Letnik lil. (LVII1.) V Ljubljani, 3. marcija 1905. List 9. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE 1. nedelja v postu ali v štirideset- nici. Kadar se jc pa storil večer, vsedel se je svojimi dvanajstimi učenci za mizo. (Mat. 2ti | Vsako leto nas navaja sv. cerkev v postnem času na resnobno premišljevanje o sebi: kliče nas na pokoro in na požlahnjetije svojega notranjega živenja. Pred dušno oko nam namreč stavi trpenje Gospoda našega Jezusa Krista in njegovo smrt, ki je svetu odrešenje. Kaj pa naj nam gre bolj do srca, nego trpenje in smrt našega Odrešenika za nas; kako moremo bolje spoznati in \blažiti sami sebe in svojo pregrešnost, nego če s trpečim in umirajočim Bogčlovekom sočvustvujemo in z njim vstalim praznujemo tudi mi svojo dušno Velikonoč. Zato hočemo letošnje postne nedelje povzeti nekatere črtice iz Kristovega trpenja ter koj današnjo 1. postno nedeljo pogovoriti se o Judo vem izdajstvu; o zadnji večerji in kako je Jezus postavil na njej zakrament presvetega Rešnjega Telesa. Dragi! Nikedar ni bilo čuti, da bi bil premišljeval kedo trpenje Gospoda našega Jezusa Krista in da bi ga to trpenje nebi bilo poučilo in ganilo na sveto živenje. Zato naj bodejo ta premišljevanja tudi našim neumrjočim dušam v enak priti. Sklenili so viši duhovni in starašine judovskega ljudstva Jezusa umoriti. Natihoma in zvijačno ga hočejo vjeti. Natihoma «11 svi-jačno ne postopa nikoli pošten človek; pač pa morajo načelniki judovskega ljudstva rabiti zvijačo, če vničiti hočejo Jezusa: Jezusa tndi njim poslanega Boga-Odrešenika. Prilika, ki jc prevgodna in ki se je niso bili nadejali, se jim j • ponudila za Jezusov umor. Te ni popustiti. I čenec Jezusov je namreč izvedel, da hočejo viši duhovniki in farizeji dobro plačilo izročiti onemu, ki bi jim Jezusa izdal po noči izdal prav natihoma. brez hrupa. !c.i: o.iCinwni In j»«*i ga bilo najlože vjeti. Zato je sel Juda do njih in jim rekel: „Kaj itii hočete dati in vam ga izdam?" (.Mat. >.) Odločili so mu U) srebrnikov: po n - nekako S2 kron. - Nesramni i/dajalec Juda, sicer (iospodnji apostol, je zadovoljen s tem kupom in išče od sedaj naprej pripravne prilike, da izda Jezusa, svojega učenika svojega 111 nas vseh stvarnika-Boga. Ciiej. dragi, kaj vse včiniti vtegne denar. Neverjetno je, a vender je res, da Je-uar pri propadlicah odtehta čast in vest in Boga. Le pokaži 11111 denar vse, prav vse za denar! Od te zale slike poglejmo na Jezusa, kako je sklenil praznovati to letošnje velikonočno jagnje. Velikonočni prazniki so Judom trpeli ves teden. Jedli so te dni le opresen, t. j. tieprekvašen kruh; zato imenuje evangelist velikonočni praznik praznik opresnih kruhov. Zvečer prvega, dneva velikonočnih praznikov je moral preskrbeti vsak Iv vi; "Ce .-'»'»ji!!; J« »mučim mlado jagnje za obed. X» . u (»Iv'.'i pa ni smelo biti manj m go i'' .t ne \*«eč nego 20 oseb. Učenci * ;>raša; » -.ojega h >nega očeta Jezusa, i ;e ili p.a j pra-ravii» vel konočno jagnje. D\en < jih učencev je.a/al na t > rekoč: ..Poj i !a mesto * ti srečal vaju bo človek ivnv vrč vod.- :ii mu sledita. In kjer-!.•»:; \>t-ip recita hi>:ie;nu g« -sp niarju. da inoj>tei pravi: Kje je gosina hiša. kjer naj .-v« »j i mi učenci |em \ el'I a močno iagnje. Xa vama pokaže veiii-.o obednico. pogrnjeno in tam nam pripravita." i.Mark. 1 1. i > ll.i Pripravljanje je bilo namreč tako, da >o \ t likon »čno tagnje celo spekli. omislili v opre-nei-a !:ri?ha in grenkih zelišč, ki >o je poleg ied': n pa vina. Ta večet pr\ ega dneva opresnili kruli* \ se vsed torej Jezus svojimi apostoli na ta ■ e!:'onočni obed: na zadnjo večerjo. Tudi aiv»>tol Juda je priči iv c. Iz po-v /n. i-tiv.a Jez :< svoj.m apostolom noge ier Jiir p.,i\ : „\i ste čisti: a ne vsi!" t Ivan i '». Lln močno ginjeti in v duhu žalosten nadaljuje: ..Resnično, resnično vam pravim: kalen izmed vas me izda "4 (Ivan i '>. JI.i lega so m- \strašili apostoli; zato ;n go--ori določneje: ..K len dvanajsterih. I i l Aiioj vre«' roko omaka v skledi." i Mark. 1 i. _?n.s Kneor da bi se opravičiti '••'i-1. >!> -.i! ga je tudi Juda govoreč: .Rabi (iospod. ali sem ja/?" (Mit. 2h, In • i v ril-' ■••] je toda ia';o. daniš«) opa/iii dragi: ..Ti s' • i - t'!- (.Mat. 2<). 2~).l ■ V >> m s > .asa no še zmiraj vsi opiaš-.-ir : /ai. je migr ! Peter Ivanu, ki je si« »tlel na .»e/aa^o-. h i >: ^»11. nai ga vpraša ! -do i.. . izdajali c. Ivan se je pomaknil .•v i-, ii /umi do j .»si in ]•• dejal: ..(Iospod, led«- je'" th m i >. _,_>.» iu Jezus je odvrni: . Le- je. k«»nun' podan: p »močenega krnil i. Iu .o je pom >cil kruh. dal ga je Judu iska; u Smiono\emu. ln po tem e-i/ljeai je • i - «ia»: v au in Je/us mu je velel: ..Kar min.) . \ 11 • »si ■ *1 Juda e hrepenel po denarju /e oj nekedaj. S". pismo pripoveduje o njem. da je /a se {»tiur/eval denar, ubogim namenjen. — Vsakdanji človek ne umeva lahko živenja svetnikov; isto tako pa tudi bolji človek ne umeva lahko živenja hudobnih. V obojih vlada namreč neka tajna moč. V dobrih ljudeh, v svetnikih, biva in dela sv. Duh; v zlih pa hudobni duh. O Judu priča sv. pismo, da je šel satan vanj ko je grižljej zavžil. Torej ne dela več Juda sam ; nego satan deluje vun iz njega in z njim. In tako daleč ga je pripravil hudobni duh. da se tega črnega dejanja ne sramuje niti pred svojo vestjo; niti apostolov ga ni sram; niti Jezusa, Boga-človeka. — Iz lakomnosti je Juda izdati pripravljen svojega mojstra: in groza vseh groz — svojega Boga! Zatorej boj se, dragi, ko bi ti ugaševal kes in bi te sploh jenjevalo sram biti katerega si bodi svojih napak dejanj — boj se, ker v takem stanu si že na potu do brez-sramnosti. Brezsramnost je najosodneji vseh padcev na zemlji — Judovega pogina je korenina. Brezsramnost je v vsakem slučaju neizogibna dušna smrt. * Izdajalec Juda je odstopil. Jezus je sedaj sredi med svojimi zvestimi učenci. Prišla je ura njegovega odhoda. Toda, ko se ločuje, hoče s svojimi najljubšimi ostati dušno zedinjen. Kar je pridobil svojim sv. rojstvom, živenjem, trpeli jem. poznejo smrtjo in vstajenjem — to hoče zapustiti njim v prid in vesoljnemu svetu. Zato je vstanovil v spominj svoje večne zveze z vernimi na zemlji vidno znamenje v podobah kruha in vina — najsvetejši zakrament, sv. Rešnje Telo. Jezus je vzel - vsled poročil sv. besede — kruh v svoje svete in častite roke, posvetil ga in razlomil ter dal svojim učencem rekoč: Vzemite in jejte, zakaj to je moje telo. ki bo dano za vas. Prav tako je vzel po večerji prečudni kelih v svoje svete in častite roke, zahvalil se in ga posvetil in dal svojim učencem rekoč: Pijte vsi iz njega, zakaj to je kelih moje krvi, nove in večne zaveze, skrivnost vere - katera bo za vas in za njih veliko prelita v odpuščanje grehov-. Kolikorkrat boste to delali, storite to v moj spominj. (Gl. Mat. 26, 26—28; Mark. 14, 22—24; Luk. 22, 17—20.) Vtolaženi so zavžili Gospodnji apostoli prvo sv. obhajilo na zadnji večerji takrat, ko je samega sebe držal Jezus v rokah. Potrebno jim je bilo to zavžitje, da so se po Judovem padcu potrdili v veri; potrebno, da niso obupali ob sledečem britkem trpenju svojega in našega Gospoda. * * Predragi! A ne le Gospodovim apostolom je bilo potrebno zavžitje presv. Rešnjega Telesa. Potrebno je bilo kristijanom vseh časov in potrebno je tudi nam danes. Tudi tebe, dragi poslušalec, draga poslušalka to zavžitje Jezusa v sv. zakramentu vselej potrdi v veri; vselej potolaži v bridkostih živenja; vselej — in to je venec vsemu — vselej ti bode zastava tvojega večnega živenja. Amen. Romarjeva pisma. VI. Na morju med Port Said<«m in Bejrutom 12. aprilia 11)04. Kako so mi prekrižali ti Turčini popotni načrt! Vsaj za tri dni so nio prikrajšali v mojem določenem programu. Znano Ti j«-. da sem bil namenjen i/ Port Saida naravnost v Jafo. In glej. sedaj se peljem rad ali nerad na daljno Sirsko v mesto Hejrui. Naj Ti povem. zakaj. Nekje v Afriki ali v Aziji se je primerilo baje par slučajev kuge. Kuga je seveda huda reč. zato se je določila za vse popotnike zdravniška preiskava. Turška, obče znana zanikrna država, je vender glede kužnih bolezni zelo stroga, čeprav radi tega trpijo njeni dohodki. Marsikedo bi s«' podal v Palestino. toda ko čuje. da se delajo tujcem t«ž-koče. ostane raje doma. Iz Port Saida moramo torej brodariti proti daljnemu Sirskemu. Zopet se ne vidi drugega nego voda in nebo. kajti ladija se je oddaljila od suhe zemlje i.• i-si izbrala naravnostno severovzhodnjo smer. da pride čimprej v Hej rut. K sreči imamo dosti mirno vreme. Morje ni več tako vnia- zano kakor j*- bilo na egi:»š keni t/ju. n«-g«. teUI!loviŠ!»je\o. sk"r'o črtio. s •II!«-''!' *'«i /<- len kast o. Xevem. t. Na p a r i! i k u j «• i v . h n «« u ; l»a n.i e. ker «ioo;i; fiitiog-' :,ox j j o\ u .S« Iz- med sopotniki.!• u s o r m nan.«*-/ - /!.:.'. > približno id«'s. -na m« -/"m. \ '::• «-s,aU'-v trajnem sponiinju. opravljen « v ka-: civilni obleki. obiičie it: ro,«,.- pa sv d da tuj« «- ni takozv mi- ga kav «• a šk •••_.« ".e-'a kakoj mi. k<>/1 mu je 1 m . mi; ava. lasje črni iti gladki, m* k"!-;? \; i V um . v»*lik kovč.-g. po kaVr«'m !-• -ki. >:.■ •• t daljnem potov-nju. olikam« vetjen mvna iv v o ka/e. da pripad < :/ »l»r /• ir 1 s;..< j. Mož 'ni ■-••'ii pri oi.i-du uprav 11't*. 1 •:« « je priiikn pogled.i mu -••••ki..i v tem*-.* ' »- g. »reii. a Vender dobj ovoi jui ••!•! ; 1 / . i 'IC-Vai boš. da me je zanimalo i/v«-«' 'i. k ; ■ oddelek zi-meljsk.- krogi.- ;.i tujčeva d<«nio-\ iti.i. Toda porazuniljeiije ni bii«» lahko, k«"-ji g.tVolil m« M v is-.i-Vis sani«« a U _ '^K . Iljič sem Veli« |er d>»g!.ii. da i«- ! •' Kal; It«-vziiodnji ln«iiji. daj brniški učit« .• -uda ••«.-potuje \ ('aHglad. i '<• veecfjl je «i«!p! i k<«V<'•■•_ ter vzel i/ nj'ga «-liko vezam« k igo. i '-." m se je Vsede. 1\ Ulizi \ obliž,- s\ . : j. jxe a i. lažje čital iz knjige, li: .« je -v« t«» pismo \ angleškem j«-/.:ku. I ) ao n j.- č- il. ud«*!* n »-i s seboj na tak<» dolgi |>««li \ -ak-a.nia hrar.i mu j.-ne i" doma. '.-mv- e lu-ii «, iu;ih kr:.jsii Naj oni"ni:.i i»« • i11 11 < . is 1 s«- peljejo / našim parmk««ui. Sli rje s. u Kakor p«*n s,-jim je pridruži! m-ki črn«-«-. \ si imajo d«»ig«». srajcam podobno oi»i«*ko. p. viiri pa oe|e volnen.- plašče, pokriti s.....hlapnimi pisanimi robci, prilrj«'iiim! k giavi z •i\"ii itn >• v 1:-kom. Ovitki so okrogli spj. «e;.i i/ kane-hm-dlake. Ako hoče lleduin ro: ec bolj pritisni;" na glavo, potti.ikn«' «e ;l«'k pr«»ti č.-iu. o.t s,-vidi. kakor l»i im«al v.-nec na "lavi. \ » činoma so sedeli s prekrižanitni nogami na tleh ter pušili smoilrir«>. /a večerjo so sj skuhali ?i• • k«» kalno juho. v katero -o p mukali kosec kruha u-r jih nosil; <].» im. Žli«- ali kakega drugega jedilnega orodja jim ni Lilo treba. l'ot"in ><• >•• nekaj časa — v krogu in >•• pomenkovali. Ko s,- j». naredila noč. zavili so s«- v V»»llH'||e plašče. pi»ti*glliii kapllee čeZ glaVo ill s., vlekli p«i ti.-i, na p«••"inek. Naša ladija pa plove mirno dalje in z\ez«h- migljajo prijazno na iieim. Tmli jaz iiiojam poiskali i »j i ga ležišča. Župnik p Lavtižar Zgodovinske črtice iz Bele Krajine v turški sili. Zgodovinsko zagotovljenih poročil o m -stu <]<» s|,,i. ija -pj.»)i n? zaslediti. Kraj je nil Rimljanom in 1'redritneem znan. Siednji so obljudili 11* • sedanjega inest,;. nego ra\tli in dam - - krasnim poijem posuti svet pod in okoli prijazne Sladovičeve pristave. 1'rvi pa s,» zasedli, -odi." p» sjedovih v sedanjem p!'» dlllesljll. I.oko i;i s !'inomijem (scVertlo) \ spoj .-den j. ški pojiitok. šai.ažnika se jim od juga 111 i ».» t i. pač pa od severa, za to jim je iiii ta dej p! ipi ivtiejši. /aslejeni zidov , k o p• , š č in vo«r 'tok*• v so nam priča, d.lje le/ V:., r .; !!, Večja i i in s k a li;l♦ • sedanje Uiesjo. Težko ! J' | ... • -_• - «117 • -.-'lili p.-tllen lllesta Črnomelj. 1'i v o ra/.i tgo m -;š:,i. |<., s-.m tu prvič o •.•m : */: n -1 j • •.; i - pr i prosj i m v ekom. I ra . je «1 !•;!•» mesto ime od- tod. k•*r° s«» \ » mieii. \ Valvasor- jevem tretji m d •: i *. - v., i:: • Kr anjski- nam je pr išla v last nemškemu viteškemu redu kaže slika južno od mesta mlin. prej grajski mlin. ki je stal tu baje prej. predno se je zidal grad. Seveda mi ni bila ta razlaga dovolj. Da bi v tem mlinu vedno le „na ernoM mleli. tako nisem upal soditi predstanovaleev sedanjih Belo Kranjcev. Xe motimo se. če bi imenovali to etimologijo zelo otročjo. Bolj verjetna je druga izpeljava, kateri pokličem na pomoč izpeljavo imena metliškega mesta. Tudi podstav črnoineljskega mesta je bil kakor metliškega gradu in trga kršni grič. poln skalili, podobnih sneženim nametom. ali zametom. Mogoče se je zdel ta polotok starim Siovenoin- tako širok, da so ga zvali široki niel (na kar bi sklepal iz starega imena S-hiiomeli ali pa je imel tu svojo vlogo nemški „sehier sehier unilliessen). Na obojno bi se dalo sklepati iz staropisanega Schiro-niel-a. I'a še eno razlago! Nepozabni zgodovinar Rutar je bil menenja. da je stal mlin lu dosti prej nego grad in mesto Črnomelj. Mleli so okoličanom zrno (žerno. žirno žito) in ga zvali zrnomlin. Stare listine pišejo to ime različno ZernonieL* Sehirnomel.** nemški vpiiv ga je po]>ačil v sedanji Črnomelj. Seveda so to le vgibanja. veljalna le. dokler se ne dožene izvestno pravi besedni pomen bes.'de ..Črnomelj.- katero ime je nosil grad črnomaljskih gospodov. Lastniki gradu so s časoma dovolili ljudem, ki so iskali za sta-novališča varnih mest. da so si zgradili na njih zemlji zapadno od gradu svoje hiše. Xa ta način razvijajoči se trg je dobil zajedno z Metliko mestne praviee iz istih vzrokov. Mesto je bilo neposredno podložno deželnim km-zoin. I i rad je ostal last prvotnih gospodov š. do srede šestnajstega veka Črnomaljski gospodje so opravljali večkrat imenitne službe pri deželnih knezih, odlikovali se v svoji ožji domovini slovenski in v Avstriji, pa tudi na meji so jej v bran posvetili vse svoje moči. • Ilirija Črnomaljskega zasledujemo v vrsti deželnih glavarjev (1444-50) in vicedomov kranjskih. Čast dednih točajev je doletela viteza .lurija iu (iašparja. brata Črnomaljska, ki se je zagotovila njima in potomcem v listini z dne 12. januarija 1403. Oba sta se Sclmmi Archiv II, St. 245 Diplomatarium Carniolicum I. zvezek št 7. namreč odlikovala v boju za cesarja Friderika zoper upornega brata Albrehta in uporni Dunaj. L. 1407 sta začela ista dva zidati pri (1 r a d a c u poleg Metlike samostan, da bi vanj naselili iz Bosne pribegle frančiškane. Pogostni turški navali so delo ovirali in razdejali do malega sezidani samostan. Na njih blagi namen spominja le še ime. ki ga nosi tamošnja podružnica podzemeljske župe: Žalostna M. B. v kloštru.c Jurij Erazem Kristijan Črnomaljski je dobil za cesarja Ferdinanda I. po svoji soprogi Marijeti Serfenberški 1. 1535. v last grajščini Sch\vertberg in \Vindeck na Avstrijskem in tje se je izselila vsa rodovina na sredi šestnajstega stoletja. Doma vdani novi Lutrovi veri. so tudi v novi domovini delovali za versko svobodo. V začetku sedemnajstega veka (1610) nahajamo oba Črnomaljska plemiča Zierotina in Erazma, kako si prizadevata pri Ferdinandu s pomočjo mo-ravskih in avstrijskih deželnih stanov izsiliti popolno versko svobodo. V sedemnajstem veku je izumrla rodbina tudi v svoji novi domovini. Črnomaljski grad so dobili v last grofje Frankopani. Nikola Frankopan, posestnik črnomaljskega gradu je prosil dne 15. novembra 1575. deželne stanove kranjske, da nameste v Črnomlju odstavljenega učitelja, ki se je pisal za J e r n e j a M a v r i n e c. I 'č i 1 je brati in pisati latinska, cirilska in glagolska pismena, kar je bilo v črnomaljski šoli od nekedaj navada. Za Frankopanom je prišel v last grofom Palmburg, ki so ga prodali meščanu Sch\vei-gerju. Grad je prehajal od tedaj do danes v roke raznih meščanov. Zajedno z Metliko je dobil i Črnomelj nemške vitežnike. L. 1223. jo stala že njih hiša, skoraj gotovo na mestu sedanjega žup-nišča. Sedanja komenda je zidana 1. 1055. in ima pod streho razun glavarstva do mala vse urade, ki so se sem priselili iz Krupe sredi prejšnjega veka. L. 1228. vstanovljena župnija je prišla v last nemškemu viteškemu redu 1.12(58. Oglejski očak Bertold je posvetil župno cerkev, katero je sezidala * Dimitz G. K. ITT del. st. 361. njegova svakinja, višnjegorska grolinja Zolija. soproga istrskega mejnega grofa Henrika IV.. 1. 1228. in je imenoval prvega župnika Ivana. Ko je ta postal vicedom in dvorni kapelan vojvode koroškega l irika IIL. prosil je svojega gospoda, naj izroči župo črnomaljsko z vsemi podružnicami n. v. redu. kar se je tudi zgodilo 1. I20ki otroei izpoved. Med grehe napisane na listek pred izpovedjo je zabeležila neka deklica tudi tole pregreho: Oovorila sem \ šo 1 i > 1 o v e ns k i.« p, p. Iz domovine. Častni kanonik Martin Pogačar, rojen 11. novembra 1*24. je preminil 14. februarija t. I. na večer ter bil 10. pokopan pri sv. Krištofu v Ljubljani. Služil je do mala ves čas svojega duhovskega poklica zapovrstjo pet zadnjih ljubljanskih knezškofov in to kakor dvorni kapelan. pozneje kancelar ter vo-dija knezškolje pisarne. Mož najčistejega du-hovskega živenja je bil s cela nenavaden denaren talent: tako nenavaden, da nam m znan nobeden ordinarijat. ki bi mu bila vsojena sreča, da bi bil imel toliko časa v svoj pro--peli tako izvanredno duševno silo. In ne le talent: talentu pridružena pridnost — to učinkuje časih Še bolj nego sposobnost, rmrlemu ni bilo namreč nobenega druzega posla, nego po vestno opravljenih stanovskih dolžnostih edino le knezškolijska pisarna. In to ves dan in tudi še v noč. bodi si v ta čas zaprtih vradnih prostorih ali pa v svojem privatnem stanovanju. Tem načinom je spretnim peresom priboril škofijstvu mnogo dobrin in z veščim nalaganjem denarja nenavadno pomnožil alojzijeviški hišni kapital: fond za k. š. \Volfov slovar: dekan Ilolzapfel-ovo vsta-novo gluhonemim: prof. Metelkove legate i. dr. Natn so se knezškof Zlatousti izrazili o njem dobesedno: Pogačar mi dela za tri. - Ob tem odgovora polnem poslovanju tu vi je bil pač nad vse dobro došel čudovit spominj. da enakih za enkrat ne vemo imenovati. Ne ene hibe nisi opazil ne na človeku Pogačarju. ne na duhovniku Pogačarju. Dobro je znal čuvati svojo telesno postav-nost. ki duhovniku namreč ni zmiraj v prid. Le to eno svojstvo mu je bilo. da ni veliko zaupal ljudem — izbral si je nekaternikov — in ostro, velikrat preostro je sodil sosebno zasebno živenje drugih. Imovini je pa ta njegova dušna bolest temu. ki bi natančneje pogledal v tolikrat suhoparni in tolikrat težki posel vradnika ali celo načelnika pisarne, k oje delokrog se razteza na vso deželo. In to do mala 5n dolgih let. — Pogreb kanonik Pogača!jev je bil vsekako veličasten. svoji priprostosti menimo veličasten: od prosta doli do deputacije iz bogoslovišča — celotno zbrano osebje, ki je kedaj delalo z umrlim v k. š. pisarni — frančiškanski konvent: Mari-janišče in Lichtenthuruišče — vse je navzo-čevalo. Krasno petje cerkvenih pogrebnie je umrlemu na vteho donelo iz čistih grl naših bogosloveev. Vsakako dostojen pogreb. Ven-der le pa s!iio ob pogrebu videli mnogo njih. ki jih ni bilo: teh menimo, ki so zvesto kljuka! i innevali kedaj na vratih tako vplivnega kancelarja kakor je bil Pogačar. — Vneti spoštovatelji njegovega izglednega duhovskega živenja — ne pozabimo kanonika Pogača rja in ob tihi solzi na njegovem grobu nam bo še mnogokrat zanj puhtelo iskreno voščilce goti v nebo: Večna luč naj mu sveti: naj v miru počiva. Zrnje. Nevoščljivost. Nevoščljivost je škodljivi molj, ki razje najlepše čednosti, je rja. ki sne zaklad prave modrosti, je enaka črvu. ki vniči najlepša polja. Naj zraste na njivi človeškega sr i še lepša čednost, strupena 110- vošljivost jO konča takoj. — iSv. Avguštin.i o. Kazimir. Svetnik in nesramno govorjenje. Sv. Va- lerih je }>rišel nekokrat pozno v noč v neko hišo in je prosil, da hi se smel nekoliko pogreti in prenočiti. Gospodar mu je dovolil. Ko pa je isti začel nesramno govoriti, pokaral ga je svetnik parkrat resno. Toda gospodar se za to ni nič zmenil. Nato je sv. Va-lerili vstal in rekel: Pogreti sem se hotel, vender rajši trpini najhujši mraz. nego da bi poslušal tako govorjenje. Rekši odide. — Koliko ložo vest bi imel ti. da si tudi ti Valerih. F- G Ljubljanska škofijska kronika. Kanonična vizitacija in birmovanje v I. 1905. V letu 11)05. bode kanonična vizitacija in birmovanje v dekanijah: Kamenik. Kočevje. Cerknica. Litija in Loka. 1. Dekan i j a K a m e n i k. 1. vodice v soboto ti. majnika šole. v ne- deljo 7. sv. birma: 2. Komenda v ponedeljek 8. majnika: Tunjiee v torek D. majnika: Stranje v sredo 10. majnika: 5. (iozd v četrtek 11. majnika: H. Mekinje v petek 12. majnika: 7. Kamenik v soboto l«s. majnika šole. v nedeljo 14. majnika sv. birma: s. Sela v ponedeljek 15. majnika: 1). Šmartno v torek hi. majnika: 10. Špitalič v sredo 17. majnika: 11. Motnik v četrtek is. majnika: 12. Tuhinj v petek 19. majnika: l-i. Nevlje v soboto 20. majnika: U. Mengeš v nedeljo 21. majnika: 4. 15. Trzin v ponedeljek 22. majnika: Hi. (ioričica v torek 2;». majnika; 17. Homec v sredo 24. majnika: IS. Radomlje v četrtek 25. majnika: 11). Rova v petek 26. majnika: 20. Vranja IVč v soboto 27. majnika: 21. Dob v nedeljo 2S. majnika. 22. 2H. 24. 25. 20. 27. 25. 44. 45. 40. 47. 48. 41). 2. Dekan i j a Kočevje. Stara cerkev v četrtek 1. junija: Zdiliovo v petek 2. junija: Mozolj v soboto H. junija: (Stari trg v nedeljo 4. junija:) Spodnji Log v ponedeljek 5. junija: Nemška Loka v torek ti. junija: Koprivnik v sredo 7. junija: Stari Log v četrtek S. junija: Polom v petek 9. junija: Osilniea v nedeljo 2. julija: Kara v ponedeljek H. julija: Ranjaloka v torek 4. julija: Rorovec v sredo 5. julija: (iotenica v četrtek 0. julija: Reka v petek 7. julija: Kočevje v soboto s. julija šole. v nedeljo 0. julija sv. birma. H. Dekan ija (crkni ca. Begunje v soboto 24. junija: Cerknica v nedeljo 25. junija: (irahovo v ponedeljek 20. junija: Bloke v torek 27. junija: Stari trg v sredo 2*. junija šole. v četi tek 21). junija sv. birma: Rabim polje v petek Ho. junija : (Stari in Novi Kot 1. julija sv. maša. obisk cerkve in šol.) (Studeno v nedeljo Hi. julija.t Planina v ponedeljek 17. julija: ['uee v torek is. julija: Sv. Trojica v sredo U). julija: Sv. Vid v četrtek 2U julija: 4. I) e k an i ja Lit i j a. 50. Zagorje v soboto 12. avgusta šole, v ne- deljo lit. avgusta birma: 51. Št. Lamhort v ponedeljek 14. avgusta: 52. Polšnik v torek 15. avgusta, posvečevanje nove cerkve in sv. birma: •"»•!. Sava v ♦». St. Lenart v ponedeljek IU. junija: ."»7. ŽaLiiica v torek Ju. junija: ."»s. I {et •'!*•»* \ sredo 21. junija: ."»'.», Stara Loka v soboto :in. septembra <»l»isk cerkva, v nedeljo 1. oktobra birinovanje: •»«». ISukovšiea v ponedeljek 2. oktobra: 01. Zalilog \ torek :». oktobra: •»2. Soriea v s red o I. oktobra: • Že|e/niki \ četrtek .">. oktobra: •»I. Dra/g'»š,- \ petek • ». oktobra: »i.». Selea V soboto 7. oktobra obisk cerkva. \ i e 'del jo s. oktobra s\. birma: o«',. I'oljarn* \ ponedeljek !*. oktobra sv. birma, v torek Iu. oktobra obisk cerkva: • »T. Javorje v sredo II. oktobra: •»s. Trata v četrtek 12. oktobra : •Mi. Lučine v petek I:». oktobra: 7n. Nova • >>eliea v soboto 14. oktobra: 71. Leskov'iea V nedeljo i:,, oktobra posve- čevallje cerkve iti >V. bifllla: 72. Stara • Kcliea v ponedeljek hi. oktobra. Ifed za prihod, šolo. pregledovanje e»T-kva. posjopij in arhiva ostane, kakor jc v sinodi določen iS\ notlijs str. 2lo. s» p j.. posebno str. 217. si|(|.). Ako >,. bode čas moral kaj iz-premeiiiti. naznanilo ^e bode o pravem času T re s t a \ e in s m rt i I * r e iii e š č e n i so bili čč. gg.: Alojzij Sare. .k > poz 11 pri >v. Jošiu nad Kranjem, za žiipnega vpravitelja \ Sinartin pri Kranju: Leopold l\ o | b e Z e n iz Kal e pfi l\Oste|ll V t rklje nad Kranjem: dr. Ivan Kv. Zore je nameščen za učnega pretekla v bogoslovnem semenišču v Ljubljani: Tomo Vari. kapelan na Kaki je nameščen za župnega vpravitelja ondi. I 'mrl i so preč. vč. in čč. gg.: dr. Matija 1'relesnik. učni prcfekl v bogoslovnem semenišču v Ljubljani, dne L januarija HM)"): Frančišek Čebul ar. častni kanonik tržaške škofije. vpukojeiii župnik in dekan, dne 21. januarija Umu") v Zatičini: Josip Antoučič v Leonišču v Ljubljani, dne 24. januarija iunr>; Anton Vonča. vpokojeni ekspozit v Bevkah. dne 27. januarija IU05: Ivan Doli-nar. duhovni svetnik, župnik na Kaki. dne januarija 1905 in Ivan Zelcznikar. ku-ratni benclieijat v Št. Vidu pri Brdu. dne 2. februarija 190i>. — Priporočajo se v molitev čč. gg. duhovnim sobratom. Po »Ljublj. škof. listu", 1905, št. 1. 1'remilostni g. knezškof ljubljanski dr. Anton lionaventura Jeglič je maševal 4. januarija na Sclu pri karnieličankah: popoludne se je vdeležil božičnice v Marijaniščii. isto-tako r». januarija na Rakovniku pri Salezi-jancih. s. januarija se je odpeljal na Dunaj in sc povrnil 10. januarija. li). januarija je v Horjulu izpovedoval, pridigoval in sprejel več niladenieev in deklet v Marijino družbo. 21. januarija je odšel na vizitacijo samostana v Mekinjah in 25. januarija v Škofji Loki. 2U. januarija je maševal in pridigal v Alojzijevišču radi praznika sv. Krančiška Salezijskega; po-poludne je obiskal liakovnik. kjer je bilo izpostavljeno presv. U. T. — s. februarija je maševal na Selil. 12. februarija se je vdeležil predstave, ki jo je priredila zunanja Marijina družba v iiršulinskeni samostanu. 13. februarija se je odpeljal v Maribor. Zagreb in na Krk radi katoliškega shoda, ki bode letos v Ljubljani. Povrnil se je hi. februarija. Večkrat je šel poslušat na bogoslovske poluletne izpile in 2ii. februarija je še posebej nagovoril bogoslovce. .Danka* izhaja vsak petek na oh pt.li in velja po posti za vse lotu ti kron, za pot teta 'i krone, za četrt leta 1 krono ">o vin Zunaj Avstnj« velja za vse Ktu 7 kron: za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica" dan poprej V Ljubljani »i doi>i\ajo jM»ame/ne številke j»u 1(1 vinarjev v Luvru Hlaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivane I® i e h ie r j e v e labakarni na Kongresnem trgu. Odg« v urni vrednik, lastnik m/.alagatelj 1'uniu Zupan Tisk D r a g o t i n H r i b a r - j a v Ljubljani