Vesele božične praznike želimo vsem prijateljem našega lista. Pridobivaite nani novih naročnikov! Oesar in naš škof. Ko so bili avstrijski škofie dne 1. dec. pri cesarju v avdijenci, je cesar nagovor.l tudi niariborskega knezoškoia ter gh. vprašal po razmerab. v škofiii in po številu vojnili kuratov iz nafie školije, ki je, kakor znano, v, oeli Avstrijl največje. Nobena škofija ni poslala toliko duhovnikov na bojno polje kot naša. Ko je zanesla; govorica med c«sarjem in škofom tudi na naš 47. pešpolk, ki ima svoj kader v Mariboru, ]e rekel cesar: Domafii pešpolk v 'Mariboru, to je junaški pešpolk. Cesarlca Clta izredno prijazna in živabna gospa. Vojvodska rodbina Parma, iz katere izhaja naSa nova cesarica, ima v Brunnsee-ju, in Weinb<urgu pri Cmureku vebka ppsestva« Del rodbine Parma vedno stanuje na gradu Brunsee ali v "VVeinburgu. Sedanja cesarica Cita je ob pofiitnicah ve6 let slalno zahajala v Brminsee in od tara večkrat tudi. na šlevilna vinogradna vojvodska posestva v Slovenskih goricah. Princesinja Cita, tako se nam pripoveduje, je bila izredno Ijubka prikazen. Vitka kot jelka. vediio smeziljajočega obraza, prijazna in radodama do skrajnosti, je rada govorila in se šalila s priprostimi slovenskimi viničarji in viničarkami ter se igralr;. z bosonogimi otroci feer jim delila raznih igrač in slaščic, Kdor je občeval s princesinjo Cito, ne more prehvaliti njene ljubeznjivosti in živahnosli. Cesar Franc Jožef za invalide. Cesar Franc Jožef je v svoji oporoki zapustil ranjencem, invalidom ter vdovam in sirotam padlih vojakov iz svojega zasebnega premoženja 60 mihjonov K. Duhovniška vest. C. g. Stefan Pivec, župnik v Pod6etrtku. je dobil župnijo Vuzenica ob> koro&ki železnioi. C. g. Peter Jurak, vojni kurat v Gradcu je t. dni (H5e! na boiisre. Božične ustanove za vdove in sirote padlih. C. kr okraina glavarstva so poslala ob&inam sledeče dopise: Z odlokom vojnega ministrstva št. 87551-16, se razpisuje božična ustar.ova c. in kr. 2. armade. Pravico do te ustanove imajo: Vdove ali sirote brez oteta in matere po vojakih c. in kr. vojske, obeh deželnih bramb in orožništva ter c. kr. io kr. ogrske črne vojske, kojih soprogl oziroma očetj« so v vojni 1914-16 padli pred sovražnikom ali umrli vsled ranjenja. Prednost imajo one, kojih očetje (soprogi). so se udeležili vojne pri 2. armadi. Ustanova je enkratna, znaša za vdove 400, za sirote 200 K. Obftin. skim predstojništvom se narofia, da to takoj razglasijo na vkraju navadni način in da slučajne proš.nje takoj predložijo oKrajnemu glavarstvu. Prošnji je priložiti naslednje priloge: Spričevalo o ubožposfi, mrtvaški list soproga ali obeh staršev sirote, dokaz pri katerem vojaškem krdelu In v kateri, razvrstitvi aa je služil soprog oziroma o6e sirote (fee bi ne bilo mogofie Hobiti zadnje navedene listin«, tedaj jo bode priskrbelo poveljstvo dopolnijtvienega oktaja v Mariboru). — Vdove in sirote naj te prošnje takoj vložiio pri svoji občini. Skoda je, da se talco važni odloki pošl;ejo obftinam še le neka} dnl pred uradno dolofienim rokonL Nova preblranja. Hrvatski listi poroCajo: Ogrsko domobransko ministrstvo je odredilo, )da se morajo vsi črnovojniški obvezanci od 18. d o 5 0. 1 e ta, ki so bili pri dosedanjih prebiranjih spoznaniza neajiosobn«, podvrefii novemu prebi,iraini|a. Tisti, ki bodo spoznani za sposobn«, bodo zaposleni samo v etapni službi. — Kolikor smo poufieni, se bodo vngila nova prebiranja 18—501etnih črnovojnikov t u d i p r i n a s v A v s t r i j i in sicer najbrž m eseoa februarja. Ali se bodo za sposobne spoznani vporabili res le v etapni službi, nam pa Se ni znano. Preblvalstvn Štajerske! Cesarski namestnik grof Clary nam je poslal sledeči oklic: Svetovnozgodovinski dogodki so se dogodili, odkar je razpisano V vojno posojilo. Zmagovita krdela zaveznikov so porazila rusko-rumunsk« armac^e ter vkorakaJe v Bukarešto in zasedle več kot polovico Rumunije. Za nas tako ugodno stanje vojnega položaja in gospodarsko okrepljenje, katerega snm deležni po porazu Ri!niuniie, ko nmogočili narn in našini zvestim zaveznfkom; da ponudimo, svesti si svojo mo5i, sovražnikom prifietek mirovnih razprav. Na boj oboroženi, a na mir pri;>ra\ij6ni zromo z mirno /avestjo.. kl jn nam narekuje iiaše dobro pravo, liodočnosti nasproti. Rlavnim vspc.nom na mmunskiii Irojišfiili so vredno pridružu e v zaledju izvojevana zmaga našcga V. vojnega posojila Vsled ninogostranske želje je dovohl linančni minister, da so do iiadtiljnega sme sprejemati [ odi.isanja na V. vojno Ł>osodilo tudi ],o 16. decembru. Stajerei, porabite priliko, ki se Vam s tem nudi, da se z ozirom na juiništvo in požrtvovalni {iOgum naSih sinov iu bratov nd bojnein polju vs|>eb V. \o.;nega posojila z vsemi jmKimi še zviša. — N;i Najviš^cm mestu se napredovanjc po^lpisova^j zasledu,ie z živim zanimaiijem 111 Njegavo c. in kr. Aposlolsko Veličaustvo, naš najrnilostljiveiši c«sar, je izvolil izraziti pričakovaiije, da bodo porabili viso.ki in nizki, mešoani in kmet]e, dobo, ki je za podpisovanje v^e na rnzpolago, za to, da bo postal vspeh V. vojnega posojila primeren naSi mofii in našemu trdriernu zaupanju. Tudi nam vsem sveti spomin na ljubljenega cesarja Franca iolahi mora ravnotako kakor pridne na bojišču tudi nas d.oma vzbodriti do na;višjega delovanja. Štajerska je bila v požrtvovalnem in radovoljnem podpiranju ožugane domovine na bojnem polju kakor tudi doma vedno v prvih vrstah, tukaj se pa ne zabteva nikake žrtve, kajti vsak, ki posodi državi svoj denar, dobi vnreno posojeno z obilnimi obrestmi. Ni tedaj le dolžnost, temveČ lastna korist vsakega posameznika, da se odzove na kiic države za podpisanje vojnega posojila. Pozivam todaj vnovič prebivalstvo Stajerske, da da premoženje i ; dohodke, kolikor največ more, domovini na razpolago s poapisovanjem V. vojnega posojila. Nov predsednik okrožne^ga sodišča v.Mariboru. Za predsednika mariborskega okrožnega sodišfia je imenovan višjesodni svetnik višje deželne sodnije y Gradcu dr Franc Kočeva,r pl. Koudenhcim. Nov predsednik je rojen leta 1864 in je služboval kakor predstojnik okrajne sodnije v Celju in višjeSpdni svetnik v Ljubljani, Dežeini odbor štajerski se bu pokioml presvitlemu cesarju z odanostno izjavo za štajer-ko prebivalstvo najbrže ž» ^redi mesera janua j;i. Razpuščen občinski odbor. ObC ns*j o bor občine Pla; pn fvecini je vk da razpast ls, ker mu je za redae seje man|ka.io sklepčnosti. Večina odbornikov je naimeč pd voiak h Za viadceaa komisarja je imenovnn H»o^Hf<n i ^nnan A!< i?" Menhart. Zvišanje podpor za begonce. Notranje ministrstvo je zvišnJo jiodpore za begunce, ka živo po raznih občinah, Jdnevno za osebo od 1 K na 1 K 50 v. Ako pa šteje begunska obitelj več kakor pet oseb, ostane v \ieljavi dosedanja podpora do 1 K za vsako osebo. Za begunce z vzhoda ln iuga. Nedeljska ,,N. Freie Presse" objavlja, da je za begiince z vzhoda nabrala 3,104.427 K, zft begunce z juga pa 62.623 K. Za oskrbo vojnili konj in psov je nabrala ,,N. F. Presse" 10.770 K. Vprašanje iz Ijutomerskega okraja. Na fprošnjo naše davkarije so posamezni občinski predstojniki prostovoljno prevzeli izplačev^anje vzdrževalnih prispevkov po zakonu iz leta 1912. S tem iraajo seveda župani veliko potov, stroškov in zamude časa, zlasti ker davkari:e izplačajo skupni znesek v velikem denarju in si morajo potretmi drobiž za posamezne stranke sami preskrbetu S tem razbremenijo davkarijo in prihranijo posaineznikom včasih daljni pot v Ljutomer. Ali se more občinske predstojnikie silitl k temu, da naj prevzamejo tako izplačevanje podpor popolnoraa zastonj3 brez vsake odSkodnine? — Odgovor: Gotovo ne spada to delo v prenešeni delokrog županov in župani naj zahtevajo od okrajnih glavarstev, oziroma davkarij, primerno odškodnino za delo. Sami pa si visokosb odSkodnine ne smejo nastavitt * Pošiljanje poštnih zavojev vojmm vj inikom ustavlieno. PoStno raynateij-tvo za Štajersko naznanja, di |e od seriaj naprej do 25 dec mbra 1916 uatavljeao pošiljanje zasebnih poštoib zavojev in vzorcev oiaga voiakom, ki se nah-jajo v vjetoiStvu sovrazn b '••* v Poštnlna za božifine in novoletne raZglednieo. Ker je sedaj vsled novih poštnih določb zvišana pofitnlna za razglednice od 5 na 10 vinarjev, se smo opremiti v.saka razglednica z znamko po 3 vSnarje1. ako na razglednk-o razven naslova ne uapiš^S Wkakor j>et besedi z naslovom vred in še podpis. Svarllo zaradl voinlh vietnlkov. Stajerslco o^ sarsko namestništvo razglaša: Ker se v zadnjem 6asu množijo sluftaji, oa nevojašKO j)rebivalstvo ne naznanja takoj pristojni oblasti, ako jo ubežal kak vojru vjetnik, se strogo narofia, da mora vsak, kdor lrna pri delu zajioslene vojne vjotnike. takoji natznaniti, ako je kak vojni vjetnik za|justil delo in pobegnil. Vojnim vj^torikom dajati obleko, živilaj, detniar, ali jim dajati na drug način potuho, da lažje pobegnejo, ,je propovedano pod zolo ostrimi Kaznimi. Istotako jo strogo propoveilano if.mati pod streho vojne vjetnike, ki so pobegnili. ZakaJ imajo vlakl tako volike zamude? Ljudjo nas povpraSnjejo. kaj je vzrok, da hnajo zadnji čas posebno dunajski vlaki tako veliko zamude (po 1 do 5 ur). Na morndajiiera fnestu se nam je reklo, da .je te., zamnd kriva nošta, katera ima sedaj radi zmanjSanjo poStnih vlakov in ogromnega prometa k praznikom foliko o|.rfivka. da je popolnnma nomogof'0, to riplo zmagali v doloronftm roku. Zamude se pove- čajo od jostaje do postaje, kjer s<> naklada in mUflada pošta. Spodjiieštajerska liiulsk.i posojHnlcu v Mariboru Dfaiianja coiijenemu obT-iristm, d;i ostan-fi bla-' gajna od 23. do 31. decembm radi sklopanjni rafiii-. nov zaprta, pač pa se tudi v tem času sprejema^o še prijave na vojno posojilo. — Načelstvo. Cenietlim narOtnikom na/.nanjamo, da bomo pribod ji šieviiki pniožiii položnice, s kalertim bodo lahko plačali naročnioo naprej. — Prosimo, da ae razvije tedaj močoa agitacija za nove narofnike na naš Iist. Naj res oe bo več nobene slovenske hise brex >Slov. Gcspodaria.« V msiogih 2upnijfch bi iabko bilo Se enkrat toliko naročnikov, kakor jih je. »Slov, Gosp.« je sedaj neobhodno potreben i>e samp kot zvest poročevalec doma ih in vseh večjih dogodkov na bojiščih in po svelu, ampak posebno kot svttovalec v vsth gospodarskih zadevah. Hiša ki nima »Slov. Gosp.,« si eama dela škodo, Za to pa še enkrat, ag tiraj'.e m. naS list in razširjajte ga! Proti vinskcmu davku. V zadnji sejl Kmetijske družbe se je razpra-vljalo tudi o novein vinskera davku Deželni odboruik dr. Verstovšek je podal.-udom ccntralnega odbora^, ki niso bili Se nikakor poučeni c nameri deželnega odbora, vsa pojasnila in predlacalj da se Kmetijska družba brzojavno obme s i;)rotestom na ministrskega predsednika in ga prosi, da vlada ne predloži skl&p deželneiga odbora naiviSji potrditvi, Predlog se je sprejel soglasno. Boj proti obdačenju aoinace pijace. Dežtloi odbornik dr. VerstovseK vodi po naroč-lu vodstva S. K. Z. nevstrašeno boj proti naraeravacema vinskemu davku. V zadnji seji dež. cdbora se je že četrtokrat razpravljalo o t*m predmetu. Ker je postavni predlog že predložen \ladi in se je bati da bi ga vlada vkihjb ugovorom 8'ovenskih poslancev !e potrdila, trudi se dr. Verstovšek že sedaj. da doseže za vinogradnike kobkor inogoče veCje ugodnosti. Na njegovo n^prestano dreganje se je odločil deželni odbor. da se vinogradnikom dovol/jo ugodnosti glede domače pijače. Hotelo se je že tudi v tej z&devi sklepati in ker je bilo malo upanja, da bi se zagotovih veliki vspehi, je dr. Ver^stovšek razumel zadevo tako obrniii, da naj predsklepanjeai deželnega odbora posebni odsek izreče svoje mnenje. Dr. Verstovšek je sam predlagal sestavo tega odseka. Posvetovaoje odteka se vrši dne 21. t. m. pod vodstvom ckscelence grofa Attemsa. Povabljeni bodo na to pos^etovauje dež. odbornik dr. pl Kaan kot fioančni rtltrent, ekscelenca grof Franc Atteras, pl. Kodoltsch, župan Oraig, župan Reitter, dekan Ozmec, ppsl. Roskar, dr. KoroSec, dr. VerstovSek, posianci Schweiger, Hubtrin Hagenhofrr. Na Božlč se sme zavživati meso. Ker je letos Božifi padel ravno na brezmesni dan, ]e cesarska namestnija dovolila, da se sme ta dan meso uživati. -.Oddaja surove svinjske masti. Odredba zaradi oddaje surove svinjske ma&ti, oziroma špeha, je stor pila v veljavD. Vsakdo je torej zavezan, kadar kolje.-to naznanifi svojemu1 občinsktemu predslojniku tn mu poveldati, koliko znaša teža mrtve osnažene (Jlroboto naznaniti svojemu občinskemu predistojniku in mu tem predpiše, koliko masti mora oddati in sicer je določeno: pri teži mrtve osnažene svinje do 60 kg 1% kg masti, od. 60 tto 100 kg 2 kg masU, od 100 do 1^0 kg 4 kg masti, nad 150 kg 7 kg masti. V teku osniih dn«h mora oddati predpisano mast, oziroma špehv...o-ncmu mo2u-, ki je za tamošnjo občino dolo^en,. da prevzema mast. Mast se mora takoj izplačati v gotovini po 7 K 80 v za 1 kg teže. Kdor bi ne izpolnil te obveznosti, bo kaznovan z denarno globo 5000 K ali 6 meseci zapora. Obrtnikom s© lahko odtegne obrtna (•pra^nčenosl za vedno ali za gotov 6as. ;m Vojaštvo nl upravit-eno nakupovatl žlvila. \r. Ljutomera so nam poro<5a: V Banovcih je nek nadporočnik 97. pošjjolka nakupoval živila za ftastniško mizo v Veržeju. Posestnica A. St. mu je prodala 130 kg pSenice, ker so vojaki pravili, da se bodo živila s silo rekvirirala, aJco jih vojaštvu, prostovol"no ne prodajo. Ker je pšenico brez oblastvenega dovBljenja prodala, je bila od okrajnega sodiSča vi Ljutoneru obsojena na 3 dni zapora in 100 K globe. Iz tega sledi, da je vsaka prodaja, zaseženih živil. kakor žita, mokie, fižola itd. dovoljena samo nakupovalcem 2itno-f)rometnega zavoda. Ako vojaki taka živila nakupujojo in Cfl Se morda grozijo celo s prisilnim rekviriranjem, naj se jih takoj naznani na vojno minislrstvo mi državno pravdnišfvo. ker vojaki za nakupovanje niso upravifieni Navl]anj|e cen? Prijatelj llsta iiain piSe: Nedavno ]o v mariborski ^knlici nakupoval vojak teleta za vojaštvo. Kujiil je teleta fiidi od dveh. kmetov v Ho- titiji vitši v q .'> K žive t«že, torej za nekaj gro&ev ftez hJcrat veliavne iiaj\is.t- cene. Oba kmeta Fr. S. in A Ga. sta se morala ¦ recS okrajniin sodiščem v Mariboru aJagovarjati zaradi navijajija cen. Vojiški nakupovalec je kot prifia pod' prisego izpovedal, da je imela vojaška uj;>niva -pri. teh dveli teletih skupaj ifV' K GO v C-istega dobička; pri vsakem mesarju v Mariboru bi namreft raorala plačati takrat najmanj 5 K 00 v zu 1 kg teletine, njo pa je stal 1 kg io 0(5li!l-:u yseh stroškov samo 3 K 48 v. Zraven tega se ie telečja koža drago prodala, Oba kmeta sta kljub tfcmu bila obsojena nn. 35 K, oziroina na 25 K globe i i okrožno sodišče je vsakemu zvišalo globo na 50 K — Nauk: No prodaj nikdar, tudi vojaštvu ne, ničesar uad najvišjo ceno, ako no raoreš dokazati višjih. lastnib pridelovalnili stroškiov! Ka&hovjan boš, tudi 6o je imel kupec dobiček. — Ta slučnj pa kaže tudi, kake dobičke irnajo mesarji, dočim padp jeza zaradi draginje po vefiini samo na kaneta. PrevžitkarJU In rekviriranje žlta. Vpraša se mts: Ali se žito, ki ga imajo prevžitkarji, pri rekviriranju vpošteva ali ne. Ali si smem obdržati svojih  pet mernikov pšenicein i>et mernikov koruze. ki je imam pri svojem sinu izgovorjene? Odgovor: Vprafcali smo na merodajnem mestu h\ l-eklo se nam -Je, ria, si ne sme prevžitkar obdržati veft žita, kakor ]e za eno osebo predpisano.v Ako je n. pr. prevžitkar na lastni hrani, si sme od vsega zrnja obdržati savio 80 kg, ostfalo pa mora proti uradno dolo&eni c©ni oddati Ako pa ima lirano pri svojein sinu a!i kafcem druccem sorodniku, pa inora vse žito, ki ima izgovorjeno, oddati vojno-Jžitno-prometiiemu uradu, ki mu plafia uradno ctolofieno ceno. Drugače je, akuposestnik, pri kaierein ima prevžilek, nima dovolj lastnega iitaza prehrano družine. V tem sluCaju lahko prevžitkar proti dogovorjeni qdškddiiini prepusli svo}e žito posestniku. Najvišje cene za vžlgalice. Finaufcno ministrstvo Je x odredbo z dne 18. septembra 1910, drž. z. št 311, določilo za nadrobno proclajo vžigalic slejde<6e najviSje cene: Za navadno škatljico Mšv«dskih" vžigalic, v kateri ni vo6 kot 60 vžigalic, 6 v; za Skatljico ,,Mikado št. 56", v kaieri ni voč kakor 120 vžiŁfalic, 10 v: žveplenke, v malih papiraatih zavoj«ldh, y katerih ni v©č kot 90 vžigalic, 7 v; za iste vžigalioe v velikih. papirnntih zavojčkih .,št. 65", v katerih ni več kot 180 vžigabc, 10 v. Po § S omenjenc odredbe so osebe, ki vžigalioe na drobno prodajejo, jiostavno ob^zane, da ima.jo te najvišje cen« v «voji prodajalni javno In na vidnem prostoru naMte. Po ministreki odredbi se prestopki te odredbe kaznuJojo z deriarno globo od 4 do 1000 K. — Predpisai.i tsonilniki se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Kiomad stane 5 v. Nakup vina. Stajerska deželna vzorna vinska klet kapi vefije množlne starcga in ncnega vina. Ponudbe z vzorci se naj pošljejo do dn© 30. decembra ua deželno vinsko klet v Eggenbergu pri Gradcu. Vellko pomanjkanle petrole]a na dežell. tia. kmetih se je pojavilo veliko pomanjkanje petroleja, ker ga mali trgovci ne dobijo ali pa v zelo malih množinah. Naj bi politične oblasti uredile tudi promet s .petroljem tako, da bi ga kmetsko ljudstvo vsa] za sllo dobilo. — Star mož iz Slovenskih goric nam pišo: PriCeli so se mi vzbujati spomini na zlate stare 6ase, ko smo s trskami svetili in so predice ob dolgih zimskih večerih prepevale stare narodlie pesmi. Na (teželi smo namreč začeU svetiti s trsklami, ker nam primanjkuje petroleja. — S Pohorja nam poroda prijatelj, da so začeli ponekod zoi>et izdelovafi domače sveče iz ovčjega loja. Preskrba s petrolejem. Ker proizvaja Gali(;i»a manj petroleja nego navadno in moramo deliti te male svoi<s zaloge z zavezniki, so se pojavile težave v preakrbovanju s petrolejem. Da s& tem težavam po moSnosti odpomore, je dunajska vlada naredbenim potom ustaliovila i)etrolejiio centralo (osrednji urad za razdeljevanje petroleja) na Dunaju. I., Teinfalltstrasse 1, v obliki družbe z omejeiio zavezo, Vodstvo oentrale bo poverjeno odlx)ru, čegar filane imenu*e trgovinsko ministrstvo iz vrst zastopnikov čislilric Centrala je pod državnim nadzorstvom ter delu}e po navodilih, trgovinskega ministrsrva. Njej je izročeho razdeljevanjo petroleja iz ftistilnic do nadrobne proda;e. Njene odredbe imajo polno mo6 t^r iia izvrSuj« politifina oblast, katera kaznuje tudi to?ad«vne prestopke. Centraln moro v slnčaju ijotrobt; brezpo«ojno razjolagati z vsemi .zalagami p«'troleja kier jih najde, O na^inu nadrobne ra^dolih-e i>etroleja v posamezniu deželali morajo sklopati deželne folitifine oblasti in izdati potrebne odredbe (uvesti nakaznice, prodajo po okrajili itd.). Trgovinsko mvtustrstvo sestavi še poseben petrolejni svet, v katerem bodo zastopani prodajalci in kupovalci. V kratkpm torej uteGne biti tudi petrolej na karte. Pomanjkanie tobaka bo trajalo baje do konca januarja i)rihodn.jega leta. Tudi za božično praznike menda ni pričakovati, da bi tobakarnc dobile kaj veft tobaka v razpro|dn.io, ka.jti tndi za tiste dni velja to pravilo, da najprej morajo biti preskrbljeni vojaki r.a fronti. Proti konnu ianuarja se dajo izdelki letoSnje letine v izdelavo in potem |>ridejo večje mno?.ine v razprodajo in zaCotkom februarja bodo tobairarne zoy>(4 obilrveje preskrbljene. Tnkn vsaj hoftejo vedeti i.oučeni ljudje. Do februarja torej se bodo še morali u!;ogi kadilci mazati s tisto mastjo, ki se ji pravi potrpljenje. — Dunajski list ,,Zeit" pa porofta, da je finančuo ministrstvo odredilo, da pride za božičiie praznike med vojaške in ciMilne kadilce maio ve6 tobačniu izctelkov, posebno smodk in cigaret. -^'ojaški kadilci bodo dobili, za 1 dan 10 cigaret ali i zavojček navadnega tobaka. Uincll. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo v pretekli ciobi popraševanje po tujem hmelju zelo živahno. Tujega hmelja se je pokupilo oziroma poprndalo 150 stotov po 60 kg. Cena za štajerski bmelj se je gibala med 110—125 K za 50 kg. Vporaba kavt oui^jcua. »^ ^e po r^ožaosti štedi z .'.alogami kave, je vlada odreaila, d,t se do 20. januarja 19i7 podaljša veijavnost kavinih tart, ki so bi!e prvotuo veljavne do 23. aecembra 1916. Nadaije je določeno, da smejo prodajati kavo po kavarnah in gostilnah samo od 5. do 10. ure predpoldne ia od 8. do 10. ure zvečer. noviee«. Vellkega dlvjega meriasca je ustrelil dne 14. t. m. grof VVurmbrandov lovec Alojzij Vesenjak v gozdovih pri Središču. Merjasec je dolg 2 m in 15 cm ter tehta 198 kg. Vesenjak je u-strelil lefos že 2 taka merjasca, Redek lovskl plen so v. SredišCu razpostavili na ogled. Ob tej priliki se jp Tiabralo za Ruefi križ 100 K. Obešen Je bil dne 18, decembra v Gradcu Aleksander ZekiČ, župan iz Vigdorja v Bosni. ker je deloval proti naši državi ter je podpiral velflsrbsko gibanje. Glavna mesta, ki smo jih že zasedli, V sedanji svetovni vojski so naše armade zasedle že slede6a glavna mesta: Bruselj v Belgiji, zavzeto dne 20. av.custa 1914; Varšava na Poljskem, dne 5. avgusta 1915; Belgrad v Srbiji, dne 9. oktobra 1915: Cetinje v Crnigori, dne 14. januarja 1916; Dra^, v Albaniji, dne 27. februarja 1916: Bukarešta v Rumuniji. dne 6. dec. 1916. Zmagovalec prl Aspernu na snu-tni postclji. Ko je nadvojvoda Karol, slavni zmagovalec v bitki pri Aspernu (21. in 22. majmka 1809), dne 26. apiila 1847 nevarno zbolel, je bila njegova prva bkrb, aa se temeljito pripravi na svoj zadnji iji najvažnejŠi boj. Po sv. zakramentih za nmirajo&e se je hotel naitesneje združifi s svojim Gospodom in Co^om, ki •¦¦: nekdaj vodil njegove bitke, da bi tako tud: v r&djiji in tožki borbi gotovo zmagal. Že leid poprej je večkrat resno naroCal svojemu spovedniku Viljemu Sedlaček, naj ga pravočasno cpoinni in s sv zakralnenti pripravi na pot v ve6-no*t, čt mu božje usmiljenje da kai časa za prlpravo.- -,.-Nikar mi, preeastili gospod, ne zakrivajte, ko se mi bo bbžala zadnja ura, ki jo drugi dostikrat prej spoznajo, kot bolnik", tako je govoril stari bojevnik često, ko se je še veselil popolnega zdravja« ,,Le odkrito povejte!" j,e §e pristavljal navadno šaljivo. ,,Pokonci, st-ari vojak! Cas je, da odrineš!" A takib opominov ni bilo treba. kajti skrb za dušo je opominjala sama dobrega nad^ \ojvodo. Z veliko pobožnostjo je prejel svete zakrauiente in je potem razprostrl svoje roke po ljubljenih otrocih, hoteč jih v svoji nežni ljubezni še enkrat blagosloviti. Toda le nadvoivoda Ferdinaaijd je prihitel še o pravem času k umira;jo6emu oftetu, ki je dvignil svoje rokfi, da ga blagoslovi, a blagoslovilo ga je le §e njegovo srce. Ob i. uri zjutraj }e bil smrtni boj končan. Kako krasen Zjgled, kako je treba skrbeti za du-šo, je dal ta neustrašeni, vojskovodiia našim dobrim vojakom, viSjim in nižjim.ki se tako pogumno vojskujejo za Boga, cesaria in za domovine! . ' i ¦! U I ! ': i! I ; ' ' ; Dopiai Marlbor. Okrajno glavarstvo je določilo za na dom postavljeno neposneto mleko najviSjo c«no 40 v za liter. Za oddajo mleka pri pridelovalcih in za zbi-ralnice mleka po občinab pa je naj\i§ja cena za neposneto mleko 36 v za liter. St. Peter niže Maribora, Dekliška Marijina družb,-! priredi na Štelanovo popoldne po vefternicah slavnost na čast naši novi oesarici Citi, Dekleta nastopijo v tiveh gledaliških igrah. Vabijo sc domačini ni sosedje. Spodnja Sv. Knngota. V soboto, dnts 16. dec.. je po dolgi mučni bolezni umrl posostnik in vrl naš pristaS Franc Grandošek, Rajni je bil pri vseb volitvali na naSi strani in jo svoje otroke vzaojil v krgčanskern in slovenskem duhu. SvetiJa vrlemu nbmejnemu Slovencu vefina luftl Lnčane. Že tretjo zimo je moj, mož na fronti. Z,drav še sicer je, ker ga fiuva Marija, a doma j>a vendar težko shajamo brez mož. Dasiravno imamo preobilo dela, vendar vzgojujemo svoje otroke po lepi krščanski navadi v strahu božjem in v slovenskem du.hu Ko bodo možji> po srečno kon^ani vojski prišli domov, bodo veseli nas in svojili nežnih otrok. K Božifiu pa bomo vsi prosili za skorajšnji in (nliza.2pl.jeni mir. — Slovenka v Lufianali. St. nj v SIov. gor. V Gradeu jp n\\ op<iraf'iji diio 18, deeembra umrla Mari.ja Smirmaiil, roj. Reiter, gn^tilni^^rka.-vdova pri ,,Murhotu" v Selnioi ob Mnri. Rajna jo hila. sestra ziijvana- Josipa Reitor v Ceršaku Truplo rajne so prepeljaJi v ?t. llj, kj«r je pokopano na domače pokopališče. Svetila pokojiiici večna luč! Sv. Jurij v Slov. gor. Tukaj \c umrla Marija Kraner, mati č. g. Vinko Kranerja. kaplajia pri Sv. Petru pri Radgoni. Rajna je bila dale^1 mi okrog znana kot vrla in poštena slovonska m;ui m sos^odinja. Svetila ji večna luč! Marija Snežna na Velki. Dim 12. dec. se je tukaj zgodila velika nesreča. Žena Genoleva St»indlur ie Sla v lilev molzt kravo. Opazila jp, da se je telica odvezala. Ker so Lala vrata ojdprta, jo je telica vlekla daleč na njivo in grozno poškodovala. Soseclje so jo našli vso krvavo, Gostjod. župuik so nesrečnico sprevideli. Dne 13. decemibra po noči je vsled prevelikih poškodb umrla. Rajna zapušča moža-6r»ovojnika v Celovcu in tri male otročiee. Njen brat Franc Kocbek je lansko leto na mskera boiišču padel, N. p. v m. 1 Sv. Troiica v Slov. gor. Vrla žena-trgovka Terezija Cauš je po dolgi hudi bolezni, previdena s svetimi zakrramenti za umirajoče, odpotovala v boljšo domovino dne 10. decembra, ob pol [jetili popoldne.. Rajna je v svoji trgovuii prodajala ,,SIov. Gospodar.ja" in -Stražo." Svetila \\ več-aa luč! Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 26. nov. je obLa;al zlato poroko Matija Majhenič in njegova žena rojena Ploj. Slavnost se je izvršila le v domačem,kroeu na Oseku Slavljenec deluje že i^elo vrsto let kbt občinski tajnik. Zato se splošno želi, da bi Vsegamogočni ohranil zlatoporofienca čvrsta in zdrava! Sv. Anton v Slov. gor. Pred kratkim so se tu•ii naši zvonovi ločili od nas. Vzeli so nam iz stolpa župne cerkve tri, iz kapelic po vaseh pet zvonov. Pri oerkvi ostaneta še dva. Cerkveni zvonovi so bili novi iz leta 1913. Najtežje smo se loftili od v^elikiega zvona, ki je tehtal okoli 25 meterskih stotov in je bil posvečen iarnemu patronu z napisom: ,,Sv, Anton, naš farni patron, vabi Slovenc« na lepi grič Slovenskih goric." Žalostno se je te dni ločil od nas in otožuo je jeftal, ko so ga s kladivi razbijali, ker razklati so ga morali na ve5 delov. Ne bo se več razlegal njegov iepi glas po ljubkili gričih naših krasnili Slovenskih goric, kateri nas je ob nedeljah in praznikih vabil k službi božji. Pa spominjali se bodemo v^edno našega velikega zvona in zvesti bomo oatab n.jegovemu nekdanjerau klicu — prosili bomo tem srtneje in gorečnejše, da bi nam Vsemogočm prikrajSal dni bridke izkušnje ter nam podelil kmalu liub'., :.ko srfeiio željeni mir» Sv. Jurij na Šfiavnici. Dne 10. nov. je pogorela v Sovjaku viničarija gospe !Marije Zelenko iz Blaguša z vso premiftnino vred klo tal. Skoda znaša nad 3000 K. Posestnica ni bila zavarovana. Za?trali so Solarji s smodnikom. Središče. Na praznik sv. Štefana, dne 26. t. n.., ima popolclne po večernicab Slovfinsko katoliško izobraževalno društvo z mladinskim odsekom Orla in Dekliško Zvezo v prostorih vlč. g. župnika .1. LončTiča občni zbor. Dobre volje je treba, pa najdemo iudi v sedanjih težavnih razmerah čas, da laliko &f. nekaj storimo tudi za svojo izobrazbo. Pridite v obilnem številu! Sredlšče. Ker se ni v«S poja^il nobedien sluftaj kužne živinske bolezni v naši okplici, so odslej naprej zopet dovoljeni svinjski sejmi na tukajšnjem seimišču Prvi svinjski sejm je bil dne 19. dec. Sv. Tomaž prl Ormožu. Umrl je jdne 1. dec. Jožef Catovič, star 92 let. Pogreb je bil dn* 3. t. m. Nfij mu bo zemljica lalika! Crnagora ; ri Ptuju. Kra-ta smrt )e po dolgi iti mučni bolezni vzela dobro krščansko mater Elizabeto girec, kmetico na Slapah, v starošti 55 let. Rajna je '¦ bila mati č. g. Jankota Sirec, župnika v Stoprčah. Popreb je vodil ob spremstvu dveh 68. gg. njen sm. Naj blaga mati uživa zasluženo plafiilol St. Lovrenc nau Mai.t.^icuj. uiie 1. decembra ;e po mučni bole^ni umrl 72letni Antou PauliC, bivii velepo8fstnik n? RoteDbergu. Rani je bH ^iveden naš 7st»«. «¦ #-t h mu vp^na h^1 Stoprcc )>ri Rogatcu. Tatovit kl kraOejo okoli Rogatca, so dne 14. t. m. obiskali tudi naš kraj. Izbrali so si zelo viharno noč, da se noben ropot ni sliSal. Na;prvro so se lotili Drofenikov« trgovine, katero so oplenill, v 2upnijski kleti ao si postregli z buteljkami, pobrab na pošti mnogo obleke in denarja; a (ukaj so bili potern prepodeni od mož, ki so jih zasledovali s puškami. Nato so še pokradli pri kmetu, Jernejšeku meso, klobase, oblekb v vTednnsti do 'K 1200. Tako obloženi so f>otem odšli nazaj proti Hrvatskem. Ljudstvo je radi teh tatvin razburjeno, posebno ker so v vefiini hiš doma same žensk«. Dramlje. Najstarejši gospodar v žimniji Haznian je umrl dne 19. novembra. Dijakom Jo bil zelo dober. Bog mu povrnt! Dobrna. Cldč. Levstik je v imenu svojega razredfi podpisala 100 K vojnega posojila, katoro svoto je nabrala med raznimi dobrotniki. Ta denar se obrne pozneje v prid šolarsk« kuhinje. Goto posnomanja vredno! Polzela. Umrl je dne 15. t. m. g. Pavel Kramer, trgovski sotrudnik, v 26. letu svoje starosti. V lepi Savinjski dolini se je rajni u6il, in ostal njej zvest do konca svojega Življenja, tako jo je ljubil! Jn sedaj sj)iš, dragi Pavle, v sonci lejie gore Oljke!. Mlad ii: poln najd si moral tako naglo ta svet zapustiti. Kako ŽH,li.ii<> tvoja mati, knko to je prosila za slavo Se jedne besede in jednegu pogleda, a tvoie uho je bilo gluho, rii slišalo njenih srčoih prošen;; tvoje oko je bilo za(jrto, ni videlo njenih obilnih sol- za A ti kličeš iz groba: Ne tožite za menoj saj nih- fe ne ve, kaj se sme življenju verovati, ne jokajte za menoj, temveč spominjajte se me v tiliih vefiernih u'"ah v molitvi! Sv. Jedert nad Laškim. OdpeljaM so tudi nam ravno na žalostni dan cesarjeve smrti jdva zvona župmjske in dva j)odružne cerkve v skupni teži 229b kg Bili so ti zvonovi vliti v letih 1726 iposve&en sv. MagdaJieni), 175jl (Mariji), 1830 .(Majriji), 1870 (^veiJi Jederti). Najstarejši je torej imel 190, najmlajši 46 let Zadnjega mrliča so spreinili h grobu 7Sletnega Frajica Kandolf. Za slovo so si še zvonili vsi skupaj, a potem se štirje Io6ili ter okraženi s cvetlicami ir venci med solzami navzočih odrinili na postajo v La&ko. Mir Ijudem na zemlji so ozsianjali tolikokrat s stolpa, naj zdaj pospešijo konec krvavih dni! — Ostali trije zvonovi so kot prvemu zapeli žnlostinko rajnemu vladarju. Loka ob Savi. Po trudapolnem 911etnem življenju, je zaspal dne 9. t. m. samski Luka Noroglav pri svojem pranečaku v Breznu ob Dravi. Vedno nam je bil vzgled in vzor deviške sramežliivosti, sr6ne pobožnosti, najve6je treznosti, tilie zado>vol|nosti, ljubeznjive postrežljivosti, prect vsem pa redek vzgled neuraorne delavnosti do konca: delnl je še dne 1.1. m. Kot krušni o6e in vzreditelj duhovnika se priporo6a znanim 66. gg. v blag spomin pri oltarju. Bog mu bodi plafinik! Globoko pri Brežicah. Dne 15. decembra je umrl Franc Urek, posestnik in podna6elnik posojilnioe. N. p. v m.! Polnočnice. Glede polno6nice je izdal pre8astiti Lavantinski ordinarijat slede6o okrožnico: Ako bi se z ozirom na težaven vojni 6as v kateri župniji radi polno6nic pojavile velike težave ali bi se bilo bati kakih nedostatnosti, Je v!6. župnijskim nnčelnikom na prosto dano, da po svojem prevjdarku dolo6ijo, ali se tokrat vrši polno6nica ali ne.