne jemlje več zemlje, zato pa nastopa tudi proti kmetu z vso trdoto, ker se boji, da jo kmet s protirevolucljo vrže. Zato preganja kmeta In zato se zemlja ne obdeluje ln v tem, ne v suši, je vzrok ruske lakote.
Vse ruske nesreče je kriv komunizem In čeprav vemo to vsi, se vendar najdejo celo pri nas ljudje, ki zagovarjajo komunizem in ki se z njim vežejo ter priznavajo tako, da jim je komunistični program najbližji, kar Je četo >Slov. Gospodar« javno priznal
Isto pa so storili klerikalci tudi na Kranjskem, ko so se za ljubljanske občinske volitve zvezali s komunisti. In to so storili naši klerikalci, ki pravijo o sebi, da so edini pravi predstavitelji krščanske stranke.
Na Ruskem pa so komunisti po-MU na tisoče in tisoče duhovnikov, brez ozira na to, če so kaj zakrivili ali ne, samo ker so bili duhovniki. Po vseh cerkvah so pobrali cerkveno premoženje in celo iz relikvij so trgali drago kamenje. Odpravili so zakon, ki je postal na Ruskem že smešna formalnost. Isti dan se more vsak poročiti in ločiti ter če nI drugače vnovič poročiti. Vrgli so krščanski nauk iz šole in cerkveni obredi se Javno zasmehujejo. Resnično, odkar je zavladalo na svetu krščanstvo, še ni bilo tako odkrito protikrščanske vlade, kakor je sedanja ruska.
To rusko vlado pa proslavljajo naši komunisti, ki so v službi te vlade, ki proglašajo vse socijaliste, ki niso pristopili k III. internacijonali, ki Je ravno tvorba ruskih komunistov, za izdajalce. In prav isto bi delali naši komunisti, če bi mogli priti do moči, kar priča tako njih revolu-cijonarni program, ko tudi atentati in upori, katere so zakrivili.
In s temi komunisti se vežejo naši klerikalci in zgodilo se je celo to, da je knezoškof dne 3. decembra oddal svojo kroglico za komunistične kandidate!
NI se še zgodila v slovenski politični zgodovini taka idejna sleparija ko takrat, ko so se naši klerikalci zvezali s komunisti. Vseeno imajo drzno čelo, da prihajajo med ljudstvo in da pravijo, da je smrtni greh voliti našo kmetsko stranko, pa čeprav je ta na verskem stališču, pa čeprav so njeni pristaši verni kristjani, ki izvršujejo vse svoje verske dolžnosti.
Samo na nerazsodnost svojih vo-Mcev računajo ln zato si dovoljujejo i pnotfkržfemaJco i protikmetsko poli-
tiko, samo da bi prišli čim preje do vlade. Cisto kakor ruski komunisti, ki poznajo le en cilj, kako bi viadali
Naša sveta naloga je zato, da gremo ko apostoli od soseda do soseda, od hiše do hiše, od vasi do vasi, do zadnje gorske koče, kjer prebiva naš tovariš trpin, ki ljubi svojo zemljo in da oznanujemo resnico. Povsodi in vsakomur moramo povedati, kam vodi sedanja proti-kmetska in tudi protinravna politika klerikalcev, da obvarujemo tako ljudstvo pred pogubo.
Brezobziren boj stranki ki se veže s komunisti, zakaj ruskih razmer nočemo. V tem boju pa bomo uspešni le, če se združimo vsi kmetje v močni kmetski stanovski stranki, kajti samo ta bo ščitila naše stanovske interese in varovala naše stare krščanske šege in običaje.
Ta naša kmetska stanovska stranka je naša Samostojna kmetijska stranka, ki je od svojega postanka vedno In vselej dokazala, da zasluži naše zaupanje.
To je spoznalo vse slovensko kmetsko ljudstvo in o tem se lahko prepriča tudi inteligenca. Vedno in odkrito se je borila naša stranka proti vsaki krivici in temu bo ostala tudi v bodoče zvesta.
Vedno smo se zavedali, da je za-dovoljnost vseh državljanov predpogoj končne ureditve države in zato smo vodili kmetsko politiko, toda tako, da nismo delali krivice drugim.
Zato pa vsi na delo za zmago pravične stvari, zatv vsi na delo za zmago Stare pravde.
18. marca morajo spoznati vsi, da so komunistične strahote pri nas nemogoče — zato kroglico v skriniico SKS!	A. K., kmet.
r
1
Ker naši pristaši volilnega reda povsod ne poznajo in jih skušajo nasprotniki begati zato objavljamo nakratko glavne zanimivosti tega volilnega reda.
Voli se po proporcu. Vsaka skupina, ki vloži kandidatno listo, mora navesti nosilca liste (za celo volilno okrožje) in za vsako okrajno glavarstvo po enega okrajnega kandidata ter njega namestnika.
Skupno število pri volitvah oddanih glasov se razdeli z za eno povečanim številom kakor je število poslancev, ki jih je voliti (na Kranjskem 10 poslancev, torej deliti z 11, na Štajerskem s Prekmurjem pa 15 poslancev, torej deliti s 16). Tako dobimo količnik. Ta bo utegnil v Sloveniji z ozirom na več ali manj-številno udeležbo znašati pač okoli 6000 do 7000.
Kandidatne Uste, ki niso dosegle količnika, se zavržejo, ne pridejo v poštev, da bi dobile kak mandat, kandidati popolnoma propadejo, torej nI izvoljen noben.
One kandidatne liste pa, ki so dosegle količnik, tekmujejo po d* Hond-tovem sistemu med seboj. Clm več glasov ima katera od teh, tem več na njej navedenih kandidatov je izvoljenih. Najprej so izvoljeni nosilci.
Vzemimo za preprost primer, da so dobile naslednje liste takole število glasov na Kranjskem:
4.
SLS dobi štiri poslance, Šusteršič enega, socijalnidemokrati tudi enega.
rirmu
Dr. 2.:
SKS SLS
Šusteršič Socialdemokrati Narodni socijalisti Demokrati (Žerjav) Radikali
17.200 glasov. '18.400 glasov. 8.000 glasov. 7.800 glasov. 3.600 glasov. 3.100 glasov. 500 glasov.
Skupaj 58.600 glasov. Število 58.600 se deli z 11, kar da število 5327. To je količnik. NSS, DS in Radikali niso dosegli količnika, ne dobijo nobenega poslanca. Števila na onih kandidatnih listah, ki so dosegla količnik, pa se dele po d' Hondtu z 1, 2, 3, 4, 5. 6, 7, 8, itd., dokler niso dodeljeni vsi mandati, in sicer tako:
SKS
17.200 (II.) (z 2) 8.600 aV.) (s 3) 5.733 (VIII.) (s 4) 4.300 (X.) Šašteršič 8000 (V.) 4000 2666 2000
SLS
18.400 a.) 9.200 (m.) 6.133 (VII.) 4.600 (IX.) Soc. dem. 7800 (VL) 3900 2600
1950 Itd.
Mandati (število poslancev) po vrsti odpadejo na te posamezne kandidatne liste po velikosti števil, tako, kakor je označeno z rimskimi številkami.
SKS dobi po tem primeru štiri poslance. Izvoljeni so torej nosilec liste in še trije okrajni kandidati, in sicer po vrsti oni trije, ki so vsak v svojem okraju po vrsti dosegli največje število glasov.
Zemlledelsko stranke.
Se pred 20 leti se o agrarnffi strankah ni pisalo takorekoč ničesar. Umlji-vo, ker so igrala gospodarska vprašanja v teh časih mnogo manjšo vlogo nego versko-kul turna In upravna. Ko se Je začel uveljavljati parlamentarizem v drugi polovici zadnjega stoletja v vseh srednje-evropskih državah, se je do-igraval ves politični boj samo med konservativno in liberalno stranka Nekoliko kompliciranejšo sliko nudijo seveda narodnostno mešane države kot na primer bivša avstro-ogrska monarhija, kjer so bile nacijonalne težnje odločilne važnosti. Prva stranka, ki se je postavila predvsem na stanovsko-razred-no stališče, je bila delavska stranka, ki je nastopala pod imenom socijalizma. Proti koncu preteklega in v začetku tega stoletja imamo že v vseh evropskih državah dobro organizirane delavske stranke. Zadnji stan, ki se je začel zavedati svojih stanovskih interesov, je bil kmetski stan, ker je podpiral vse do najnovejšega časa izrazito meščanske stranke.
Dandanes igrajo že v večini evropskih kakor tudi izvenevropskih držav agrarne stranke dokaj pomembno vlogo. A tudi v državah, kjer se še kmetijske stranke kot take niso ustanovile, je pridobila stanovska zavest med kmeti mnogo tal. Oglejmo si najprvo izven-evropske države.
V	Avstraliji so dosegli farm erji (kmetje) pri zadnjih volitvah v decembru 1922 izredno lep uspeh, tako da si mora dosedanja vladna stranka deliti vlado z njimi, ako je neče prepustiti močno narasli delavski stranki V ameriških Združenih državah tvorijo far-merji mogočno organizacijo, iz katere bo tešla prejkone v najbližjem času agrarna stranka. Ze prt kongresnih volitvah jeseni preteklega leta se je pokazala njih moč, čeprav niso nastopali pod lastno stranko. Slično je opažati tudi v ostalih ameriških republikah kakor tudi v Kanadi, kjer se lepo razvija razredna kmetska zavest
Istotako je zanimivo naraščanje kmetijskih struj v nekaterih azijskih državah, posebno v dalnje-vzhodni republiki. Tam imajo kmetje v narodni skupščini polovico mandatov, kar Je vsekakor dobro znamenje tudi za ostale republike sovjetsko Rusije. Bolj kot zemljedelcem v drugih državah je treba ravno ruskemu in ukrajinskemu mužiku strniti vrste na čisto razredni — kmetski podlagi ako se hoče obvarovati na-daljnih prehudih žrtev. Meščanske kot komunistične stranke ne bodo imele nikdar onega umevanja za procvit kmetskega stanu kakor agrarne stranke same. To je jasno.
V	zapadno- in severno-evropskih državah se kmetijske stranke še niso razvile tako kot bi bilo želeti Tvorijo še vedno čvrsto oporo desnim (konservativnim) strankam, kar je posebno oče-vidno na Angleškem, Francoskem ta Pruskem. V južno-nemških državah, posebno v Bavarski, dalje v švicarski ter avstrijski republiki imajo kmetje dokaj močne lastne stranke. Le žal, da se iste družijo večkrat z meščanskimi strankami kakor n. pr. v Nemški Avstriji, kjer so vstopili pred 1 mescem agrarci v vse-nemško ljudsko stranko, ki je bila dosedaj izrazito meščanska stranka.
Italijanski agrarci so menda zastopani v zbornici po 15 poslancih, kar Je za prvi začetek pomenljivo. Na Ogrskem je bila stranka malih kmetov v zadnji skupščini primeroma najmočnejša, pred letom dni pa se Je zdnižila z vladno večino v eno stranko, tako da danes kot samostojna frakcija ne obstoja več.
Na Češkoslovaškem imajo tako Cehi kot Nemci močne agrarne stranke. Sedanji ministrski predsednik švehla je češki agrarec. Ugodno je stanje zemlje-delskih strank tudi na Poljskem, žal da so razcepljeni v 2 skupini V sosednji Rumuniji se je začel v zadnjem času značilen pokret za samostojno agrarno stranko, ki ima gotovo Izgled na uspeli, slično kot so ga dosegli bolgarski zem-ljedelci s Stambolljskim na čela.
O stanju kmetijskih strank v Jugoslaviji se je pisalo v »Kmetijskem listu« že precej in je čitateljem že znano. Imamo Jih kar pet aH šest pri čemur na pol agrarni SLS in HPS niti všteti nista. Vsekakor značilno za našo politično mladost in razcepanost
Primerjaje razvoj agrarnih strank v najrazličnejših deželah t nastajanjem starejših in boljše organiziranih delavskih strank bi se dalo reči da se nahaja agrarni pokret šele v prvem razmahu. Je pa brezdvomno, da bo pognala ideja politične osamosvojitve kmetskih množic vedno globokejše korenine ter da imamo v bližnji bodočnosti pričakovati tudi tesnejših stikov med zemljedelskimi
strankami raznih držav in kontinentov,
katerih končni cilj mora biti: Zelena Internacijonala.
Razmere
pri TrboveUski družbi.
Z ozirom na poslano gospoda župana dr. Roša glede razmer pri Trboveljski premogokopni družbi, bi dostavili tudi mi kmetje par opomb.
V času, ko Je vladal črni dvoglavi cesarski orel, v času, ko je slovenski kmet prelival svojo kri na vseh mogočih frontah, v tem času so gospodje od Trboveljske družbe izvlekli iz ubogega kmeta vse, kar se mu je sploh moglo iztrgati Z železno pestjo so ga tiščali za grlo, da je molčal na vsa njih dejanja, kajti drugače Je prišlo povelje »Einriicken!«.
Zaradi dobičkarije ta komoditete so se kratkomalo rekvirirala gozdna posestva, samo da je mogel izkazati ravnatelj čim večji dobiček svojemu židovskemu generalnemu štabu na Dunaju. Kmetje, posestniki Slačnlka, še niso pozabili onega udarca, ko so padla najlepša debla iz njihovega gozda in v živem spominu vseh je še oni žalostni prizor, ko so stali v občinski pisarni pred trboveljskim ravnateljem, čegar hrbet je kril avstrijski oficir. Vsi ugovori kmetov so bili zaman, čisto poteptana je bila kmečka pravica in oholo jim je bilo vrženih pod noge nekaj miloščin — sekira pa je dalje pela v kmečkih gozdovih. Cisto v roki so imeli oblastva gospodje pri Trboveljski družbi in zaradi svojega dobička uničevali tuje imetje Zakaj pa niso ti gospodje, če so imeli količkaj vesti, sekali les iz rudniških gozdov na Jelovcu, ko bi mogli tako biti ne samo pravični, temveč bi pomagali tudi ljudstvu, ki bi nekaj zaslužilo z dovozom lesa? Toda brez srca do ubogih so bili vedno gospodje pri Trboveljski družbi in Smilil se jim je lastni les in škoda se jim je zdela izdatkov za dovoz in zato so sekali tuje! Vse to je moral prenašati naš kmet, ker je nemška gospoda uživala vso naklonjenost nemške vlade.
In vendar se gruda, na kateri živi kmet, ki jo ljubi, ki je s krvjo navezan na njo, sploh ne da poplačati! Zato bi se smelo seči po kmetski zemlji le tedaj, če ni prav nobenega drugega izhoda. Brezobzirno pa se je postopalo od gospodov pri Trboveljski družbi. Solze so zalile starčka, ko nam Je pripovedoval, da se mu vdirajo hiša in vsa gospodarska poslopja v zemljo, ker mu je Trboveljska družba podkopala zemljo. »Leta in leta sem se trudil,« je tarnal, »s krvavimi žulji sem spravljal skupaj, da bi imel na stara leta mirno življenje. Sedaj pa je izgubljen ves trud, kajti s prejeto odškodnino se ne da niti životariti.«
Tako je bilo. Takih ln sličnih rudniških brezsrčnosti bi lahko navedli celo kopo in niso zaman padale kletve, ko je ljudstvo spoznalo po preobratu, da so zopet vsa vodilna mesta pri Trboveljski družbi zasedena od Nemcev. Počasi kakor mačji Lah pri Vrhniki tako so se vtihotapljali v družbo tujci in danes so razmere skoraj iste ko pred preobratom. Kri zavre človeku, ko vidi v elegantni kočiji starega švabskega nacijonalista, zagorskega ravnatelja. Zaradi njegove nadutosti, da morajo vsi plesati tako, kakor žvižga on, mora trpeti ves okraj.
Dve leti so morali čakati delavd na Lokah na luč samo zato, ker se je »predrznil« zahtevati posestnik, na čegar zemlji so hoteli postaviti droge ln transformator, da se odda tudi njemu in sicer proti plačilu električna luč. Zaradi principov, kakor je lagal ravnatelj, se mu to ni moglo dovoliti. Toda kakšni principi pa so veljali tedaj, ko se je brez vsakih komedij instalirala komunistu v Kisovem luč?,
Prava pijavka ljudskega premoženja in ljudskega dela je Trboveljska družba. Delavstvo izmozgava, kmetske posestnike oškoduje in vse konzumen-te odira, vlada pa je mirna in brezbrižna, ko da bi živeli v starih avstrijskih časih. V družbi vladajo tujci in Slovenci ne morejo priti do vodilnih mest čeprav jih nikakor ne primanjkuje.
Ali smo v resnici Slovenci tako nepoboljšljivo pozabljivi da ne znamo udariti niti onega, ki je naš največji škodljivec, ki je naš nad vse nevaren parazit!
Naj si zapomni Trboveljska družba, pa tudi naša vlada.
NI več daleč čas, ko pride tudi kmet do svojih pravic, ko bo kmetsko ljudstvo s trdo roko naredilo red v državi Tedaj bo začutila tudi Trboveljska družba, da je zakon za vse enak, tedaj ne bo več pomagalo, če rrže par kosti pristašem meščanskih strank, ki jo potem za mastno plačana uoravna mesta ščitijo. Tedaj bo odločeval le ozir do ljudstva in njegovih koristi in tedaj
bo pravica tudi v podjetju Trboveljska premogokopne družbe.
Tovariši! Dan 18. marca mora po« meniti tudi v tem oziru napredek in za« to naprej v boj vsi ki ste izkoriščani, vsi ki vsled svojega dela hočete pran vicol______
Pokrajinske vesti.
(Sestanek v Moravčah.) »Jutro« Je
pisalo, da Je bil v Moravčah sestanek naprednjakov, na katerem da so se tudi naši pristaši Izjavili za skupen mu stop vseh naprednjakov. »Jutrovo« veselje moramo nekoliko zagreniti Stvau je bila namreč taka, da so naši tova-riši v resnici bili za skupen nastop, toda le tako, da volijo vsi napredniaki SKS ta potem ne bo niti en napredni glas izgubljen. Vsaka druga rešitev pa ta samo naroberešitev.
(Volilno sleparijo) bi hotelo očitati nam »Jutro«, ker da so nekateri naši tovariši agitirali med gorenjskimi obrtniki z neko okrožnico, podpisano od gospoda Bizjaka iz Celja. Ne moremo takoj reči, v koliko je »Jutrov« očitek ta trte zvit in v koliko ne, ker vemo, dal je bila taka okrožnica v resnici obrtnikom razposlana. Toda gospodje, bistvo je čisto drugod. Ce morda nai pristaš v dobri veri pove kako stvar, ld ni taka, kakor on misli, je to razumljivo in zato tudi oprostljivo. Cisto drugo pa je, če pravi nosilec liste, da SKS sploh nastopila ne bo. Pa tudi »Jutro« samo naj se prime za nos, kajti tudi njege a trditev, da bo g. Rebek čisto gotovo Izvoljen, diši močno po volilni slepariji ln sicer na račun obrtnikov.
(»Slovenec« kot detektiv.) Zadn*! »Slovenec« prinaša zanimivo novico, da je izvedel iz popolnoma poučenega vira, da piše članke v »Slov. Narod« in »Kmetijski list« nihče drug ko dr. Šušteršlč. Ce jih piše v resnici v »Slov. Narod«, nas ne briga, pač pa bi ponudili »Slovencu« majhno stavo glede Šušteršičo-vih člankov v »Kmetijski list«. Pripravljeni smo namreč sprejeti vsako stavo ln sicer 1 proti 100, če nam »Slovenec« le približno dokaže, da je napisal dr. Šušteršič tudi le eno vrstico v naš list Ker se v volilnem boju rabi zelo denar, bi prišli klerikalci tako do lepih denar-cev, mi bi pa bili čisto suhi, če bi bilo seveda res, kar piše »Slovenec«. Toda »Slovenec« in resnica, sta že od nekdaj dva!
(Stara čenča »Domoljub«) nam posveča zopet svojo pozornost. Ce bi imeli prostora, bi prav radi vse ponatisnili, kar pravi »Domoljub« o nas, kajti takih neumnosti se ne bere vsak dan, temveč le enkrat na teden. In ker je življenje resno, bi pač vsakomur privoščili, da bi se malo nasmejal in kdor bere v »Domo ljubu«, da smo mi tretja podružnica podeželskih liberalcev, ki da jo-je ustanovil dr. Žerjav se pač mora Iz srca smejati »Domoljuba« bi prosili samo za kratko pojasnilo. Ce so podružnice podeželskih liberalcev vsi mladini, starini, SKS, NSS, Novačanovi republikanci in na konec še radikali, kakšno pa mora biti šele glavno podjetje, če so podružnice tako številne in nekatere tudi mod« ne. Ali ne bi mogel povedati »Domoljub«, kje se nahaja sedež podeželskih liberalcev? — Ampak, kaj ve stara čenča o resnih stvareh. Samo tja v en dan klepeče, ko star, brezzoba ženska.
(»Samostojni volilni oklic in resnica«) je naslov nekega dopisa v »Domoljubu«, na katerega moramo na kratko odgovoriti. Nehvaležnost je grda lastnost ln zato obsojajo Cerkljani tistega lažnjivca v »Domoljubu«, ki se upa trditi, da je poslanec Sušnlk, kot opozicionalni poslanec dosegel državno podporo za most pri Krškem. To je zasluga poslanca Ra-jerja in nikogar drugega!
(Dober nasvet damo klerikalcem.) Vedno pišejo klerikalci kako smo se mi prodali Žerjavu, vladi in ne vemo komu še. Gospodje, bodite pametni! Ce smo tako podkupljivi sezite vendar malo v Vaše polne blagajne in podkupite nas, pa so Vam takoj zasigurani vsi vaši mandati Gospod Korošec! Verjemite nam, da ste potem bolj varni kakor pa če Vas podpirajo komunisti
(Vse draginje smo krivi mi in edino ml), tako kričita »Domoljub« in njegov! izprijeni bratec na Štajerskem. Vprašamo zato oba, če smo morebiti tudi ml krivi temu, da so se silno podražili vsi cerkveni sedeži in vse cerkvene pristojbine?
(Klerikalci) ln zlasti slavni »Slovenec« nas puščajo v zadnjem času čista pri miru. Priznati moramo, da nam te postalo naravnost dolgočasno, ko oe beremo nobenih novih, iz srbskih listov prepisanih napadov. Ali pa Je morebiti derikalna politika že tako zavožena, da pričenjajo spoznavati, da ni dobra za tistega, ki je za prepoved Izvoza O" vine in istočasno za njen prost izvoz, Ob se preveč oglaša?
li ši poravnal naročnino za J* lisi r
J>J>onuryajmo se ob vsaki priliki t&kovniigp tidada ^v^^aipft	straaka* 1
mtrnmm
(Članek g. Arkota o porodlčnl mrzlici krav) je ponatisnil »Tabor« brez navedbe vira.
(»Taborju« ta gospodu dr. Kukovcu.) »Tabor« z dne 18. januarja je priobčil v članku »Oseba ta program« velik slavo-spev na gospoda dr. Kukovca. Bodi povedano i »Taborju« i g. dr. Kukovcu, da so taki nezaslužni slavospevi silno izzivalni ta da bi mogli zaradi njih tudi mi posvetiti svojo pozornost osebi dr. Kukovca. Tedaj pa ne vemo, če bi se upal še kdo napisati, da predstavlja ime dr. Kukovca trdne »Ideje« in da je dr. Ku-kovec vzor politika in še nesebičnega po vrhu. Gospodje si naj zapomnijo, da se je volilni boj šele pričel in da če si drzne napisati »Tabor« o naših tovariših, da jih ni nosila ideja, temveč le oportunizem, potem se bomo mi osme-lili to o dr. Kukovcu dokazati. Toliko za danes, ker vemo, da nam bo dala dr. Kukovčeva prislovna nerodnost Se dosti vzroka za odgovor.
(Za Aškerčev spomenik) so darovali (od 1. decembra 1922 do 6. januarja 1923) po 200 Din: Fran in Roza Krapeš v Ljubljani; po 100 Din: Viktor Bohinc, bančni ravnatelj Lad. Pečanka, V. Sa-jovic, Rudolf Sark, dr. Fran Zupane, neimenovan, vsi v Ljubljani;' po 50 Din: Miško Gabrijelčič, dr. Gusiav Grego-rin, neimenovan, vsi v Ljubljani; 37 Din: inž. Hieng v Ljubljani; 30 Din: Lilleg v Ljubljani; po 25 Din: Klub ta-rokistov Sv. Tomaža in dr. Ignacij Ru-tar v Ljubljani; po 20 Din: Griinfeld, M. Spindler, neimenovan v Ljubljani; 10 Din: neimenovan v Ljubljani — Skupaj 1137 Din. — Doslej se je nabralo 11-030.75 Din. — Blagajnik: Dr. V. Kisovec.
(Sokolsko gledališče v Radovljici) ponovi na splošno željo občinstva v nedeljo, dne 21. t m. ob 15. uri še enkrat in sicer zadnjič »Miklovo Zalo«. V nedeljo, dne 28. t m. ob 15. uri se ponove »Bratje sv. Bernarda«. Popra-ševanje po vstopnicah je že sedaj veliko. Preskrbite si jih v predprodaji, ki jo oskrbuje br. Jaklič.
(Iz Višnje gore ) Splošna sodba med nami je, da ni noben okraj z dohodninskim davkom tako obložen kakor viš-njegorski sodni okraj. Radi tega ne obsojamo toliko davčne oblasti, kakor v prvi vrsti zaupnike davkarije, ki poročajo pristransko ter preveč površno, ali včasih sploh ne premislijo poslcdlc svojih poročil. Da se godi vsled tega marsikateremu davkoplačevalcu huda Vsivica, je'umevno in bi tozadevno lahko našteli nebroj dokazov. Toda s temi pridemo po potrebi pozneje. To je en vzrok, da je v mnogih slučajih dohodnina neverjetno visoko odmerjena Ce so že davčni zaupniki tako nezanesljivi pa bi smel davkoplačevalec pač pričakovati, da mu pravilno odmeri davek komisija za ocenitev dohodnine. Saj smo si to komisijo sami izvolili ter bi njeni, kot od ljudstva izvoljeni člani pač morali zastopati koristi in pravice svojih volilcev ter gledati na to, da ni nobeden davkoplačevalec krivično 9b-davčen. Žal so se tudi možje, katerim smo pri tozadevnih volitvah izkazali svoje zaupanje, pokazali tega nevrednim. Iz zanesljive strani vemo, da se Je zadnje seje cenilne komisije za odmero dohodnine in rešitev prlzivov udeležil le eden član. Umevno je, da ni mogel sam proti davčni oblasti doseči uspeha, kakor bi ga sicer lahko, če bi se seje udeležila še ostala dva člana Posledice tega so za nekatere davkoplačevalce naravnost katastrofalne. Taka brezbrižnost članov komisije, katerim smo izkazali svoje zaupanje v tako važni zadevi je pač res vse graje vredna Za enkrat upamo, da bo to zadostovalo, če bi se pa ta brezbrižnost ponovila, pridemo pa z imeni na dan. — Več prizadetih.
(Črnomelj.) V znamenju klerikalnega komunizma. Pred kratkim smo brali v časopisih, da sta okrog novega leta izginila Matiji Plutu iz Vrtače dva vola b hleva, ki sta bila skoraj najlepša v vsem okraju. Dolgo so vola iskali in končno so jim prišli na sled. Ukradel jih Je namreč črnomaljski »orel« Kohanič in Jih prodal nekemu mesarju v Kočevje. Gonil ju je po ovinkih najprej proti Žumbe rački strani da bi na ta način »vrgel sumnjo na Zumberčane. Ko je Kohanič priznal krivdo, so ga orožniki izpustili na svobodo. V vsej Belokraji-nl Je vsled te nenavadne tatvine veliko razburjenje, ker se pri nas še nikdar ni kaj takega slišalo, da bi kdo ukradel vole iz hleva Omeniti moramo še, da je Kohanič tudi odbornik katoliškega izobraževalnega društva Zdaj pa vprašamo g. Franceljna in njegove pristaše, ki tako vneto agitirajo za klerikalno-komunlstično stranko, da nam jasno odgovorijo, katera stranka v Črnomlju največ sramoti Črnomelj kot metropolo Belokrajine? Sigurno klerikalna stranka! Pristaši klerikalne stranke v Črnomlju so krivi smrti nedolžnega Kromarja, oni so zapirali otroke v svinjak: a danes pa kradejo vole iz hleva.
(Zdole.) V odgovor »Lažnivemu Gospodarju«, ki hvali g. Škoberneta, češ, tfe mu je sijajno uspel njegov shod ua
Zdolah. Dobro bi bilo, če bi Škoberne na tem shodu vprašal zborovalce, koliko jih je od njih pristašev SLS. Pa bi se jih oglasilo le nekaj, ki so sedeli v njegovi bližini zakaj drugače so bili skoraj vsi samo pristaši SKS. Zelo se nam zdi smešno, da je napadel »Gospodar« tov. Šobo, češ, da ni mogel dobiti besede. Saj v tem je ravno stvar, da se je Škoberne tov. Šobe zbal, ker mu Je ta stavil par vprašanj, na katere ni znal odgovoriti in mu zato ni hotel dati besede. Vprašamo g. Škoberneta, če se spominja onega kmeta, ki mu je v obraz zabrusil, da ne bo več bral »Slov. Gospodarja«, ker je sedaj spoznal, da nI na svetu tako lažnivega časopisa, kakor je »Slov. Gospodar«. Silno pa smo tudi radovedni, kateri Zdolani, da bodo po volitvah obračunali s tov. Šobo z ozirom na njegov nastop na škober-netovem shodu. Nasprotno smo prepričani, da lahko tov. Šoba ž njimi še pred volitvami obračuni Prav veseli nas, da se je postavil tov. Šoba na čelo kmetskega gibanja v naši občini, ker je v vsej naši, pa tudi v sosednih, zelo priljubljen. Zato le s pogumom naprej v boj za Staro pravdo in vsi Te bomo podpirali.
(Sv. Jurij ob Ščavnici.) Za tukajšnjo Ciril-Metodovo podružnico se je nabralo ob priliki poseta min. Puclja v narodni gostilni Domanjko 328 K. V isti namen je darovala 160 K zbrana družba v goricah g. Krefta. Narodno zavednim darovalcem se zahvaljuje odbor v imenu CMD pri Sv. Jurju ob Ščavnici.
ga generalnega štaba je že odpotoval na poljsko mejo.
FRAN TRCEK:
Češko kmetijsko
(Aretacijo komunistov.) Srbski komunisti so hoteli kakor smo poročali osnovati novo, takozvano proletarsko stranko. Radikalni notranji minister pa je tako ustanovitev prepovedal. Ker se pa komunisti niso zmenili za njegovo prepoved, je aretirala policija vse beograjske komunistične voditelje. Par dni kasneje je sicer vse izpustila, toda obenem vsem zagrozila, da bodo takoj zaprti, če se bodo vmešavali v volilno borbo.
(Radikalne usluge Hrvatom.) Pribi-čevič je prepovedal svoječasno Hrvaškemu Sokolu in dvema ženskima društvoma nadaljne poslovanje, ker so bili njih člani separatističnega mišljenja. Novi notranji minister pa je odredil, da smejo vsa društva poslovati dalje in da se jim mora vrniti konfiscirano premoženje. Značilno za resnicoljubnost »Slovenca« je, da je poročal čisto obratno, ko da je bilo premoženje teh treh društev vnovič konfiscirano.
(Gospodarski boj med Nemci i a Francozi) se z vso ostroto nadaljuje. Nemci se upirajo ukrepom francoske okupacijske vojske z vso trdovratnostjo, da postaja položaj vedno bolj nevaren. Nemški lastniki rudokopov izjavljajo, da so oni podrejeni edinole nemški vladi in da jim zato Francozi ne morejo ničesar zapovedati. Francozi pa jim groze z vojnim sodiščem. V tej stiski so sklenili nekateri podjetniki, da bodo prodali svoje rudnike Angležem in Amerikancem, da si tako zasigurajo svoje imetje.
(Spor med Nemčijo in Francijo) je nastal, ker nI Nemčija izpolnila svojih obveznosti. Dobavljala je premalo premoga in premalo lesa. Francozi so opetovano pritiskali na Nemčijo, da izpolni svoje dolžnosti, toda ta je venomer izjavljala, da ne more in ne more. Francozi so nato zagrozili z vojaško zasedbo premogokopnega ozemlja. Nemci so na to odgovorili da Francozi do tega nimajo pravice, temveč da morajo najpre-je zahtevati odškodnino v zlatu. Ker so se pa Francozi bali, da je to le prazen izgovor ,se niso nanj ozirali, temveč so zasedli ruhrsko ozemlje.
(Ruhrsko ozemlje) je veliko okoli 38.000 kvadratnih kilometrov in ima 4 milijone prebivalcev. Največje mesto je Essen, ki šteje 480.000 prebivalcev, potem je Dortmund s 330.000 in Bochum s 170.000 prebivalci Poleg velikanskih premogokopov, ki dajejo letno nad 80 milijonov ton premoga, so na tem ozemlju tudi veliki gozdovi. Industrijski del ozemlja je naravnost prepleten z raznimi podjetji in železnicami. Nad 10000 inženirjev je na tem ozemlju in samo to število že jasno priča, kako močna je tu industrija. Iz tega ozemlja bi morali Nemci dobavljati Francozom PTemog ta les in so danes v zaostanku za okoli 30 milijonov zlatih mark. — Vse to ozemlje so zasedli Francozi, pri čemur je v več krajih prišlo do hudih demonstracij. —■ Angleški listi ne izključujejo možnosti, da bodo Francozi zasedli tudi Berlin, Če ne H Nemci odnehali. Položaj je skrajno napet ta mogoči so velikanski zaplet-liaji.
(Vojna nevarnost na vzhodu.) Poročila govore, da zbira Rusija velike čete na poljski in rumunski meji. Poljska zahteva namreč, da izpraznijo ytvini Me-mel. Litvine pa podpirajo Rusi, ki groze, da bodo nastopili proti Poljski, če bi ta nasprotovala Litvinom. Na Poljskem je odrejena delna mobilizacija, enake vesti prihajajo tudi iz Rumunije. Šef poljske-
Napredna Češka se ne odlikuje samo po svoji v Srednji Evropi najvišje razviti kmetijski tehniki, mar« več je njeno kmetijstvo tudi gospodarsko zelo lepo organizirano. Poleg vzorne notranje organizacije posameznih kmetijskih gospodarstev obstoji v Češki dobro organizirana in zelo močna kmetijska stranka, po vsej državi razpredena kmetijska mladinska organizacija, kmetijske družbe in kmetijski svet ter vzorno razvito kmetijsko zadružništvo, ki je danes, dasi še zelo mlado, vendar že prvo za danskim.
Ker je Jugoslavija pretežno kmetijska država in so dani pri nas že samo zaradi tega najboljši pogoji za razvoj kmetijskega zadružništva, zato menim, da ni odveč, če se nekoliko seznanimo s češkim kmetijskim zadružništvom, katero nam more služiti v marsikaterem oziru za vzgled.
Predno preidemo k pravemu zar družništvu, je treba, da omenim natančnejšemu pregledu na ljubo zadrugam podobne gospodarske organizacije, ki sicer niso prave zadruge, a se vendar malo ločijo od njih in so tudi precej starejše kot češko zadružništvo. To so okrajne gospodarske posojilnice (okresni hospod&r-ske založny), katere so precej podobne našim posojilnicam Schulze-Delitschovega ustroja. Razvile so se iz tkzv. kontribučenskych fondu pe-nšžnich in iz obilnic (občneskih žit-nic).
V 17. in 18. stoletju, ko še nI bilo železnic in drugih prometnih sredstev, so trpeli kmetje vsled pogostih slabih letin mnogokrat veliko pomanjkanje na življenskih potrebščinah, kajti v nemalo letih niso pridelali niti za seme. Da temu odpomo-rejo, so ustanovili občinske žitnlce (obilnice), v katere so dajali ob dobrih letinah gotovo množino žita vsake vrste, katero so rabili ob slabih letinah za hrano, predvsem pa za seme. Tako so se v teku let žitnice napolnile, tako da se je moralo pričeti žito prodajati. Kateri pa niso imeli žita, so zalagali denar, za katerega so dobivali žito. Iz teh denarnih zalog so nastali denarni fondi. Ko so se izboljšale prometne razmere, kl so omogočile razvoj trgovine, katera je oskrbovala zamenjavo blaga, tako tudi zalagala kraje, kl so premalo pridelali iz krajev, kjer je bila letina dobra, vsled česar so postale občinske žitnice nepotrebne, so se jele te žitnice opuščati. Prodalo se je vse žito za denar, katerega se je dodelilo zgoraj omenjenim fondom. Iz teh denarnih fondov pa se je ustanovilo posojilnice.
Ker so bile žitnice po vseh vaseh In nekje manjše drugje zopet večje so bili vsled tega denarni fondi zelo različni. Prav tako so bile tudi iz njih nastale posojilnice sicer zelo gosto nasejane, toda zato precej šibke, kar jih je v njihovem delovanju zelo oviralo. Da se temu nedostatku odpomore in da tem posojilnicam primeren delokrog ln okoliš ter predvsem zadostna denarna sredstva, ki so potrebna za uspešno delovanje, je češki deželni zbor leta 1882 s posebnim zakonom določil, da se morejo vse posojilnice vsakega okraja združiti v »Okrajne gospodarske posojilnice«, katerih namen je posojevati manj premožnim kmetom denar za izboljšavanje gospodarstva, odplačilo dolgov in za druge gospodarske potrebe.
Kako dobro delo za Češko kmetijstvo je bilo s tem storjeno, je najlepše razvidno Iz tega, da je češki kmet že zdavnaj politično in gospodarsko samostojen, napreden ln premožen, kajti ob zaključku lanskega leta je bilo samo kmetskega denarja čez tri milijarde kron, naloženega v raznih denarnih zavodih.
Pozneje so se zdnižile te okrajne gospodarske posojilnice v posebno zvezo, katere namen je pospeševati njihove interese, za svojo denarno centralo pa so si izbrale agrarno banko v Pragi
Pravo zadružništvo.
Prvi začetki češkega kmetijskega zadružništva segajo v leta 60—70 preteklega stoletja, torej v dobo, ko je grozilo z železno doslednostjo se uveljavljajoče načelo gospodarskega liberalizma šibkejše pridobitne sloje (kmeta, obrtnika ta delavca) gospodarsko popolnoma zasužnjiti. Velekapitalizem, ki se Je rodil iz tega gospodarskega liberalizma ta so tali njegovi nositelji na
Češkem predvsem judje in Nemci, Je
bil poleg tega tudi največja nevarnost za narodni obstoj Cehov, vsled česar je rodil v narodno zavedni Češki še večji odpor, kakor po drugih deželah.
Ta odpor se je javljal predvsem v tem, da so posvetili voditelji češkega naroda svojo pozornost predvsem gospodarski zaščiti in osamosvojitvi širokih delovnih slojev. Dočim so pričeli pospeševati po mestih in industrijskih krajih gospodarsko šolstvo ta razne druge ustanove, se je širilo po deželi zadružno misel in propagiralo ustanavljanje zadrug.
Prvi delavec na zadružnem polju, ki je propagiral ustanavljanje kmetijskih kreditnih (denarnih) zadrug, kakoršne je ustanavljal v Nemčiji F. Reiffeisen, je bil zdravnik in ljudski pisatelj František Cyrill Kampelik (• 1805 t 1872), ki pa vsled pomanjkanja stanovske zavesti gospodarske izobrazbe in medsebojnega zaupanja med kmetskim ljudstvom ni dosegel dejanskih uspehov. Druga ugodnejša doba za razvoj kmetijskega zadružništva je nastopila šele okrog leta 1890, ko se je češki kmet stanovsko zavedel, dosegel že precejšnjo stopinjo izobrazbe in se predvsem otresel nezaupanja v gospodarske organizacije, katero je povzročil bančni polom leta 1873.
Dasi je bila ustanovljena prva kmetijska kreditna zadruga leta 1890 in v sledečih letih še nekatere, katere so imenovali hranilna in posojilna društva (Sporitelni a zdložni Spolki), je vendar dobil zadružni pokret pravi razmah šele z ustanovitvijo Osrednje zveze kmetijskih zadrug v Pragi (Uštfedni jedno-ta hospodžrskych družstev). Prvotni namen Osrednje zveze je bil širiti zadružno misel med kmetskim ljudstvom, pomagati mu pri ustanavljanju zadrug in dajati zadrugam strokovna navodila in nasvete.
Poleg Osrednje zveze v Pragi je bilo ustanovljenih še več zadružnih zvez, katere so bile deloma stanovske (kmetske in delavske) deloma pa mešane ta so delovale vsaka v svojem okolišu.
Ko so pozneje razširile politične stranke svoje delovanje na gospodarsko polje in so hotele svojim pristašem pomagati tudi gospodarsko, je nastal v dotlej nadstrankarskih zadružnih orgar nizacijah razkol povzročen po strankarski opredelitvi zadrugarjev. Posledica razkola je bila predvsem ustanovitev konkurenčnih zadružnih zvez, katere so nosile strankarsko obiležje. Dasi je strankarski boj med zadrugami, predvsem pa med zvezami delovanje zadružništva nekaj let zelo ovirai je pa prinesel to dobro, da so politične stranke zainteresirale za zadružništvo držar vo in ostalo javnost ta da se je zadružništvo stanovsko opredelilo in se s tem usposobilo za intenzivnejše ta uspešnejše delovanje.
Ne bom se spuščal v podrobnejše opisovanje vseh posameznih vrst zadrug in njihovih zvez, ker so v glavnem druga drugi podobna ta delujejo, vsaj kmetske, vse po enotnih načelih, ampak si bomo ogledali podrobneje te zgoraj omenjeno Osrednjo zvezo kmetijskih zadrug v Pragi katera je najstarejša, najmočnejša in najvzornejše organizirana tako Zveza sama kakor tudi njene članice.
Osrednja zveza kmet zadrug v PragL
je bila ustanovljena leta 1896 kot navadno društvo in si izbrala za namen širiti med kmetskim ljudstvom zadružno misel, mu pomagati pri ustanavljanju zadrug in dajati zadrugam strokovna navodila in nasvete ter jih zastopati in ščititi nasproti oblastem ta ostalim gospodarskim organizacijam.
Takoj po ustanovitvi je pristopilo k zvezi 16 hranilnih in posojilnih društev, po njihovem prvem propagatorju »Kaan-peličke« imenovane. Praktične potrebe so prisilile Zvezo, da se je že prihodnje leto preosnovala v zadrugo in razširila svoj delokrog na posredovanje izmenjave denarnih sredstev med Kampe-ličkami in preskrbovanje gospodarskih potrebščin svojim članlcam-zadrugam.
Osrednja Zveza se je vrgla z veliko vnemo na delo in zlasti pospeševala ustanavljanje kreditnih zadrug — Kam-peliček — in čez par let posvetila svojo pozornost tudi produktivnim in drugim zadrugam. Tako se je razvila Osrednja zveza v dveh desetletjih v mogočno in velepomembno narodnogospodarsko organizacijo, ki je združeva la koncem leta 1921 2232 zadrug, in sicer 1664 Kampeliček, 22 nakupovalnih in prodajnih zadrug, 86 zadružnih skladišč, 19 zadružnih mlinov, 42 mlekarskih zadrug, 32 zadružnih žgalnic za špirit, 9 zadružnih predelovalnic sadja, 4 zeljarske zadruge, 34 zadružnih sušilnic za cikorijo, 4 zadružne klavnice, 10 zadružnih terilnic za lan,' 6 zadružnih Škrob aren, 102 strojni zadrugi 100 električnih zadrug, 27 zadružnih tkalnic, 11. stavbenih zadrug, 2 zadružni pivovarni 8 konsumov, 1 Zveza zadružnih sušilnic za pese ta cikorijo, 1 Zveza gospodar-
skih zadrug za uporabo električne energije in še več drugih zadružnih podjetij-Osrednja Zveza se je znala vedno prilagoditi gospodarskim potrebam ta razmeram kmetskega stanu, s čimer d e pridobila neomejeno zaupanje med zadružnim svetom. Prva leta je posvečala pozornost zlasti snovanju kreditnih' zadrug in izmenjavi denarnih sredstev med istimi. Bogatejše zadruge, katerim je denar preostajal, so vlagale svoje preostanke pri osrednji zvezi katera ga je posojevala onim zadrugam, katerim je denarja manjkalo. Tako je postala Osrednja Zveza osrednja blagajna pri njej včlanjenih zadrug. Kako uspešno je vršila zveza v tem oziru svojo misijo, nam najlepše dokazuje dejstvo, da e iznašal leta 1921 njen denarni promet okrog trinajst tisoč milijonov, aktiv je imela koncem leta 1921 okrog devet tisoč milijonov in od teh čez sedem tisoč milijonov hranilnih vlog. Pri tem pa treba pomisliti, da je vredna češka krona okoli 3 dinarje in bi bil zato promet v našem denarju mnogo večji
Da si omogoči čim večjo gibljivost in intenzivnost delovanja, kar je v gospodarskem življenju največje važnosti, se je razdelila Osrednja zveza v posamezne strokovne oddelke (odbore) in ti zopet v pododdelke. Strokovni oddelki tvorijo na zunaj vsak zase samostojno enoto, kateri na čelu stoii avtonomni odbori na znotraj pa so tesno naslonjeni na Osrednjo Zvezo, ki si je pridržala vrhovno vodstvo, odločanje v zadnji instanci, blagajniške posle za vse oddelke in revizijsko pravico nad oddelki ta vsemi pri njej in oddelkih včlanjenimi zadrugami. Dalje so poleg strokovnih oddelkov posli v Osrednji zvezi razdeljeni v splošne oddelke, po katerih so razdeljeni posamezni referati, ki veljajo za Osrednjo zvezo kakor tudi za vse strokovne oddelke- Dočim so strokovni oddelki do gotove meje avtonomni pa tvorijo splošni oddelki samo notranjo upravno razdelitev, katerim na čelu stojijo imenovani uradniki
Strokovno je razdeljena Osrednja Zveza do danes na sledečih 7 odsekovs
L oddelek hranilnic ta posojilnic! (Kampelički);
II.	oddelek skladiščnih (prodajnih), ta nakupovalnih zadrug;
III.	oddelek strojnih ta električnih za* drug;
IV.	oddelek zadrug za predelavo ta
vnovSevanje krompirja;
V.	oddelek zadrug za domačo obrtj
VI.	oddelek mlekarskih zadrug;
VII.	oddelek lanarskih zadrug.
I. Oddelek kreditnih zadrug je organizacijski in informacijski organ kredit* nih zadrug. Njegova naloga je predvsem poslovanje v zadrugah tehnično! izpolnjevati in odstranjevati nedostat-ke, ki ovirajo uspešen razvoj zadružništva Dalje skrbi da se sanirajo vsled vojne prizadete zadruge ta nudi zadro« gam v revnejših krajih potrebna dena®* na sredstva na razpolago.
Zelo otežkočen je pregled nad posameznimi zadrugami iz centrale, zato je; nastavil oddelek t zv. okresne dflvSrrf« ke (okrajne zaupnike) kateri vršijo nad zadrugami kontrolo in jim stojijo ob strani kot svetovalci, Ti zaupniki so sami inteligentejšl ta za zadružništvo vneti kmetovalci Oni oddajajo centrali svoja mnenja ta prejemajo od nje na* vodila, na podlagi katerih tastruirajo — funkcijonarje zadrug. Okoliš posameznega zaupnika dosega navadno en sodni okraj, na čegar sedežu se prirejajo zadružni sestanki ta zborovanja* Uvedba teh zaupnikov se zelo dobro obnaša in bi bilo radi tega tudi pri nas o stvari za razmišljati
Nadaljna posebnost čeških kreditnih zadrug je v načinu poslovanja Dočim opravljajo pri nas posamezne posle v zadrugi člani načelstva sami: eden je tajnik, drugi blagajnik itd., volijo na češkem poleg načelstva še blagajnika, ki opravlja pisarniške posle zadruge, blagajnik, ki ne sme biti član načelstva, se voli na občnem zboru izmed članov zadruge za dobo štirih let. Za blagajnika se voh navadno učitelja ali kakega drugega člana, ki zna voditi knjigovodstvo in upravljati druge pisarniške posle. Z blagajnikom se sklene službena pogodba. Poleg tega mora polofltl službeno kavcijo ali če tega ne more, morajo podpisati pogodbo poroki kl jamčijo za blagajniku zaupano poslovanje in denar. Saj se udeležuje blagajnik samo s posvetovalnim glasom, pravice podpisovanja za zadrugo pa blagajnik nima, zato morata biti ob urad-nii dnevih vedno še po dva člana na* čelstva navzoča Za svoje delo dobiva blagajnik primerno nagrado- Ta uredba sicer ni prav nič demokratična, a Je zato toliko bolj koristna. Sploh gledajo Čehi predvsem na praktičnost ta trdno disciplino v zadružništvu, pa čeprav pridejo pri tem navzkriž z demokratičnostjo- Tako so upeljall Cehi v vse zadruge dvostavno knjigovodstvo, ki Je zaradi svoje popolnosti ta preglednosti vendar boljše kot enostavno, ki je vpeljano v naših zadrugah.
(Dalje prihu)
tirrimiftlKnčk l Ali ai ž$
kato^jggegg, aa?o6aJJs§ aU .M»JMWCL aaračn&sft*
Gospodarstvo.
(Naš delež pri madžarski poštni hranilnici.) Madžarski finančni minister je pristal na to, da se izplačajo vsem ju-goslovenskirn državljanom, ki so imeli denar pri madžarski poštni hranilnici, v Budimpešti, njih vloge v dinarjih- Ju-goslovenski upniki dobe na ta način 4 in pol milijonov dinarjev. — Pri te] priliki bi prav odločno zahtevah, da se vendar enkrat doseže isto od avstrijskih posojilnic in od dunajskega poštnega urada. Kar morejo doseči Srbi v Vojvodini, to morajo doseči tudi Slovenci na Štajerskem.
(Za naše klerikalce.) Na Češkoslovaškem se plača za prevoz 100 kg premoga 5.25 čeških kron, na Francoskem 2.36 čeških kron, v Belgiji 2.105 in v Jugoslaviji 1.62 čeških kron. Ne rečemo vsled tega, da so naše železnice prepo-ceni, temveč povdarili bi le, da je treba preje premisliti in šele potem zabavljati. To velja seveda le našim klerikalcem
kričačem po poklicu.
(Za hitro in točno dostavljanje post-alh paketov) je izdalo poštno ministrstvo novo naredbo. Prav bojimo se, da s samo naredbo ne bo dosti poma-gano, kajti ne da se ozdraviti s samo besedo stvar, ki ima v sebi vse polno nedostatkov.
(Zagrebški žitni trg 16. t. m.) Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 437.50—445, tur-ščica žclta nova 230—237.50, umetno posušena 297.50-302.50, rž 355—365, Ječmen za pivovarne 337JO—350, za krmo 300-332.50, oves 300—305, iižol 375—380, moka pšenična »0« 665—€75, »2« 650—660, »4« 625—635, za krmo 225 —250, otrobi drobni 200, debeli 212.50— 225. Tendenca nespremenjena prijazna.
(Zagrebški živinski trg 16. t. m.) Za
kg žive teže notirajo v dinarjih: biki 10 —11, voli 1. 11, IL 8, III. 6, krave I. 5, II. 4, III. 3.50, teleta I. 15, II. 13.50. Svinje so se tržile: debele 1.23, II. 21.50, IH. 18, mesnate I. 17.50, II. 16.50, svinjska mast 33, salo 31.50, slanina 29JO. Cene mesnatim svinjam čvrste.
(Vesti z zagrebškega trga.) Cena perutnini je med prazniki zelo skakala. Sedaj se je cena ustalila na 360 kron za purana, 260 kron za puro, 500 kron za pitano gosko in na 170 do 240 kron za kokoš. Divjačina: divji zajci od 340 do 400 kron, zajčja koža 70 kron, divje race po 240 kron par in divja goska po 180 kron. Jajca kon-servirana v apnu po 9 kron par. Sadje: štajerski sadjarji so prodajali drobna jabolka po 12 do 14 krori kg, pomešana debelejša po 16 do 18 kron in namizna jabolka po 26 kron. Suhe hruške so bile po 40 kron kg, grozdi izabela
po 70, suhe sljlve po 30 in orehovi jedrci po 40 kron.
(Celjski trg.) Govedina v mesnicah 48—56 K, na trgu 36—48 K, teletina 56— 60 K, svinjina 76—90 K, mast 136 K, slanina 120—128 K, kg. 1 kg koštrunovega mesa 40 K. Divji zajec komad 160—200 kron, 1 kg srne 60—70 K. Mleko liter 12 —14 K, surovo maslo 180 K kg, jajce komad 8 K, 1 kg črnega kruha 26 K, belega 28 K. Sladkor v kockah 88 K, kristalni 80 K kg. Namizno olje 96—100 K, bučno 112—120 K; petrolej 26 K, testenine 56—68 K kg. Moka št. >00«, 27 K 70 v, št. »0« 2720 K, št. »2« 25.80 K, št. »4« 24.40 K, št. »6« 21.60 K, ržena moka 2320 K, kaša 27 K, ješprenj 21 K, ko-urzna moka 17 K, koruzni zdrob 21 K, pšenični zdrob 28 K, ajdova moka 34 K, Kurjava: črni premog 100 kg 154 K, ru-javi 80 K, 100 kg trdih drv 150 K, mehkih 100 K. Čebula 20 K, česen 40 K kg. 1 kg krompirja 7 K. Suhe gobe 1 kg 60 kron. Cene so se zadnje dni pričele posebno pri špecerijskemu blagu in masti zopet dvigati
(Vinarska zadruga v Metliki) priredi v nedeljo, dne 4. februarja 1923. v prostorih Narodne Čitalnice v Metliki vinski semenj z začetkom ob 11. uri in zaključkom zvečer. Na sejmu bodo razstavljena najrazličnejša bela in Črna vina iz vseh goric metliškega okraja. Gostilničarji in vinski trgovci, opozarjamo Vas, da je pridelala Belokrajina letos izborno kapljico, ker je bilo grozdje popolnoma zrelo in se je trgatev vršila v lepih dnevih v prvi polovici okt. Vino je zdravo, ne preminja barve in je že enkrat pretočeno. Zaradi obilega pridelka bo izbira prav bogata in cene primerne.
(Ceno žitu v Madžarski) so v zadnjem času zelo narasle. Tako velja pšenica z nabavne postaje od 12.700 do 13.100 madžarskih kron, oves pa od 8000 do 8300 madžarskih kron. (Madžarska krona je vredna okoli 14 vinarjev.)
(Vrednost našega denarja) je v zad-zadnjem času tako nenadno padia, kakor še nikoli. Vzroki tega padca so raznovrstni, toda eden zadnjih gotovo ne, čisto strankarska vlada. Da so pa pri tem zunanji dogodki igrali tudi veliko važnost, je gotovo. — Ameriški dolar velja že od 404 do 408 kron, angleški funt do 1850, francoski frank do 28 K, laika lira 2020 in češka krona okoli 12 kron. Nemška marka 2 in pol vinarja, madžarska krona 14 vinarjev in 10 avstrijskih kron 6 vinarjev.
To Je ono pravo! Dobijo se 5e vedno ljudje, kateri Fellerjevega Elzafluida se niso poskusili, dasiravno se že črez 25 let v vseh deželah uporablja. Kdor je samo enkrat poskusil njegovo izvrstno delovanje kot drgnenja hrbta, udov Itd. ali kot kosmetikum za usta, kožo in ne-
govanje glave, bode gotovo rekel: »To je ono pravo!« Je veliko boljši, močnejši, izdatnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje. Prežene nahod, zobobol in umirava Živce. 3 dvojnate ali 1 špe-cijalna steklenica s pakovanjem in poštnino 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev in 5 odstotkov doplačila. Adresa: Lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg štev. 344, Hrvatsko.
Po ceni se proda njivo,
obseg-aioča 3 johe, leži ob deželni cesti L J u b IJ a n a -Š m a r t n o. oddaljena 400 m zgorai poliske šole. Poizve se
IBrko Štefanovi!!, LJnlillaaa, 6arajioya t. 3. IL
?6
(Zaradi častne besede v smrt.) V Starem BeČkereku se je zaklel kmet Danilo Andričič, da nikdar več ne po-kusi alkohola. Zvesto se je držal svoje zaobljube in deset let ni užil niti kapljice alkohola. Njegova kmetija je zato cvetela in blagostanje je bilo v hiši, čeprav je preje vsled pijančevanja svojo kmetijo skoral upropastil. Te dni pa je storil dobro kupčijo in pogostil je svoje kupčijske prijatelje. Ti so ga pričeli siliti, da naj tudi on spije vsaj eno čašo vina. Dolgo se je obotavljal, na koncu pa se je vendarle udal. Po prvem kozarcu pa je prišel drugi in tako naprej, dokler niso vsi obležali pijani pod mizo. Ko se je kmet Andričič drugo jutro prebudil, si je vzel svojo prelomitev zaobljube tako k srcu, da se je obesil.
(Nesreča z orožjem.) Vodja pisarne dr. Kalana v Celju, Albert MedvešČek, je snažil na svojem stanovanju revolver. Bil pa je pri tem tako nepreviden, da je držal revolver proti sebi. Revolver se je sprožil in ga zadel v levo ramo. Zivljenske nevarnosti ni. Nikdar ne namerite revolverja na ljudi, pa čeprav ste prepričani, da ni nabit In vedno pazite, da bo cev obrnjena navzgor in polovico nesreč ste preprečili.
(Nepričakovani milijonarji.) V Iquiqui v drŽavi Chile. v Južni Ameriki je umrl Ivan Bonačič, rodom iz vasi Milne na otoku Braču. Vse svoje premoženje, v znesku 170.000 angleških funtov je zapustil svoji rodni vasi. Lani decembra meseca je bila dedščina realizirana in je dobila neznatna vas izplačanih 68 milijonov dinarjev. Vsak prebivalec vasi je sedaj milijonar. Upati je, da bodo denar pametno uporabili.
(Dvoboj na ulici.) V mestu Meksi-ko sta imela dne 4. januarja nek general in polkovnik na eni najbolj obljudenih ulic dvoboj. Borba se je vršila brez ozira na šetalce. Izstrelila sta kakih 40 strelov in je bilo tekom dvoboja 6 ljudi ranjenih in en Anglež ubit. Oba dvoboje-valca pa sta ostala neranjena. Zaradi umora Angleža Je ostro nastopila angleška vlada.
(Posknlen umor In samomor.) V Vla-Ški ulici v Zagrebu sta odprla pred letom krznarsko delavnico Marko Pož-njak in Baltazar Smilaj. V delavnici je
bila zaposlena tudi Smilajeva žena Fa-nika. Stanovala je s svojim možem v podstrešju biizu delavnice. Sostanovalci so bili dnevno priča burnih prizorov, ki so se odigravali med zakoncema. Odmevi družinskega nesoglasja so segali tudi v delavnico in so ogrožali razvoj podjetja samega. Zato Požnjak vedno odločneje zahteval razdružitev in res je Smilaj izstopil iz delavnice in se vrnil v poštno službo- Svojo soprogo je zlostavljal v taki meri, da si ni več upala prihajati domov, temveč je prenočevala kar v delavnici, kjer je stanoval Požnjak, njegov pomočnik in vajenec. Smilaj je vedno bolj kazal ljubosumnost in ji grozil, da jo razseka na kose. Ob drugih prilikah pa ji je zagotavljal, da bo vse pozabil in da bo za naprej bolj ljubezniv, ako se vrne k njemu. Fanika ni verjela v njegovo poboljšanje in mu je izjavila, da se nikakor ne povrne. Razjarjen vsled tega je Smiljak izvršil svojo grožnjo. Prišel je v delavnico, ko so bili vsi živahno pri delu. Zapri je za seboj vrata in mirno naperil na Požnjaka revolver. Prvi strel ga je pogodil na desno stran prsi, drugi se je zapičil v pod. Tretjič" se revolver ni hotel sprožiti. Nastav-hencl so se razbegli na vse strani, Fanika plane izza zavese in kliče na pomoč. Smilaj si naperi nato samokres v glavo, a ker se neče sprožiti, pograbi krznarski nož, zamahne z njim preko vratu in si vrhu tega prereže žile leve roke. Oba so prepeljali v bolnico. Požnjak bo okreval, Smilajevo stanje pa je brezupno. Med občinstvom krožijo o poskušenem umoru in samomoru najrazličnejše vesti. Nihče prav ne ve, na koga naj zvali krivdo. Brez dvoma pa ima pri tem žalostnem dogodku stanovanjska beda svojo največjo krivdo.
(Letošnja žetev tobaka) ni izpadla najbolje z ozirom na količino. Zato pa je kakovost letošnjega tobaka znatno bolja od lanske. Računa se, da bo dala letošnja žetev okoli 9 milijonov kilogramov tobaka. Od tega tobaka bo pridelala Srbija s Crnogoro okoli 4 in pol milijona kilogramov, Bosna in Hercegovina okoli 2 milijona, Dalmacija približno 1 milijon, Hrvatska in Slavonija okoli 40.000 in Slovenija okoli 35.000 kilogramov. — Monopolska uprava bo imela od tobaka približno 1500 milijonov dinarjev čistega dobička.
ImaS ti šolnine peste, osarte?
zajedavce, nabore,
A!) želiš imeti lep vrat. obraz in roke?
občutljivi v zimi Ia
Ali so ti roke in obraz vetru?
mW\ Dza sira mM
so ti rok vetru?
(Mi
ti kožo belo, m<
Ali ieilš Imeti kožo belo, mehko, tisto ia zdravo ?
)I
Ali tožil o Izpadanju las, lost?
prhutl ln o sive-
Ali Zelli bu;ne mehke In lepe lase?
Ali hočeS biti in ostati lep ? Ali hoče: da te povsod ra vidifo ? Ali hočeš, da te veseli tvoia slika v zrcalu? Poskusi prave Fellerjeve Elza preparate in kmalu bodeš rekel tudi ti, kakor vsi:
Išči v vseh poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Feller Naročiš naravnost, tako stane s pakivanjem in poštnino, če denar naprej ali po povzetju: 2 velika porcelanasta lončka Elza-obrazn«
pnmade 25 Din, 2 velika porcelanpsta lončka Elza-pomadd
za rast las 25 D n, 4 velike kose Elza lilijnega mlečnega mila 35 Din.
Na te cene se računa še 5*1, doplatlca, Naročilna pisma adresirati:
LiB E. II. FELLER. STUBICA H
Elzatrg št 344, Hrv sko.
(Novi stanovanjski pravilnik) je Izšel kot knjižica pri Tiskovni zadrugi v LJubljani ter velja po pošti Din 6.60. Koncem tedna izide istotam tudi novi stanovanjski zakon.
Ljubljana, Kralja Petra trg
telefon št 220.
št. a
Nakup gozdov. — Prodaja vsakovrstnega lesa.
Svoji k svojim! Kdor nas podpka,
podplraimo tudi njega!
▼ bližini Slovenjega gradca z zidanim gospodarskim poslopjem, obspg-afoče 110 iohov zemlje od katerih je 70 johov sečnega gozda se vled bolezni gospodarja ug-odno proda.
Posestvo je iako primerno za mlekarstvo nli sirarstvo; redi 16—17 glav goveje živine, 20 ovc in par konj, poleg tega pridela tudi 30—40 hI sadjevca itd
V zemljišča se nahaja Že'ezna roda. — Naslov se izve pri Ivan Vrhovnlk-u, Sloven'1 gradeč. Z« odgovor naj se priloži znamke 25
Uinopodnl pozor!
Na rrodai imam leno na suho cepljene trte najbolj rodovitnih vrst. kakor tudi večio množino necepliene bele -Šmarnice in več tisoč vkoreninienih (kiučev) diviak Rio • Portalis in GOthe
št 9. Cena po dogovora, Kdor želi res lepo in dobro blago naj se obrne zanesljivo pismeno ali ustmeno na
Ff. Slodniak, trtnar.
Sv. Lovrenc v SI. gor. p. Juršlncl
Za pismen odgovor priložite znamke
sprejme v trajno delo pri dobri plači, prostem stonovaniu, hrani in perilu v hiši	«
Pran Replč, Ljubljana-Trnovo.

3em$W les *™e}w
i« mu i ca 10 cm debeline na tanker^ l^cnca in cd 3 m dolžine naprej kapi i^al^o mncžinc franke
uagco kranjski postaj: SentjanŠfci premogovnik, Grmeli-Dolenjsko.
6
osrednja gospodarska zadruga
Llubllana Kolodvorska ulica št 7
|	ima v zalogi:
| drobno morsko sol | v vrečah 50—80 kg, i debelo morsko sol I v vrečah 50—80 kg, lepo suho zdravo koruzo, koruzni zdrob, koruzno moko,
ajdo, ajdovo moko, kašo, kristalni sladkor v vrečah po 100 kg,
sladkor v kockah po 25 ln po 50 kg, milo za pranje, pšenične otrobe, pšenično moko 0,2,6 (za kruh), pšenico, lepo, oves, lep, pristno svinjsko
mast,	1
dnevnih ccnah, vedno ceneje kakor pri drugih trgovcih.
Riž, kavo, olje i dr. preskrbimo na željo vsakemu članu.
TRGOVINA -&S sena, slame, drv, w kroraoirja. sadia " In vseh drugih deželnih pridelkov
Andrej Oset, Maribor,
Aleksandrova c. «t. 57: telefon It 88.
19]
ca 3 vagone lepih kostanlevih
holov zo vinograde.
Cena po dogovoru.
Franc Jamiim. Linlše št. 19, n. Sftofl fina
Cepljene frfce
različnih vrst na podlagi Rip. Portalis in tudi vkoreninjene
bele Šmarnice prodaja Franc Zelenko, pos. In trtnlčar, Bucmance - Sv. Tomaž pri Ormožu, Slovenija. ? Cena po dogovoru I — Za odgovor nai se priložijo znamke.
po
! IfODBS
trezen in zanesljiv v kuči-raniu se sprejme takoj. Plača dobra. —- Oskrba v hiši. Poizve se v upravi Kmetijskega lista.
mmsm&mammmss:

Bedni brzovoznl In poitni parniki Iz
Amsterdama In Cherbcursa
v Južno Ameriko,
Clo de Janelro, Santos. Montevldeo in v Buenos Alres. Vsa potrebna pojasnila daje:
Kraljevski Holandski Lloyd.
: Glavni zastopnik za Susoslavljo: : »
JffiBLIlDBU EAIA D. D. 1MI B-Cesta 1133. Brzojavni naslov: Realloyd Zagreb. Telefon 24-65.
je nova znamka. V dobrem letu pa se je zaradi svofe kakovosti tako vpeljala, da se dobiva povsod in jo vse gospodinje zahtevajo.	,
>'iH!!lii!iiiiimiitii>iimii>ii i
mm!
iiiimmmiiiiui
Najboljši dalmatinski portland cement
Ekonom, SffiSSSi
:-: v UUBUANI KOLODVORSKA ULICA št. 7 :-:
miiiiiiiumiiiiiimitiii..m m iiiiiiiiiiiiiiiiniiitiriM^MiiiiMMiiiHuiiiiiniMiiiininiKriiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiuiimili
PODRUŽNICE:
Maribor Hovo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Sni nitih tu irg@w§i uib«oi
(PRE3 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL ln REZEISVE Din 17,SQ9_____
Izvršuje vse bančne posle najfoc ——- neje in naJkuSanineJe.
Brzojavi: Trgovska	Telefoni: 146, 458
WJS..wnnMim mimiiiMi
EKSPOZITURE
Konjlso
Meia-Dravograd LJubllaras Cms-nlainica v f£©3o-cSvonkS y3id>

Urednik: Jakob Kušar
Natisnila »Zvezna tiskarn« v Uul....J.