s poreklom y Porenju. V teh pokrajinah posnemane oblike glavnikov so zna­
čilne za dobo pred XII. stoletjem, nato pa izginejo.
A. Nadolski: (Najdbe nožnice meča iz XI. stoletja v Gdansku) poroča o 
edinstveni najdbi nožnice, izdelane iz lesa in usnja.
Y ru b rik i O d k ritja je o b jav ljen ih veliko število topografskih notic O ’ novih 
n ajd b ah , razdeljenih po pok rajin ah , m ed k aterim i m arsikatero p red sta v lja že 
k ratk o najdiščno poročilo, k er so bogato oprem ljena s skicam i, risbam i in 
profili.
Rubrika Kronika obsega poročila o arheoloških konferencah in sestankih, 
arheoloških razstavah, dejavnosti posameznih muzejev, a tudi praktična na­
vodila, kakor so n. pr. za izdelavo fotolaboratorija, merjenje keramike itd.
Stanko Pahič
Folia archaeologica, VII, Budapest 1955,' 250 strani, 54 fototabel in drugih 
ilustracij med tekstom.
M adžarski n aro d n i m uzej v B udim pešti je leta 1954 prevzel iz d a ja n je ča­
sopisa A rheološki listi, ki je tako postalo njegovo glasilo. G lede na kom pleksnost 
historičnega m uzeja zajem a obravnavani letn ik članke od arheološke p ro b le­
m atike do kulturno-zgodovinskih v p rašan j zad n jih stoletij.
Y uvodniku »Deset let« poroča glavni urednik F. Fiilep o delu in uspehih 
muzejske ustanove v času po vojni. Velik del ostalih člankov zajema arheo­
loške teme.
A. Saâd-J. N em eskéri p o d ajata v poročilu o »R ezultatih raziskovanj jam e 
Szeleta v letu 1947« pregled novega protosolutrenskega gradiva, k i ga, zlasti 
koščeno šilo s p rek lan o osnovo, p rim e rja ta z najd b am i v jam i Istallöskö in ugo­
ta v lja ta, da sta k u ltu ri obeh jam (zgodnjeszeletska in zgodnjeaurignaška) ob­
sta ja li istočasno.
J. Csalog: O dnosi tiške k u ltu re do sosednjih neolitskih k u ltu r. Potem ko 
izloča po Tompi označeno m lajšo fazo tiške k u ltu re kot sam ostojno, po M ilojčiču 
iz B abske izvirajočo lengyelsko-zengövarkonysko k u ltu rn o skupino, u g o tav lja 
pisec, da tiška k u ltu ra ne prip ad a trakastokeram ični, tem več tvori sam ostojno 
skupino, katere ornam entika razodeva po rek lo iz pletenih posod. P ri ugotav­
lja n ju m edsebojnih zvez s sosednjim i k u ltu ra m i u p o rab lja poleg stilističnih 
p rim e rja v k eram ik e in stratigrafskih podatkov iz najdišč v veliki m eri tudi 
idolnoi plastiko, m ed katero p rip isu je tišk i k u ltu ri značilne sto p n ji V inca B 
pripadajoče figure s trikotno oblikovanim i glavam i in obrazi, k a k o r tu d i po­
dobne upodobitve n a posodah. T rdi, da je tišk a k u ltu ra tu d i sam a posredovala 
vplive sosednjim k u ltu ra m in b ila tako istočasna z Vinco B, linearno keram iko 
P rek d o n av ja, zseliško keram iko in B iikk-kulturo, ki ji spričo p o m an jk ljiv ih 
stratig rafsk ih podatkov odreka delitev n a tri stopnje.
N. Kalicz (Prispevki k razp ro stran jen o sti k u ltu re zvončastih čaš v okolici 
Budim pešte) ob rav n av a novejše najd b e te k u ltu re , pri čem er keram ik o raz­
tresen ih m anjših grobišč veže s sorodnim gradivom na sosednjih p o dročjih in 
ugo tav lja njen o tipološko n ad aljev an je v ran i bronasti dobi, k ar v e lja tudi za 
ščitnike zapestij. K asna d atacija in sorodnost z nagyrévsko in unjetiško keram iko 
so po piščevem m n en ju glavna značilnost teh n ajd b na M adžarskem .
P. P atav (Skitske najdbe v nogradskem gričevju) po d aja najdiščno poročilo 
o skitskih gom ilah iz raznih najdišč severne M adžarske. Skeletni grobovi im ajo 
različne vrste pokopov, m edtem ko k ovinsko pridevno gradivo (meč s ptičjo 
glavo n a koncu držaja, trirobne puščične konice itd.) in k eram ik a p rip ad ajo 
večinom a že znanim skitskim tipom . A vtor opozarja, da te n ajd b e raz širja jo 
doslej znano področje skitske naselitve n a severno M adžarsko in južno Slovaško.
A. Sz. B urger: R im ski nagrobnik iz Pom aza. Č lanek podrobneje obravnava 
že publicirano n ajd b o in dodaja novo to lm ačen je teksta, posebej p a se u k v a rja 
z razlago konjeniškega reljefa, ki n a obravnavanem kam nu (pokojnik vodi konja) 
p rip ad a kasnejši sprem enjeni fazi n ek d a n jih jezdecev na konjih n a n agrobnikih 
v P orenju.
M. R. Alföldi (Providentia Avgusti) ra z p ra v lja na podlagi te k sta in reliefov 
n a novcih iz velike zakladne n ajd b e 4. sto letja v N agytétényu o pom enu teh 
legend in upodobitev trd n ja v sk ih delov n a novcih v zvezi z u trje v a n je m lim esa

n a spodnji D onavi v 4. stoletju. P rav tako o b rav an av a poreklo in pom en legende 
P rovidentia A ugusti v odnosu do legende P rovidentia D eorum , k o t n je n e 
predhodnice.
M. L enkei (Tri kasnorim ske sreb rn e sklede iz M ezije v M adžarskem n a ­
rodnem m uzeju) o b ja v lja v Posavini najd en e antične predm ete iz 4. sto letja in 
n av a ja p ri stilni analizi sorodnosti z drugim i najd b am i v te j provinci. Vse tri 
posode bi m ogle po njegovem m n en ju p rip a d a ti im ensko znanem u o b rtn ik u iz 
Sirm ium a.
G. Laszló (Tul za lo k iz groba v Kenézlô) po d aja razlago in re k o n stru k c ijo 
iz rogov izdelanih delov tu la za lok, značilne n ajd b e za dobo m adžarske n a­
selitve. A vtor vidi v n je j tu d i dediščino Skitov.
K. Szabo: N akit za dekliške glave iz časa m adžarske naselitve. A vtor p ri­
p isu je najdbam iz m ed vojno uničenega m u z eja v K ecskem étu vzhodno p o rek lo 
in trdi, da so tudi ta k o im enovane ko n jsk e oglavnice delom a p rip ad a le istem u 
nakitu.
F. Kirâly: Novci XII. stoletja na Madžarskem. Članek v celoti zajema deloma 
že objavljeno najdbo zaklada novcev v Esztergomu, med katerimi je tričetrt 
madžarskih in približno četrtina nemških. Zakopal naj bi jih bil kak priseljeni 
nemški trgovec v nemirnih časih dinastičnih sporov v XII. stoletju. Nemške 
novce označuje pisec kot dokaz trgovskih vezi z nemškimi deželami v tem času.
N. Paradi (Glinasta steklenička iz Balatonfenyvesa) razpravlja na podlagi 
tehničnih preiskav o časovni pripadnosti in uporabi glinastih steklenic na 
Madžarskem, ki jih datira v XIV. stoletje, obravnavano najdbo pa pripisuje 
nekemu ribiškemu naselju ob Blatnem jezeru.
Ostali prispevki imajo kulturno-zgodovinski značaj in obravnavajo različne 
probleme in gradivo do XIX. stoletja, tako : T. Anda (Madžarska očala iz XV. 
stoletja), E. Vattai (Pokal družine Nadasdy), G. C. Wilhelmb (Madžarski portreti 
slikarja Martina Rote), J. Kalmar (»Topor«), M. V. Ember (Renesančne čipke),
L. Huszâr (Medalja Pavla Nyaryja), S. Mihalik (Stara keramika iz Varoslöda) 
in Fejös (Slike Madžarskega muzeja). ^ P h ‘v
A rchaeologia A ustriaca. P rispevki k paleantropologiji, pra- in ran i zgo­
dovini A vstrije, zvezki 16, 17 in 18, W ien 1955. 132 + 96-1- 116 stran i s številnim i 
ilu stracijam i in prilogam i.
Zvezek 16:
J. in M. W eninger: R anobronastodobni sk eleti iz S chleinbacha v N ižji 
A vstriji. R azprava je razd eljen a na dva dela. V prvem obravnava J. W eninger 
»Redek pokop več oseb v Schleinbachu«. N ajd b a izvira iz najdišča ra z p ro stra ­
n jen eg a po površini 1,5 ha, s seliščem in grobovi, ležečim i posam ič in v vrstah. 
V planih grobovih n a desno stran ležeči skrčenci im ajo u n jetišk e prid ev k e. Med 
posebnosti spadata d vojni grob s skeletom a v iztegnjeni legi in ob rav n av an i 
skupni grob treh rad ialn o razp o rejen ih otroških skrčencev in iztegnjenega ske­
le ta odrasle osebe v h rb tn i legi n ad njim i. N a dnu tega groba je bilo več 
živalskih kosti in dnoi posode, više v grobu p a dvoje posod z ročaji. A vtor 
p o d aja obdelavo skeletov, p ri čem er u gotavlja, da p rip ad a odrasli m oški skelet 
cro-m agnidnem u tipu. Po legi skeletov sklepa o istočasnem pokopu, o k aterem 
p a ni moč n a jti p rav iln e razlaga. V drugem delu M. W eninger antropološko 
o b d elu je ostale skelete, pripadajoče različnim starostim in obem a spolom a. Y 
p rim erjav i s sorodnim i najdbam i iz nem škega in av strijsk eg a P odonavja ugo­
ta v lja večje razlike v lo b a n jah obravnavanih in b av arsk ih skeletov in sorodnost 
le m ed grobišči v Schleinbachu in G em einlebarnu. Spričo nepreglednosti gradiva 
n e skuša uvrščati skeletov v rasne skupine.
H. L adenbauer-O rel: K asnoneolitska k e ra m ik a iz K raljevske jam e (Königs­
höhle) v Badenu p ri D unaju. R azprava obsega tipološki pregled k era m ik e iz 
skalne votline, ki je d ala ime badenski k u ltu ri. A vtorica obravnava sprva naj- 
diščne podatke dosedanjih piscev o tem n ajd išču in v p raša n ja kronologije, nato 
p a o b jav lja na fotografskih tablah rep ro d u ciran o keram iko, d eljen o po n a­
sled n jih tipoloških skupinah: ossarnske posode, k an e liran a k eram ik a, p litk e 
sklede, črepinje z vglobljenim i in brazdastim i ornam enti, oblike ročajev, čre­
p in je s subkutanim i luknjicam i, brazd asto rezn a keram ika, p ram en asta keram ika,