Zvezek 22. Letnik III. GLASILO SLOVENSKEGA ŽENSTVA Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. V TRSTU, 1899. Lastnik konsorcij lista "Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista "Edinost". Priloga 254, štv, "Edinosti" "Slovenka" Glasilo slovenskega ženstva Izhaja v Trstu kakor priloga "Edinosti" vsako drugo soboto. Naročnina znaša za vse leto 3 gld. ; za naročnike »Edinosti« pa 2 gld. ; posamezne številke se dobivajo v Trstu v tobakarni g-. Lavrenčiča na trg-u della Caserma po 12 kr. — Rokopisi naj se po- šiljajo uredništvu »Slovenke«, naročnina pa upravništvu »Edi- nosti«, ul. Molino piccolo št. 3. Vsebina 22. zvezka: Potočiin : Kristina — pesem. — Vasjljevič : ATi ljubica — pesem. — E. Kristan : Iii druzegn iiić ... — Mokrisl^a : Sl;rjanoc — pesem. — Vrhovslii : V Icrčmi — pesem. — J. Potapeillio : Brez boja. — Vrliovski : V krčmi — pesem. — Zavadil ; Se nekaj čitic iz živ- ljenja Svetle. — Marica , II. : Ha, lia ! — pesem. — Književnost in umetnost. — Razno. — Doma. Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od ALESSANDRO LEVI MI?fZI v TRSTU Piazza Rosario št. 2. (šolsko poslopje) Bogat izbor v tapetarijah, zrcalih in slikah. — Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez iOA: „Čuvaj se senjske roke" krasna povest znamenitega hrvatskega pisatelja v slovenskem prevodu. Koiiiail :i5 kr., po pošti 5 kr. reo. SLOVENKA GLASILO SLOVENSKEGA ŽENSTVA Zvezek 22. V Trstu, 6. novembra 1899 Letnik III. Kristina. Oh, v hišici beli tam, tam za vodo Pred meseci sem iiistruviral ; Xalojjü je ilelal moj fantič — a jaz Sem se skozi okno oziral. Nasjjroti Kristina — to nežno dekle — Imela je okno odprto, A v roko predrobno, kot anj^elićek sam, Imela je glavo podjirlo. In , v vsaki hiši najdete nekoliko družin, mož in žena, hm, to so vendar dokazi ljubezni. Pojdite na sprehod, kadar se spušča mrak na zem- ljo, pojdite na kakšen ples, koncert, kaj vem, kam ; povsod najdete vse polno zaljubljenih parčkov. Eh, kdo pravi, da ni ljubezni ? — Oh, Vi me ne razumete. Ne morem Vam povedati, kako to mislim. Jaz bi rada vedela, ali je ljubezen samo nekaj domišljenega, ali pa živi v resnici ? Prosim Vas, ne jemljite tega za malo. Zame je to jako važno. Saj jc mogoče, da smo se samo z našimi mislimi v nekaj vživeli, česar pa ni. Že kot deklica sem čitala razne romane, v katiTih se govori o ljubezni, in od tistega časa pa do današnjega dne sem vedno mislila, da je ljubezen nekaj resničnega. Danes se mi je dvignil dvom. Hotel sem se prijeti za glavo. Toda to se ne bi spodobilo. O kakšnih rečeh govori ta žena ! Pa sicer govori sedaj za čudo pa- metno. Vse drugače, neg-o poprej, ko je pripovedovala o nekakšni megli, ali senci ... Toda kaj naj ji odgovorim ? Na taka vprašanja se vendar nisem pripravil. Da sem prej le slutil, da pridem v tak položaj, bi se bil informoval, pri modrejših ljudeh, v filozofičnih knjigah, eventualno bi bil pogledal, ali je v konverzacijskem leksikonu kaj takega. Ali je ljubezen, ali je ni ? Njej se je dvignil dvom. Sment naj razume to. Ljubezen ! Ves svet pravi, da je, torej g-otovo je. Videla je, da razmišljam, pa si je to menda tolmačila po svoje. — Ah, tudi Vi ne veste gotovo, ali je, ali ni ? Tudi Vi niste prepričan ? — Prepričan, gospa ? Kako bi ne bil prepričan ? Ves svet ve, da je ljubezen, torej mora biti. Pa še en dokaz. Evo : ako znamo besedo, moramo imeti tudi stvar. Ali bi imeli besedo »hiša«, da ni- mamo hiš ? ¦— O, to ni dokaz. Ali vsaj veste, kaj je ljubezen ? — No, kajpada. .Seveda vem. Ljubezen no, to je vendar enostavno. Ce se imata dva rada, je to Ijubt'zen. Definicija sicer ni E. Kristan: In druze<;a nič.. ? ' 50;? pravilna. Spominjam sc ; nćili smo se nekdaj, da nobena definicija ne sme začeti z besedico »če«, »ako«, »kadar« itd. Ampak pri lju- bezni ne gre za slovnično pravilnost. — .S tem mi niste čisto riič povedali. Kaj je ljubezen? Jaz bi rada vedela, kaj je ljubezen. Ali veste, zakaj hočem vedeti ? — Prosim, blagovolite mi povedati. — Ker sem utekla svojemu možu. — U-tek-li? — Zapustila sem ga. — Pa zakaj vendar ? Vi ? — Da, jaz. — Zakaj torej ? — Radi tiste sence. Evo ! zopet tista senca. Sedaj je toliko časa pametno govorila, da sem že pozabil na prejšno meglenost. Naenkrat ima zopet tisto senco. A jaz vendar ne vem ničesar o kakšni senci. Se ne sanja se mi o sencah. Kaj neki hoče s tem ? Gledal sem jo, kakor bi bil po- osebljen vprašalnik. — Vi me ne razumete? Dobro. Med manoj in mojim soprogom plava neka senca in jaz nisem mogla več prenašati tega. Zato sem pobegnila. — Pa kakšna je tista senca ? — Kakšna ? Taka, da me muči. Po celi hiši se je vlačila, pov- sod me je spremljala, nikdar me ni zapustila, v dušo mi je silila, krog oči mi je poleg-ala in bolna sem radi nje. — Radi sence ? — Da, radi tiste sence. Kaj me ne razumete? Nekaj tujega se je posadilo med naju, nekaj, kar uničuje ljubezen, ako je ljubezen na svetu. Nekdaj je bilo v naši hiši tako svetlo, kakor bi nama si- jalo posebno solnce. Naenkrat je svetloba obmrla, ne popolnoma, samo senca jo je pokrila. Moj mož me ne ljubi več. — Kaj ? Vaš mož Vas ne ljubi več? Oprostite, ampak*to mora biti tepec. — Ne, ne. Tako ne sodim. Ljubezen se ne da izsiliti. In če je sploh ni — kaj tedaj ? A prenašati nisem mogla tega. — Kako pa veste, da Vas ne ljubi več? Povedali so mi. Pa tudi saina sem opazila. To se lahko opazi. Hladnejši je postal. Izven hiše je imel opraviti vsak čas. Tako se ne more živeti. — Ne, tako se ne more živeti. Takoj sem se domislil, da sem izustil tepčarijo. Hotel sem po- praviti to. _ 504 E. Kristan: In druzega nie....'' — Namreč, v takih dvomih. Vi se gotovo motite. — Motim se ? Motim se ? Ha ! Vi ne veste, koliko sem trpela. Nobena du.ša ne sluti tega. To so bile stra.šne ure. In vedno tista senca. Pa še sedaj ni izginila. Vso pot me je spremljala, saj ste jo videli. In sedaj — na — tukaj je, g'iejte. Ali jo vidite ? Ne, jaz nisem videl ničesar. Zopet tista senca ! In jaz, da sem jo videl po potu ? Ne, jaz nisem videl nobene sence. Kaj se vse za- hteva od mene ! Naj vidim sence, ki padajo — od nikoder ! Pogledal sem na uro. Bilo je že pozno, bolje rekoč rano. Vraga ! To se vendar ne spodobi. Ob tej uri, v hiši osamljene žene, s katero sva se nekdaj igrala. Seveda sva bila takrat še otroka. A zato se to vendar ne spodobi. Pa jaz nisem kriv. Ona me je kli- cala. Radi sence. Naposled sem bil tudi že zaspan in moji možgani niso pravilno delovali. — Dovolite gospa, ali niste trudni ? Gotovo ste trudni izza po- tovanja, a jaz Vas zadržujem. Ako Vam je všeč, Vas jutri posetim. Ali mi dovolite ? Vzel sem suknjo in klobuk ter se poklonil. Ona me ie pogledala. To je bil zopet tisti čudni pogled, ki se mi je zadiral tako globoko v prsa. Kaj hoče s tem pogledom ? Bil sem ves zbegan, samo čutil sem, da se godi v tej ženi nekaj nenavadnega. Govoriti nisem mogel ničesar. .Slutil sem, da bi bila vsaka beseda neumna, katero bi sedaj izustil. Poklonil sem se torej še enkrat, ter se poslovil. Njen pogled me je spremljal v mojo hotelsko sobico. Bil je krasen dan, krasen, kakor morebiti samo na Gorenjskem ob tem času. Jezero se je zibalo v svoji najlepši modrini ter me je mikalo in vabilo, in nisem se mogel premagati, da ne hi bil sedel v čolnič ter zaveslal. Par krepkih udarcev z veslom in že sem bil sredi jezera. Zakaj ne sredi morja, sredi brezmejnega oceana, kjer izgine ves svet izpred očij, a pogdedu se odpre vesoljnost, v katero se raztegne lastna duša ? Mogočna želja se mi je dvignila v prsih, razpenjala peruti in dosegla skrivnostno carstvo, kjer ni nobene že- lje več, ker so vse želje tam izpolnjene ... Ta hip se je zgodilo, kakor v starih pravljicah, v tistih milih, po vijolicah dehtečih, iz solnčne kopelji vstajajočih pravljicah, ki zanikujejo ves stvarni svet, da vstvarjajo neverjetne, nemogoče sve- tove. Zgodilo se je, da se je nevidljiva Vila pojavila nad mojo glavo, čitala mojo tajno željo in jo hipoma pretvorila v resnico. Blejsko je- Kristan: 1 a druzega nič . ,. ? 505 zero je bilo moj ocean, brezbrežen in neskončen. Vseokrog je .šu- mela voda, nad manoj pa so se dvigali veličastni oboki neomejenega horizonta, v katerem je izginil dražestni otok, v katerem so se po- greznili zeleni bregovi s svojimi šumnimi gozdovi in nebotičnimi snežniki ob eni, s svojimi sivimi zidovi starinskih spomenikov in z belimi vilami na drugi strani. O.stal je samo vsemir in jaz. In druzega nič . . > In druzega nič... da se ni iz onih svetlih valčkov, ki so šu- meli izpod mojega čolna, včasih nekaj dvignilo, kar ni bilo tako konkretno, kakor stvarnost in ne tako abstraktno, kakor iluzija. Moja misel ni bila svobodna, proti svoji volji se je morala povračati iz vsemirja na omejen košček zemlje, iz večnosti v določen čas. Ona žena je sedela kraj mene v čolniču, njen pogled se je upi- ral v moje oči. In njen glas je vzdihoval : Reši me ! Vse to mi je bilo neumljivo. Vedel sem, da ni res, kar gledam in poslušam, a vendar je bilo tako, kakor bi bilo res. Mar sem res že kakor Hamlet »von der Gedanken Blässe an- gekränkelt« ? Proč ! Konec ! Kam me vodijo te sanje, ki uničujejo dejanjski svet in dejanje ? Kaj mi je mar ta žena in njena zadeva ? In kako naj jo rešim ? — Tista senca ! Videl si jo, grozna je, uničuje me, umorila me bode. Reši me tiste sence ! Maledetto! Zopet tista senca. Kaj je vendar s to senco ? Ali sem imel vizijo, ali sploh ni bilo nič ? Kadar se dotaknejo te sence, mi postanejo misli nejasne. Pogled se mi je zabodel zopet v ogromno praznino, ki se je širila krog mene, misli so se mi razblinile po njej, a vendar se ni- .sem mogel popolnoma rešiti premišljevanja. Po jasnem ozračju so plavale temotne sanje. — — — Voda je močneje zašumela, moj ocean je bil zopet malo jezero; videl sem otok, obrežje in par koračajev od mene čolnič, v katerem je sedel moj znanec, dr. Mravlje. — Ho, ho, kaj pa je s taboj ? Česa iščeš ti po gorenjskem raju ? me vpraša glasoviti »salonski lev«, obrnivši svoj čolnič umetno gra- cijozno, tako da je plovel vzpored z mojim. V njegovem glasu je podrhtavala jedva opazna ironija, čutil sem jo bolj nego slišal. Odgovor moj je bil povsem banalen. — Vozikam se po jezeru, saj vidiš. Po gorenjskem raju ne iščem ničesar razven zdravega, čistega zraka. Kaj pa Ti ? MCi Kristan: In drnzejja nič...? — Ej, jaz, jazi Kaj naj delam .sedaj v pustem mestu? Dolgo- časno je tam, da človek ne ve, kaj početi. Ves svet je na deželi, kaj naj torej jaz delam doma ? — Seveda, Ti. V mestu je zima Tvoja, zima z gledališčem, s soirejami, s plesovi, koncerti, z vsemi zabavami, kjer je dosti lepih žensk. Saj si menda še vedno stari don Juan. — He, he, stari don Juan. Ti pač ne razumeš tega. Na smrtni postelji se bodeš jokal, da nisi porabil življenja. Kaj pa bi bilo živ- ljenje brez lepih žensk ? — Čudno, da se vendar ne oženiš, ko tako misliš. ~ Saj pravim, da me ne razumeš. Oženiti se ! To ne bi bilo težko. Toda vezati se? Ej prijatelj, to ni nič. Jaz hočem uživati in — no, ali poznaš tisto Rigolettovo pesmico : »Le izpremena krajša nam čas«. — Torej si na Bledu, da se tukaj po svoje zabavaš, da najdeš kakšno žensko ? — Da jo najdem? A, a, bolje se mi godi. Našel sem jo že in menda bode kmalu vse v redu. — Čestitam. Razgovor mi je bil zopern. Tako lepo je bilo, preden se je pojavil ta »\^eilchenfresser« in on mi je s svojimi prostimi besedami vse pokvaril. Toda iznebiti se ga nisem mogel. Na jezeru ni križ- potov, da bi ga lahko vprašal : — Kam pa sedaj ? Ti greš na desno ? Ah, torej oprosti, jaz moram na levo. — Moral sem torej poslušati. — Ti ne poznaš prave slasti, je nadaljeval. Kadar je človek oženjen, pride vsakdanjost v hišo. To ni nič. Jaz ne maram ljubezni brez boja. Človek se mora truditi, premagovati zapreke, vedno nove zapreke in tako mora zmagati. To je uživanje. Moj dragi, ako bi ti v^edel, koliko truda sem moral vložiti v svojo najnovejšo pridobitev ! Koliko zvijačnosti! Eh, ženske so pač čudne! Moja donna je bila gotovo zaljubljena vame, a vendar so bila vsa moja prizadevanja zaman. To mi je bilo nekaj novega. Ne prisegam sicer na tisto »veni, vidi, vici«, a tako težko mi ni šlo še nikdar prej. Mož je bil zvest — to je njen argument. Kako naj bi sledila glasu svoje lju bežni, dokler ji je on zvest? Vsa moja filozofija je bila piškava. Kaj sem ji vse dokazoval ! Zaman. Ej, prijatelj, to mika. Sedaj je moj razum dobil opravila. Premišljeval sem na vse strani. Začel sem celo zasle- dovati njenega moža. Tudi to ni nič pomagalo. \'raga ! Bil ji je v resnici zvest. No, tedaj se je začel satan oglašati v meni. .Spomnil Kristan: Fn druzega nič...? 5()7 sem se »Seviljskega brivca«, tiste slavne arije don Basilija o obre- kovanju. Toda premagal sem hudega duha, kajti to bi bilo neumno. Kdo ve, česa je ženska zmožna ? Ako bi jo pripravil do misli, da ji je mož res nezvest, bi lahko doseg'cl ravno nasprotno od svojega cilja. Moral sem torej kaj finega izmisliti in vso stvar tudi fino uprizoriti. Ha, danes občudujem sam sebe. Kako sem to izvel ! Ni- česar ji nisem povedal, moja lastna vest mi potrdi, da nisem niko- gar obrekoval. In vendar sem dosegel svoj cilj, se pravi : v kratkem ga dosežem. Na pragu že stojim. Jaz nisem radoveden. Zasebne zadeve (irugih ljudij so. mi He- kuba. Kdo ve, kako mi je pri.šlo ta hip vprašanje na jezik ? — Kako si pa storil to ? — Prav enostavno. Zvečer, kadar njenega soproga ni bilo doma, sem vprašal: Kje pa je vaš soprog? — Na seji je, mi je od- govorila. — Hm, hm, on ima sedaj pogostoma seje, sem dejal. — — Kako menite? — No, nič. Čudno, prej ni imel toliko sej. — Ali pa mi je povedala, da je v gledišču. — Pa \'as ni vzel seboj? — Ne. — Hm, da se mu ljubi, trikrat gledati to dolgočasno igro ! — Vidiš, tako je šlo. To ni bilo nič slabega. A v njeni duši se je mo- ralo vendar nekaj zgoditi.- \' njeno družbinsko življenje se je vlegla neka senca. — Ha ! Imel sem dosti. \'se mi je bilo jasno. \'se, vse. Da, kaj mi je mar ta žena, kaj njena usoda? In vendar sem očutil v prsih pekel in vse zeleno gozdovje ob bregih mirnega jezera se mi je zdelo rdeče, kakor v kakšnem krvavem ognju. Prvi hip sem mislil, da moram prekucniti doktorjev čoln. Bil sem besen. Drugi hip sem se zakrohotal, da je moj demonski glas odmeval od otoka in od gorovja. V rokah sem očutil jekleno moč. Zasadil sem ves!o v vodo in moj čoln je letel čez jezero, kakor bi ga demoni vlekli. Doktor je ostal daleč za menoj. Klical me je, jaz nisem poslušal. Ob bregu sem privezal čolnič in kar so me noge nosile, sem zdirjal v tisto hišico, kjer mi je ona .sinoči govorila o senci. Ne vem več prav, kaj sem govoril. Začetkoma so bile moje besede silno zmedene. Potem sem se nekoliko umiril. Začel sem hladno govoriti. Vprašal sem jo, zakaj je prav za prav zapustila soproga. Ona mi je zopet pripovedovala o tisti senci. — Za Boga, to vendar ni nič konkretnega ? Mar se je kaj zgodilo ? — Zgodilo? Seveda. V meni se je zgodilo. Kaj ? — Jaz ne vem. Sence so plavale krog mene. neprenehoma. Jaz nisem mogla več živeti tako. 508 Kristan : In druzega nič ... ? — Moj Bog, kar tako vendar ni moglo biti. Kakšen temelj . . . — .Seveda. Kaj hočete ? Misli pridejo, človek ne ve, odkod in kako ! On je šel v sejo. Čudno. Kaj zahaja toliko v seje ? — In senca je bila tu. ,Sel je v gledališče. Kaj ima opraviti v gledališču ? To dramo igrajo že tretjič. In senca je plesala po moji sobi. Jeza me je mučila. Najraje bi ji povedal, kar je dr. Mravlje ble- betal. A tega vendar nisem mogel. Morda bi bilo bolje, da sem ji povedal, a človek ni gospodar svojih mislij. .Skušal sem ji dokazati, da je neopravičen vsaki njen sum. Moji argumenti so bili prepriče- valni. Nje niso prepričali. Se enkrat mi je ponovila svojo povest o samotnih večerih, o njegovih sejah, o gledališču. — In to je bik) vse ? In nič druzega ? — Druzega nič? Nič? — Ne, druzega nič. A to je dovolj. Ah, kako sem govoril ! Verjela mi je, da je bil res na sejah, v gledališču, priznala mi je, da čuti neopravičenost svojega suma. — Torej se povrnete? — Ne ! — Za Boga, pomislite, koliko on trpi ! — A kaj trpim jaz ? — Pa zakaj trpite, zakaj ? Brez uzroka. Vrnite se ! — Ne morem, ne morem. — Od kod je prišel tisti neopravičeni sum v vašo dušo ? — Ne vem. Kar tako je prišel. — Kaj pa, če ni prišel kar tako? Če ga je kdo zbujal? — Ah !.. . Kdo neki ? — Ne vem. A mog-oče bi bilo. — Mogoče. Vse je mogoče. — A če vidite, da se motite ? Mar hočete strupiti življenje sebi in njemu. — Najino življenje je zastrupljeno. Pomoči ni nikjer. Tista senca, ti.sta senca ... ! Nihče je ne prežene. Oh, kaj naj Vam pripovedujem ? Štirinajst dnij sem jo obiskoval. Pisal sem njenemu soprogu. On je prišel na Bled, tri ure sta se po- govarjala. Ona mu je povedala vse, on tudi. On je dejal, da ne ra- zume, kaj se je zg^odilo in da zblazni, ona je rekla, da plava senca med njima, katere ne prežene nihče. Jokala se je, obtoževala se je, a vrniti se ni mogla. Dr. Mravlje jo je hotel enkrat posetiti. Hišna mu je povedala, da milostiva ne sprejema nikogar. Naposled je odpotovala. Pisala mi je, da gre v svet, v Egipt, Malo Azijo, kamor koli. Dobro ve, da ni prav, kar dela, a ne more Mokriška; Skrjanc. 009 .si pomagati. Razum ji pravi, da se ni nič zgodilo, a okrog nje plava tista senca. Drnzega nič — le tista senca.. . Njen soprog- ne zahaja v nobeno družbo, postal je pravi mizan- trop. Dr. Mravlje briljira na vsakem plesu, na vsaki soreji . . . Ona se je pred kratkem ukrcala na angležki ladiji, ki je name- njena na Japonsko. Svojemu soprogu piše pogo.stoma. Včasih piše pa tudi meni. O »senci« ne govori nikdar, a meni se zdi vselej, kakor bi plavala nad vsakim njenim pi.smom. Škrjanec. Pri jami oilprtcj >toji svečenik ; spev žalni odnaša pomladnega vctreea dih. Nedolžno je detece, zornih let, zvenelo, vsalinelo — ah, liki cvet ! In na žalujočega druga oprta medleva tam mati, bolesti potrta ., . Tišina zavlada, globoka, tajnostna ; ne moti ni plač je, ni tožba - britkostna... In duša se v misli turobne zaziblje, mej tem IvO oko po grobovih ])oliaja ; le bilje po holmih se v vetreeu giblje, lik da se v globini življenje poraja , . . Nakrat pa potajno in sladko in bajno, lik nebni napev, ))ojavi dražesten se spev; začuje na žalnem, na smrtnem se vrti krilatca ):)ozdrav. !n zdajci z nižav škrjanček se dvigne visoko in poje in poje . . . v topečih se. vedno vznesenejših zvokih, kakor da .Stvaritelja slavi v nebesih visokih. In ljud na okoli plah sluša in tih, ko da se je čudo zvršilo sred njih .. . A materi solza v očeh se vsuši, ko gleda ko v sanji škrjanca, ki višje in višje hiti . .. In njej se dozdeva, da čuje pozdrav otroka zamrlega nežne dušice v glasovih dražestnih te nevine ptice. — Mokriška. Brez boja. Povest. Ruski s|)isal J. P o t a p c n k o. PrevcI Vet usek o v. (Konec) VI. Oni dan se je v stanovanju mladih ljudij pričel tako, kakor so se pričenjali vsi dnevi treh poslednjih tednov. Volonski, zbudivši se, ni že več našel Morneva doma. Takoj je iz- ginil v delavnico in jel spravljati v red svojo majhno sliko. Zatem se je oblekel, vzel platno in šel iskat okvirja. Izbral je že izg-otovljen okvir ter ukazal vdelati vanj podobo za poludne. V.se to je delal 510 J. Potapenko: Brez boja. naglo, mrzlično. Potem je šel v svojo pisarno in povedal, da zamudi danes vsled nekega važnega opravila službo. Ravno ob dvanajstih je bil pri mojstru za okvirje. Zavil je okvir v papir ter ga nesel domov. Računal je prav. Ko je prišel domov, Morneva ni bilo doma. Odšel je bil ravnokar k Oznobinim po Olgo Mihajlovno, da bi potem šla oba v departement po očeta. Vladimir Alek.sjejevič si je naglo in pazljivo ogledal delavnico. Ob steni, oknu nasprotni, sta stali obe Mornevi sliki : »Poletno jutro na kmetih«, se svojim bledo-sinjim nebom ter z leseno ekonomko poleg portreta Olge Mihajlovne. Volonski je pogledal na sliki ter občutil v srcu nekako pomi- lovanje za Ivana Petroviča. Koliko sposobnosti, koliko truda, in niti kaplje duše! Revež! pomislil je trpko. Dolgo je izbiral prostor in izbral slednjič naj skromnejšega ma- lone v samem kotu, ki je bil celo pomanjkljivo razsvetljen. Zabil je v steno žebelj ter obesil sliko. Potem se je oddaljil in skoro dve minuti veselo opazoval, kako je raz steno zamišljeno zrlo vanj živo dekličino lice z zlatimi kodri. V njegovih prsih se je razlivalo nekako sladko čustvo, srce je glasno utripalo. V g-lavi mu je vstajala misel : »Delam li prav? Dobro? Morda je to malenkostno, zlobno?« Toda ni si odgovoril na to vprašanje ; samo čutil je, da mora tako postopati. Zatem je zapustil stanovanje ter počasnih korakov stopal v pi- sarno. Tu je pozdravil, kogar je bilo treba, zavzel svoje mjesto ter se vglobil v številke. No, tedaj pa ni videl, ni umel nikakih številk. V glavi se mu je vrtelo. Videl je povsem drug prizor: dve veliki sliki, stoje:i proti oknu ter lepo razsvetljeni. Motrita ju starec in deklica. Stari je razvnet, uprav tako razvnet, kakor bi postavili pre- denj pristno oleografijo. No dekle gleda žalostno, zato ker ne vidi na podobah tega, česar išče : življenja, oduševljene misli. Ali njen pogled pade slučajno v kot, in ona obstane v neodločnosti . . . 'J"u se tok njegovih mislij nekako pretrga, in ne more misliti dalje . . . Od tega »dalje« je zaviselo vse. V teku ene cele ure ni vpisal v knjigo niti ene številke. Sedel je nepremično, podpirajoč glavo z obema rokama tako, da je obrnil nase pozornost drugih uradnikov. Na mah ga je čudna misel kar spekla v možganih. Kaj pa, ako isto »dalje« sestoji v tem, da se ona veselo na- smeje in poreče: kaj pa je to grdo mazanje, kakšna je to karikatura ? J. Püta])enko: Brez boja. 511 Dvignil je glavo. Ura je odbila jedno. Naglo, kakor vspodboden od kake postranske sile, je vstal, stopil k .Stefensonu ter se opravičil, da danes ne more delati. »Da, bledi ste, gospod Volonski«, menil je se svojim brezčutnim glasom Štefenson. »Idite domov in ležite!« Zapustil je pisarno ter polagoma odšel domov. V duhu je štel minute. ».Sedaj sta prišla ... V njijini sobi govorita o tem, da stano- vanje ni slabo . . ..A Mornev je otvoril duri v delavnico. V'stopila sta ter gledata . . . Gledata ... Že gledata! . . .« Pospešil je korake ter šel nagdo, kakor človek, katerega pode . .. Med tem je Mornev izpolnil vse, kakor je bilo dogovorjeno. Okolo jedne popoldne je prišel po Olgo Mihajlovno in skupno sta šla v departement. .Stari Oznobin se je šalil, češ, da prvikrat v življenju zanemarja .službo, in to — radi slike. Šli so veselo po ulici. Olga je vprašala : »A, Vladimir Aleksjejevič bode doma?« Mornev jo je pogledal srepo ter odgovoril : »Ne vem . . . Rekel mi ni ničesar . . .« ».Saj ste mu povedali, da prideva? . . .« »N-ne! . . . Čemu pa? On je v tem času v pisarni. Priti bi itak ne moj;-el ! . . .« »Jaz« nikel je Ozbin, »sem mu včeraj pravil, da prideva; rekel je, da bo skušal priti domov in je dejal: veseli me!« »Da?« menil je Mornev zmočeno in zardel, a več o tem niso govorih. Ko so stopili v stanovanje, je Oznobin čisto tako, kakor si je predstavljal Vladimir Alek.sjejevič, omenil, da jq stanovanje prav prijetno. ».Sam sem bil — neoženjen človek!«, je dodal, dasiravno o tem ni nihče dvomil. Tri minute sta posedela tu, a zatem ju je Mornev povabil v delalnico. V.stopila sta. »O«, je izpregovoril Ozbin. »To je pa zares pravi .slikarski nered ! Nemara je pri vseh slikarjih tako ? kaj ?« Mornev se je nasmehnil. »To ni nikakor od slikanja!« je rekel ta, ampak le radi tega, ker Je malo prostora. Vrhu tega še Volonski tu gospodari ter vse premeće. Jaz nasprotno ljubim red . . . Nu, evo i slike!« 512 J. Potapenko: Brez boja. Peljal ju je k .steni in pokazal na sliki. Isti sta stali v črnih okvirjih, povsem gotovi za razstavo. Ozbin je izvlekel očale in začel hvaliti. Menil je, da sta obe podobi jako dovršeni, zlasti pa je bil vnet za Olgin portret. »Kaj pa vi pravite, Olga Mihajlovna ?« je vprašal Mornev dekle, katero je ves čas molčalo. V njej je silno bilo srce. Nastopil je trenutek, ko je bila pri- morana lagati. Sliki sta naredili nanjo neprijeten utis. Ozrla se je vanj s prosečim pogledom, kakor bi ga prosila, naj jo reši tega od- govora. Ali nekaj je trebalo reči, in rekla je : »Veliko ste popravili! Delali niste zastonj!« In obrnila je svoj pogled od njegovega obraza. Ali hipno je kriknila radostno ! »Oh! To-le je nad vse lepo. Kakova prelest ! Kaj pa ste skrili to pred nama? Brezbožni človek!« »Kaj?« O čern govorite?« je vprašal Mornev, ki ni umel ničesar. »Tu le poglejte! Pogdej, oče! Evo mojega obraza! Evo, kjer je isti res živ ! Kako ste tako tiho izvršili pred menoj ?« Bila je vsa navdušena, njene oči so sijale. Ves dvom, mučeč jo dosihdob, se je razpršil v jednem hipcu. Mornevu se nista posrečili ti podobi, no on ima talent, ogenj, življenje. Evo dokaza: ta gla- vica, narisana na nekakem tajnostno - oblačnem ozadju. Črte lica niso popolnoma slične njenemu licu, ali koliko življenja je v očeh, kako nepopisno zvesto je zadet njen izraz ! »Pa res, res!« je vskliknil Oznobin, »Ta je lepša. Bolj živa je ter bolj umetna! Ne? To ste menda bolj na pamet slikali? Kaj? Ivan Petrovič ! Zakaj pa tako stojite in čudno gledate, kakor bi odr- veneli ? A?« Mornev je stal pred njima bled in drhteč. Obličje je govorilo jasno, da je zadet prav v srce. On ni od- govoril, kakor da bi ne bil razumel teg^a, kar se je godilo pred njim. Brž je z nesigurnimi koraki pristopil k .stolu, na kojem so bile razložene boje, zgrabil kist, srdito ga namočil v neko temno barvo, potem zdirjal k svojima slikama ter ž njim odločno pomazal po po- dobah doli in počez. Sliki sta bili uničeni: Za tem je vrgel čopič v stran zakril si obraz z rokama ter zbežal iz sobe. Oznobina sta bila poražena. »Zblaznel je!« je v strahu vskliknil Oznobin. »Treba je steči za snjim, prijeti ga. A sliki sta zgubljeni, zgubljeni!« Ona ga ni utegnila zadržati, tako naglo je zbežal. . Olga je ostala sama pred temi podobami, katere so, kakor živi J. Pütapenko: Brez boja.. 7 51;i ljudje, ravnokar igrale take važne in odločne uloge. Razumela je vse. Z mučnim čustvom sokrivde — zato ker je imela sebe za glavno povzročiteljico vsega tega — je stala obrnjena k oknu, ne imajoča močij, ozreti se ter pogledati na drobno žensko glavico, visečo v kotu, ter na ti nesrečni sliki, tako nevsmiljeno poškodovani. (rlasni, nagli koraki so jo primorali ozreti se. Prihitel je Vla- dimir Aleksjejevič in pogledavši ga, presenetil jo je njen bledi obraz. »Kaj pomeni to?« vprašal je hitro. »Srečal sem vašega očeta, čisto je izpremenjen in, strašno se mu mudi. Na moja vprašanja, mi je samo rekel: Oh, prijatelj! ter mahnil z roko. Pojasnite!« »Čemu ste to storili, Vladimir Aleksjejevič?« je s tihim ukorom dejala Olga. »Ali se vam ne smili? Poglejte!« In pokazala mu je sliki. »Ugledal je to, a jaz sem bila neoprezna, da sem glasno dala duška svojemu oduševljenju.« »Oduševljenju?« je z nepremagljivo radostjo vskliknil \'olonski. »Mislila sem, da je tudi to njegovo delo . . . On je prebledel, vstrepetal ter tako nepričakovano naredil to-le. (Pokazala je na po- škodovani sliki). »Potem si je pokril lice z rokama in zdirjal ven . .. Zakaj, zakaj ste to storili?« Volonski je začel čudno, razburjen hoditi po sobi ter govoril nekam kratko, nervozno : »Čemu ? Zato, ker je tako kazalo... Se li mi smili? Da, silno se mi smili, no ti sliki se mi nikakor ne smilita. To so — mrliči, a mrliče je treba pokopati. Če ga je primera tako pretresla, tem bolje, ker je treba odstraniti to zmoto. Naj se zave pravočasno ter izpre- meni pot. On ni slikar ! Ni še prepozno. Petindvajset let ima. Čemu se norčevati z umetnostjo? Umetnost je svetinja, umetnik je —njen svečenik. Ne znaš darovati, odreči se. .Saj je mnogo drug-ega dela, takisto poštenega. Vsi smo nesrečni v tej zadevi, ne samo on. Nas vse dajo učiti razne stroke, slučajno, tja v en dan. Mene so vzgo- jili za trgovino in to zato, ker je bil moj oče trgovec, kakor da bi se človek mogel obrniti narobe. Meni je ta .stan zoprn. On je jel slikati zato, ker je bil njegov oče slikar, a vsi njegovi ukusi ter stremljenja so nasprotni temu. On je skromen, praktičen človek, on je ustvarjen za pisarno in za tiho delo, za prejemanje natančne plače ; evo to je njegov ideal. In prav je imel, da je tako odločno pomazal s kistom po svojih podobah, to kaže, da je prišel do spoznanja. Tudi prijateljstvo ni zato, da bi podpiralo zmoto, ampak, da bi pomoglo spoznati istino, čeprav je ista gorjupa. Midva se pomeniva. Jaz mu odstopim svoje mesto ter ga naučim tiste računske motirosti. A sam 514 I. potapenko: Brez boja, pijpustim vse in se poprimem slikarstva. Jaz obožavam slikarstvo, njemu pripadajo moje sile, moje življenje. Povejte (stopil je pred njo), povejte, Olga Mihajlovna, imam-li talent?« »Da, da, da«, je goreče odvrnila Olga. »Talent, sveti, ogenj, iskra božja!« Vladimir jo je prijel za roko in jo držal v svoji. »Torej hvala vam, dobra moja prijateljica, dobra prijateljica! Hvala! Vi ste me zbudili, mi dali krila! Dejal sem, da posvetim umet- nosti vse svoje moči, svoje življenje . . . No umetnost svojim življenjem vred pa bi hotel dati vam, položiti k vašim nogam . . . Ali, Olga Mihajlovna, ne postajajte bledi in ne zrite strogo! Ne mislite, da vam rečem ono besedo . . . Ne, poznam vaše muke . . . To potem, potem, kadar to zaslužim?« Olgin obraz se je hipno razvedril. »Kako ste pridni, kako dobri, Vladimir Aleksjejevič?« je vsklik- nila Olga od radostnega nemira drhtečim glasom, in mu prijateljsko goreče, neskončno zaupljivo stisnila roko. Odšla sta skupaj. Spremil jo je domov. * * Težavni dnevi so nastopili za Ivana Petroviča, ali te težave so delili ž njim prijatelji. Tudi ti dnevi so prešli, vse je polagoma mi- nulo, se poravnalo. Oni dan, ko je razkazoval svoji sliki Oznobinim, ga je strašno pretresel. S početka je kar obupal. Majhna sličica Vo- lonskega. kakor je videl, slikana naglo, tihoma, s pomanjkljivim teh- ničnim znanjem, ga je razsvetljila, da je razvidel, kaj je istinit ta- lent, istinita umetnost. In vse njegovo delo, vsi mnogoletni trudi so se pokazali jadni, ničevi. Toda Volonski se je takoj lotil skrbi zanj. Prišel je k njemu prijazno, oprezno ter mu je prvi ponudil prijateljsko roko. Dolgo sta se prisrčno pogovarjala. Vladimir Alek.sjejevič je izborno lečil rano, katero mu je prizadel sam. Malo po malo se je Mornev pomiril. Skle- nil je, odpovedati se slikarski karjeri. Volonski, imajoč upliv pri svo- jem gospodu, je izposloval, da .so dali Mornevu njegovo mesto. Sam ga je marljivo poučeval v knjigovodstvu in čez par mesecev je bil Mornev dobro izvežban v računih ter do cela zadovoljen so svojim mirnim, brezskrbnim položajem. Neopaženo se je uravnalo tudi nekaj druzega. Objasnenje Olge Mihajlovne je sprejel mirno brez presenečenja. Iskreno so mu predložili prijatelj.stvo, in sprejel je to, kar je imel v resnici tudi tedaj, kajti nikoli ni bilo med njima drugih odnošajev razven prijateljskih. Vihovski: V krćmi. 515' Volonski je pobral vse svi)je ne veliko premoženje in, poslovivši se, odpotoval v Italijo. Pred odhodom je imel kratek pomenek z Olgo Mihajlovno. Ni.sta si imela mnogo povedati, zato ker sta že davno, morda pri prvem srečanju, molče razumela drug drugega. Obljubila sta drug drugimiu — z vso dušo poprijeti se umetnosti, in .stoprav potem, kadar se bodeta oba čutila dovršena mojstra, vsaki v svoji sferi, misliti na osebno življenje, na osebno srečo . . . V krčmi. V i pijete in se radujete, J Presrečni dete ogledujete ; ; Krepko je, lepo, ne tajim, ! A vanje tožen jaz strmim. ) Življenje naše žalosten je dar, Ne bodi, človek, ga vesel nikar, Bridkostno je in polno zmot, Vsi žrtva trpkih smo usod ! Vi pijete in se radujete. Presrečni dete ogledujete ; Nem pijem vino jaz, misleč : .,T r pi n na revnem svetu več !" . . . Milislav Vrbovski. Se nekaj črtic iz življenja Svetle. Spisal : Antonin Zavadil. Naroden pisatelj ! Kaj vse imata v sebi te dve besedici — koga iz cele literarne trume zadene ta zavidanja vredna čast ! Česa je vsega treba, s kakošnim srcem mora ustva- rjati pisatelj, predno ga .slovstvena zgodovina počasti se sličnim priimkom ! In ne samo to, koliko je treba, preden si to čast zasluži pri vsem narodu ! Koliko je k temu treba ljubezni, pristne apostolske ljubezni,, preden ga široke vrste naroda sprejmejo za svojega prija- telja in očeta ter na svojih nebrojnih ramah povzdignejo k višinam svojih veličanstev — duševnih knezov in vojvod. Naroden pisatelj ! To pomenja biti ljudstvu enak. stati ž njim po idejah in po obliki na ravno tisti stopinji, prešiniti v samo du- ševno jedro narodnega življenja. Natanko vzeto, malo jih je takih. 516 Zavadil : Še nekaj črtic iz življenja Svetle. V Češkem slovstvu — in to se je že zdavnaj izvilo iz povojev — zna- biti le Nemcovji, Pravda, Moravec Kosmak ter Karolina Svetla, o kateri je že pisala sesterska »Slovenka«. Svetla si je pridobila ljubezen svojih častilcev z ono nebrojno vrsto popolnoma narisanih podob, ki so vzete naravnost iz narodo- vega življenja, podob, v katerih je češko ljudstvo na prvi pogled spoznalo sebe, svojo zemljo, svoje obnebje in zato se jih je tako tesno oprijelo. Celo ondi, kjer Svetlo unaša lahkoperutna romantika v sanjave svetove, srečujemo češke obraze, bitja s češko dušo. -Svetla je .sicer mrtva, toda taki ljudje v istini ne umirajo. Za ljudstvo zmiraj žive, ponavljajoči se z vsako novo dušo, ki, navdana s plamtečo ukaželjnostjo, sega po knjigi, in izvršujejo po takem v nepregledno daljavo svoj blagodejni vpliv. Zanimivo je zvedeti, kedaj in kako je začela Svetla pisateljevati. V 12. letu, ko je še hodila v nemško šolo, pisala si je dnevnik »Lautenklänge«. Slučajno je ta dnevnik dobil učitelj v pest ter ga žrtvoval ognju, sluteč v njem sledi pisateljevanja. Citala je strastno rada, toda po tem nesrečnem dogodku zabranili so jej tudi doma vsako duševno hrano. .Skrivoma je materi izmikala knjige in kje v zati.šju, polna strahu in veselja, napajala si ž njimi svojo ukaželjno dušo. Tudi pozneje je še dolgo počivalo njeno mojstersko pero, dasi je bila .Svetla že od svoje mladosti zavedna Čehinja, kakor sama pravi z vsakim srčnim udarom, z vsako srago svoje krvi. Naroden profesor Mužak.bil je blažen, da je imel biser čeških žen za tovaršico v za- konskem življenju. Ko je .Svetli še v zibelki umrla edina hčerka, jo je ta izguba tako ganila, da je bolehala cela 4 leta. Celo čitati ni smela, da bi ne dražila že tako napetih živcev. Ko je pa zdravnik Podlipsky snubil njeno sestro in slišal, kako .Svetlo hudo glava boli, se je izjavil, da je njej neobhodno treba duševno ukvarjati se, da ne po- stane hujše. .Svetla je strmela — priporočal jej je, kar so drugi imeli za strup, toda pri tem je .slutila, da je najbrže našel pravo zdravilo zoper njeno bolezen. Brž si je poiskala v knjižnici svojega soproga nekoliko fran- coskih slovnic ter brskala v njih, kaj bi se moglo prestaviti. Iščoča je zapazila slučajno kazalo posvetnih in duhovnih francoskih pisa- teljev, ki je bil priložen k eni teh knjig. Njen pogled se je ustavil pri imenu duhovnika Lamenaisa. Prišlo jej je v spomin, da sta se sestro govorili pred malo dnevi o tem, ko je nekje čitala njegov životopis. Zavadi!: Še neltaj črtic iz živijenja Svetle. 517: Slavni ta prijatelj Sandove, kateremu se je Heine tako rad rogai, da ž njo išče Boga, vnel se je v svojih mladih letih v ljubezni za nevesto enega svojih gojencev. Ko pa je spoznal, da se mu to čuvstvo vrača z enako vnemo, postal je duhovnik in je po takem nakopičil med sebe in ljubljeno ter ljubečo devo neprestopen nasip. Svetla je pretresovala, kakošno je neki bilo ono dekle, ki je omrežilo tako resnega in prevdarnega moža, da je moral postaviti med sebe in njo cerkev z vsemi njenimi nepreklicljivimi, svetimi pra- vicami, da .se re.ši iz te omame. Prijemši za pero, jela je na papir, ki je bil določen za preva- janje, sama sebi risati značaj in dušo onega dekleta. Mi.sHla si jo je, kakor da piše svoji starejši, omoženi, oddaljeni sestri pismo, pisano seveda v francoščini, le s tem namenom, da se po dogovoru z zdrav- nikom uri v tem jeziku ter pripravlja za izpit iz njega. Toda nastopni večer že ni več i.skala slovnic. Pisala je drugo pismo, ki se je pridružilo prvemu in je bilo tako nek majhen dnevnik dekleta, katerega srce si je izvolila za študijo. Nadaljevala je z rastočim veseljem in pri delu jo je prešinjala tako blažena, topla zavest, da je bolezen vidno nehavala. Zala dekletova postava je pregnala vse strašljive prikazni, ki so jo tako ne- vsmiljeno trpinčile dolga 4 leta. Bila je to sama poezija, katera se je pod zavojem Lamenaisove ljubavi s prijetno šegavostjo pritaknila v njeno dušo, da postane njena rešiteljica. Natanko, do dobrega je popisala roman one ljubezni v veliko radost Podlipskega. Ta se je veselil nepričakovane spremembe, nade- jaje se, da se njena oplašena in lačna fantazija v sličnih opravkih slednjič vendar oprosti vseh .strašljivih mi.sli in vznemirjajočih prikazni. Malo potem —¦ bilo je v spomladi 1. 1858. — posetila je .Svetla svojo sestro. Vidno vesela njenega prihoda pravi njej Podlipska : »Ravno je bil pri meni Halek (dika češkega Parnasa). Hoče od mene spis za nov almanah »Maj«, ki ima biti epohalen. Nimam prav ničesar pri roki in pred poroko začeti to delo, zdelo bi se mi brez- obzirno do mojega ženina. Hočem, da si je svest, da se vse moje želje in mi.sli v tem ča.su zedinijo le v njegovi o.sebi. Ko pa Halek vendar ni odjenjal, izdala sem mu nehote, da ti imaš nekaj, kar utegne biti za almanah. Torej te prosi, da spis prestaviš, okrajšaš in pripraviš za almanah. Vsa iznenađena izgovarjala se je sestri in drugi dan prišedšemu Haiku, da nima nikakih zmožnosti in potrebnih znanosti za pisate- ljevanje. »Nam ne gre za drugo, —- zavrnil jo je Halek — kakor da 51S Zavadil: Se nekaj črtic iz življenja Svetle, i hočemo narodu pokazati, da hočemo in kako hočemo zanj delati.« In od tega ni odjenjal, prizadevaje si dolgi dve uri, da bi jo pregovoril, češ, da je njena sveta dolžnost, vstopiti v vrste teh, ki hočejo narod prepričati o tem, da ima delavcev, ki so dobre volje in poštenega prizadevanja ! »\'ideli boste, da »Maj« in jaz skupiva od tega drznega poskusa le sramoto«, zatarnala je še Svetla odhajajočemu Haiku. V malo dneh je imel Halek pripravljeno povest za »Maj«, v kateri se je slavna ranjka podpisala ».Svetla« po rojstnem kraju svojega moža in »Karolina« po ljubki nečakinji, ki je bila otrok iste starosti, kakor njena umrla hčerka. Oddala je spis brez naslova, in Halek, prečitavši delce, ga je krstil »Dvojno prebujenje«. Ko je izišel »Maj«, nastalo je v narodu nena/adno g-ibanje. .Svetlin .spis je v obče ugajal, in nihče ni slutil, kdo ga je spisal. Nekateri so celo menili, da se za izposojenim imenom skriva slavni Hsilek sam. In ta dogod(?k je bil Betlehem doljie vrste krasnih Svetilnih spisov. Z vso gorečnostjo je začela študirati češki jezik in da bi ga spoznala v njegovem jedru, šla je med prosto ljudstvo v rojstno va- sico svojega moža, kjer je zavrg"la klobuk in po šegi svojih svakinj zavezala si pisan robec na glavo. Svoja dolg-a krila, pri hoji navkre- ber tako sitna, obesila je na klin ter oblekla kratka kmečka. »Najbrž ni preveč na njej, ko se tako jiosi«, govorile so o njej neke uradniške osebice v bližnjih trg-ih. Toda .Svetla ni iskala nji- hove družbe. Bila je v božji naravi, med priprostim češkim ljudstvom vsa srečna. Oproščena tesnih salonskih vezi, nabirala je, kakor pridna čebelica, snov za svoje mične povesti. Za vzor v svojem delovanju imela je .Svetla povsod slovečo francozinjo .Sandovo. Bodi še tukaj omenjen izvor tega hvalevrednega posnemanja. Nekega dne je obiskala .Svetla s svojo prijateljico Némcovo znanega učenjaka dr. Čejka. Ko je ta obe pozdravil, začel je Nem- covo strogo oštevati, zakaj tako dolgo ne piše slavnih knjig, h ka- terim ima najugodnejše zmožnosti, dočim je .Svetla se zanimanjem opazovala čudno žensko sliko s kamelijo v nedrijah v sobi starega samca. »Zakaj pa nam ne podarite lepih knjig, da bi ž njimi pregnali iz našega slovstva to plitvo Nemko Hahn - Hahnovo ! Glejte jo le ! V njenih spisih ni betvice istine, ni kosa pameti, trohice resnične poezije. Vse je zlagano, pretirano, v nravnem ui umetniškem oziru žive pošasti, 'fa ži-na pleše z mamivno hlimbo na vrvi svoje popol- Zavailil: Se nekaj črtic i/, živlienja Svetle. 519 notna bolne fantazije. Vzemite le nekoliko v pretres junakinjo ene njene povesti, ki je imela »eine immense Seele, — aber sie war leer«, in praznoto te svoje prevelike du.še iskala je napolniti z neko velikansko ljubeznijo. Bil bi čas, da bi ono mamivko posadili pri nas raz sedlo, na katero se povzdiguje z bedasto drzovitostjo. Dajte nam, iz česar se cimi in razcveta življenje — misli, misli ognjevite, iskrene, drzne, da iznikne navdušenost, vnema, strast, borba, neustrašljivo natecanje, izjedajoče dvomljivstvo, za katerim bi sledil napredek, po- let, zmaga, poznanje namreč istinitega življenja idealov. Kratko — ono na podobi posnemajte in spoznate, kakšno setev je mogoče pre- buditi v kratkem času iz premrlih tal naših narodnih razmer«. »A to je Sandova?« je mahoma vskliknila .Svetla. »Da, to je .Sandova, prva žena vseh časov nekdanjih in poznej- ših, ki s svojim duhom manjša blišč vseh istočasnih pisateljev, katero celo sami Nemci imenujejo »das erste Kunstgenie Frankreichs«. No- ben mož še ni predrl s svojimi deli v take globočine, se ni dotikal tako drzno najbolj kočljivih vprašanj o nravnosti, ni se drznil v tako omotične duševne višine, ni donel svetu tako neustrašnih dvomov o tem, kar ljudstvo imenuje čednost, ni trgal z roko talco brezobzirno krinke z obraza laži in hlimbe, ni povzdigoval vse lepo in dobro na ovenčan prestol, ni vihtel v desnici tako močno in junaško bandero resnice, kakor ta čudovita žena, katero svet oskrunja z blatom naj- gnusnejšlh obrekovanj, pred katero pa jaz, kakor vsak poštenjak, pripo- gibam svojo glavo'. »Je-li bila res tako lepa, kakor jo nekateri popisujejo?«, vpra- ša Nemcovrt. »Pač tako lepa ni bila, kakor vi«, je odgovoril z ironičnim po- klonom Cejka. (.Sandovo je ob njenem obisku češke stolnice spremljal ravno Cejka po mestu). Bila je nekoliko manjša od vas, čoka.sta, in če se ne motim, sivela je že, in kadar je molčala, leg'al je po nje- nem obrazu nek otožen mir, ki sicer ni bil brez zanimivosti, vendar nobenega ni posebno mika,l in ganil. Toda, ko je g-ovorila, švigala jej je tako čarobna iskra iz očij, poteze njenega obraza so zadobile v njeni zarji tako mamljivega izraza, da je z lepoto nadkriljevala vsako smrtnico, torej tudi vas. Moram pri poznati, da sem se vselej stresel, ako je na mene iznenada vprla svoj pogled, v katerem je bilo nad sto skelečih vprašanj, iz katerili še na eno nisem mogel odgovoriti v svojo in gotovo tudi njeno zado\-oljnost. Da bi hoteli biti naša George .Sandova ter mene iznenadili s knjigo, v kateri bi našel onih sto žgočih vprašanj, katera sem citai v očeh Sandove« j Nemila osoda in prerana smrt ni dala Némcovi izpolniti blagih želja, izvršila pa jih je mojstersko Karolina .Svetla. (Konec prih.) 520 iMariaa 11.: Ha, ha! Ha, ha! Ha, ha metuljčki vi !.. . Tudi vaše samičice imajo perutničice kakor metuljčki vi ! .. A samo zato, a samo za to, ker lepi so časi ob roju , . . Od cvetke do cvetke vi letate . . . A svet je šjren, svet je za vse, nad vsemi pa večna ljubezen ... Metuljčki vi !... Marica II. Književnost in umetnost. Rokovnjači. Narodna igra v petih dejanjih s petjem. Po Jurčič- Kersnikovem romanu spisal Fran (t o v e k a r. Ti.sk. in zal. »(xoriska Tiskarna ;< A. Gabr.šček. Cena zvezku 40 nč. ».Slovanska knjižnica« je vsem svojim naročnikom gotovo ustregla, da je prinesla dramo, slovensko dramo, ki je lansko leto vspela tako krasno v ljubljanskem gledali.šču. .Slovenkinim čitateljicam je gotovo znan Jurčič-Kersnikov roman »Rokovnjači«, kakor jim je go- tovo tudi znana drama vsaj iz ocene. Priznati se mora, da se je g. Govekarju posebno posrečilo to ne malo delo, česar se ne more reči o večini dram, ki so posnete po romanih. Se srečno roko je g. Go- vekar znal izbrati in izpu.stiti iz romana prav ono, kar je trebalo in njegova zasluga je, da imamo .Slovenci tako dobro, dovr.šeno dramo, zdi se mi celo najboljšo slovensko dramo. Slika Antona Verov.ška (Blaž Mozol) diči naslovno .stran ter ob enem priča, kako imeniten B. Mozol mora biti g. Verovšek. „Salonska knjižnica". II. Izdaja in urejuje Andrej Gabršček. Hamlet, kraljevič danski. Žaloigra v petih dejanjih. .Spisal William Shakespeare, preložil Ivan Cankar. V Gorici. Tisk. in založ. »Goriška tiskarna« A. (iabršček. Cena 70 nč. Ta svetovnoznana igra slavnega .Shakespeare, v kateri po.sku- šajo najslavnejši igralci-umetniki svojo srečo in svojo — moč (v po- Književnost in umetnost. 521 •slednjem čeisu tudi igralke !) na.šla je tudi svojega slovenskega pre- lagatelja. Ime Ivana Cankarja nam je že porok, da je drama prevedena comme il laut. ,,Logarjevi". Obraz iz domačega življenja v .štirih slikah. Spisal Josip Stritar. Dne I o. oktobra .se je predstavljalo v Ljubljani to najnovejše delo odličnega našega pisatelja Josipa .Stritarja. Da »Obraz iz življe- nja ni vspeval takt), kakor bi bilo žeU'ti, krivo je pomanjkanje pra- vega dramatiškega življenja, osobito v nekaterih prizorih, ter več- kratno razpravljanje o onem in istem predmetu in pa nakatere kvareče neverjetnosti. Smiljana. Opera u četiri čina. U duhu narodne glasbe glasbo- tvorio F. .S. ^'i 1 h a r. .Spjevao Milan Krekovič. To opero, ki se je lani pela v Zagrebu s prav dobrim uspe- hom in o kateri je nek francoski kritik napisal v francoski muzikalni reviji prav laskavo oceno, je priredil skladatelj tudi za klavir. Kritik L. Pahor piše v ».Slov. Narodu« : »Slovenci mu (Vilharju) želimo, da bi našel se .Smiljano pov.sod zaželjeni usueh in pono.'^ni smo na F. .S. Vilharja, saj je naš ožji rojak, .Slovenec in prvd, ki nam je podal tiskano operno delo v celoti in vanjo zastavil velik kapital. Opera dela čast hrvatski, a tudi slovenski glasbeni literaturi, 2-2 J)oma. Ruska dekadentka. Osobit pojav med mnogimi ruskimi deka- denti je Al. A. Lohvicka, koja poje vznesene ditirambe flzičnej lju- bezni, polne razuzdane in silne strasti. Ta moderna .Safo je polna ljuliezenskega žara in erotičnega sensualizma. Kako hrepeni v svojej erotomaniji za žarkimi poljubci in strastnim milovanjem svojega ljubčeka! Želela bi — kakor pravi v enej pesmi —izgoreti v ljubavnem ognju, da tako ljubeča dovr.ši svoje življenje. V drugih pesmih pa zopet uverava, kako hoče biti samo sestra, a ne ljubica svojega ideala ! Dozdaj je izdala dva zvezka svojih pesmi. Prvemu zvezku je akademija odločila Puškinsko nagrado ; no kritiki akademije so ji že tedaj svetov^ali naj ne poje samo o ljubezni. V zvezku, za katerega je dobila nagrado, je bilo slavospevov ljubavi nevestini, ženini in materni. Se le v drugem zvezku je zagazila v .slepo in nebrzdano erotomanijo. ».Saraj. Nada«. Doma. Zelena pica za zimo za kanarčke in druge sobne tiče. Kako potrebna je zelena pica tičem po zimi, je obče znano. Prav lahko si oskrbimo tako zelenjavo, ako posejemo repnega semena v prav male lončke ali za silo tudi v polovične jajčne lupine. V gorki sobi ali v rastlinjaku seme kmalu vsklije in daje priljubljeno zelenjavo za tiče. Kadar je lonček dosti zelen postavi ga v kletko in tički ij;a popadejo. Seveda treba pripravljati veliko takih lončkov ter popasene vedno spet obnoviti. »Prakt. Wegweiser«. Iz nezrelega grozdja, kojega treba tolikokrat brati, se da pri- pravljati izvrstni punč. Iztisni sok iz 5 1. nezrelih jagod, dodeni i kg. cukra in nekaj limonove lupinke ter čisti to na slabem ognji. Ko vzame.š sok od ognja, dolij i '/•> 1 najboljšega ruma, pokrij posodo ter premešaj dobro čez pol drugo uro. Tekočino precedi, vlij jo v steklenice ter jih dobro zamaši in zapečati. Ako si hočeš na- praviti punča, zmešaj i steklenico te tekočine z dvema steklenicama vrele vode. (Illust. Welt.)