,DiJa vsaki četrtek j, uri popoldne. ;0pisi se ne vra-Nelrankovana se ne spre-j]o.
;cna listu znaSa celo leto 4 krone, pol leta 2 kroni, man) premožna f tflo leto 3 krone, pol leta K 1'50. Nemčijo je cena 6 K, *a.druge ide Izven Avstrije
okoplse sprejema todna Tiskarni" loilci, ulfcAvVet-., st. 9.	***
lovenaKo
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat H v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
IX. letnik.
V Gorici, 20. julija 1911.
29. številka.
ocialno zavarovanje.
.Slov. katol. delavskega društva" v Oorici.)
Znano je, kako se vlači že leta in po državni zbornici načrt zakona o irovanju za starost in onemoglost skega in deloma tudi kmečkega ii. To vprašanje je postalo res 11 o vprašanje. V zadnjem času ]e položaj za rešitev tega prevaž-vprašanja še poslabšal. Zato je
i.	katol. delavsko društvo" sklicalo ulo nedeljo v restavracijo »Central" irici javen slind v protest proti temu ačevanju. Na . so nastopili govorniki: Perko,	-vlica, Ka-
in predsednik Gorju^	so po-
jali važnost tega vpraša. i de-ko in kmečko ljudstvo, pripo. očali nizacijo krščansko - socialnega deljiva proti soc. demokraciji, ki se je [ zadnjih državnozborskih volitvah žila z ljudskimi kr-zosesi t. j. s kaotičnimi liberalci. Bilo je tako pri vali na Dunaju in drugod. Tako so gli liberalci veliko število poslancev, alilevajo sedaj, naj se predloge o skem zavarovanju za starost in one-;lost ali popolnoma umakne ali vsaj no poslabša na korist veleobrtnikom topilalistom. Ko je bila pred kratkim nacija soc. demokratov pri minister-i predsedniku Gautsch-u in je zalila, naj se takoj predloži zbornici lloga o socialnem zavarovanju, je
il,	da je ne more takoj predložiti, zjava dokazuje, da se hoče Gautsch ali na sklepe nemških liberalcev in onalcev, katerim so socialisti pomado mandatov, zatajivši svoj gospo-ki program iz sovraštva do krščan-■socialne stranke. Krščanko-socialna nka se je za socialno zavarovanje »dločnejše zavzemala. A ker je bila Smočjo soc. demokracije pri zadnjih Ivah v mnogih o (rajih poražena, je Jj tudi postava o socialnem zavaro-jn v resni nevarr osti.
Drugo veliko napako so storili soli demokratje, ker niso takoj, ko so lupili nemški liberalci proti sfarost-iu zavarovanju pri Gautschu, začeli ične akcije za to najnujnejšo zadevo. :vamo, zakaj. Bali so se zameriti iim volivnim zaveznikom, s katerimi si pri zadnjih volitvah vzajemno polah, da bi porazili edino pravo ansko lji:dsko stranko. Soc. demo-jc so s tem oškodovali delavsko in ičko ljudstvo.
Delavskemu in kmečkemu ljudstvu »lo r postavo o socialnem zavaro-u zelo pomagano. Dokler je delavec kind zdrav in mlad, je za družino ro, a ko obnemore ali se postara, lane zanj in za družino pravo gorje, ko tega gorja bi se olajšalo, ko bi mogli delavec dobival po 30 do 50 K mesec. To bi sicer ne bilo veliko, a b temu bi delavec že v dveh letih onemoglosti ali starosti dobil
mnogo več, nego je vplačal in bi bil vsaj zn skrajno silo preskrbljen za mirno življenje.
Krščansko socialna stranka se resno trudi, da bi se to vprašanje ugodno rešilo in da bi prenehale nezmlselne huj-skarije socialnih demokratov mej delavskim ljudstvom. Nesmiselni štrajki, ki jih provzročajo demokratski hujskači, navadno le škodujejo delavcem. Treba je poskrbeti, da pride delavstvo do trajnega miru in zadovoljnosti. To bi bilo za vse stanove dobro. Ako se delavcu in kmetu slabo godi, občutijo lo vsi drugi stanovi. V svojem govoru je dr. Pavlica na nedeljskem shodu povdarjal, da dobiva človeška družba vse dobro od delavskega tn kmečkega stanu, kar priznava tudi rimski papež Leon XIII. v okrožnici: Rerum novarum, kjer piše: „Vsa družabna dobra izvirajo izključno iz dela delavcev/ Vse, kar imamo dobrega in lepega : Ceste železnice, lepo obdelana polja in vinograde itd., vse imamo od delavcev in kmetov. Zato pa moramo za delavski slan skrbeti. Svoj govor je zaključil ob gromovitem odobravanju z besedami: r Živio naž delavski in kmečki stan 1“
Sprejeta je bila resolucija proti zavlačevanju postave o socialnem zavarovanju in ostra obsodba socialnih demokratov, ki podpirajo pri volilvali naj-hujške ljudske krvosese in spravljajo tako v nevarnost življenjske koristi delavskega in kmečkega ljudstva. Ob enem se je izrekla iskrena zahvala vrlima poslancema dr. Kreku in Gostinčarju, ki se v odseku s požrtovalnostjo in resnostjo trudita, da bi načrt o soc. zavarovanju postal zakon.
Bog daj, da bi so to vprašanje, ki se vlači že toliko časa po državni zbornici, kmalu rešilo, kakor naglaša tudi prestolni govor, ki ga je imel presvitli cesar dne 18. t. m. ob otvoritvi novega državnega zbora!
Komenske murve pred sodiščem.
(Konec.)
Razsodba prizivnega sodišča v Trstu:
BI 500| 10 3
V	imenu Njegovega Veličanstva Cesarja.
C. kr. dež. sodnija v Trstu, kakor vsklicna sodnija je danes pod predsedstvom c. kr. dež. sod. podpredsednika dr. Perišiča v navzočnosti c. kr. dež. sod. svetnikov Pistotnig-a dr. de Milost
dr. Stegu, kakor sodnikom in dr. Tomičiča kakor zapisnikarja o vsklicu zasebnega obtožitelja Josipa Štrekelj in obdolžencev
1.) Friderika Godnič,
2.) Josipa Kovačič,
3,) Marije Godnič, zoper razsodbo c. kr. okr. sodnije v Sežani z dne 9.7. 1910 U 156)10 razsodila tako.
5
1.) Vsklic zasebnega obtožitelja Josipa Štrekelj zoper razsodbo c. kr. sodnije v Sežani z dne 9.|7. U 156| 10 se kot nevtemeljen zavrne.	5
2.) Vsklicu obtoženca Friderika Godnič in Josipa Kovačič zoper razsodbo c. kr. okr. sodnije v Sežani z dne 9|7 1910 U 156| 10 se pa ugodi, raz-
5
sodba perve stopinje spremeni tako, da se obtoženca Friderik Godnič in Josip K ovačič omlssis
oproščata v smislu § 259: k. p. r. prestopka po §§ 437 in 488 k. z. storjenega s tem, da sta
a.) podpisala vlogo z dne Komen 24|4 1910 naslovljeno na c. kr. glavarstvo v Sežani In sicer Friderik Godnič ko (..redsednilc in Josip Kovačič kot tajnik sad. društva v Komnu, v kateri vlogi sta očitala zasebnemu obtožitelju Josipu Štrekelj, da je zahrbtno in sani olastno oddal svojemu bratu Alojziju 100 murv naročenih za društvo;
b) potrdila se svojim podpisom v pod a) omenjeni vlogi izraze „Proti takemu početju in zahrbtnemu izkoriščanju društva v privatne namene odločno protestujemo".
3.) Zasebni obtožitelj je dolžan v smislu § 390 k. p. r. povrniti obtožencem narasle kazensko-pravdne stroške.
Razlogi:
Vsklicu obtožencev je bilo ugoditi, ker je vsklicno sodišče prišlo do prepričanja, da se je obtožencema posrečilo doprinesti dokaz resnice.
Na podlagi lastnega priznanja zasebnega obtožitelja v pričujoči pravdni zadevi doznanih dokazov ter spisov c. kr. okr. sodnije v Komnu U 172| 10 je dognano, da je zasebni obtožitelj brez vednosti odbora „sad. dr. v Komnu" kot predsednik tega društva naročil za društveno drevesnico med drugim tudi 100 murvenili drevesc, katere je c. kr. vlada tudi v resnici društvu brezplačno nakazala.
Ko so ta drevesa na društvo dospela, jih je zasebni obtožitelj zopet brez vednosti odborove izročil svojemu bratu Alojziju Štreklju.
Po § 10 lit. d.) pravil „sad. društva v Komnu" imajo pravico dobivati društveni člani drevesca iz društvenih drevesnic le po odborovem določilu ter je vsled tega postopanje zasebnega obtožitelja v predležečem slučaju vsekakor očividno zahrbtno in samolastno to je za hrbtom kompetentnega odbora in po lastni volji zasebnega obtožitelja in ne po določilu poklicanega odbora.
Od c. kr. vlade društvu poslana drevesa postanejo vsekakor last društva. Tudi običajno le sadjarskim in
kmetiškim družbam naklanja c. kr vlada brezplačno sadike in drevesa.
Vprašanje, če bi bil zasebnega obtožitelja brat Alojzij Štrekelj tudi sam, ako bi bil naprosil pristojno oblast, dobil murve brezplačno, ostane odprto.
Iz dejstva pa, da je zasebni obtožitelj prav za prav naročil murve izrečno za društvo in ne za svojega brata, da je za tem za društvo dospela drevesca izročil svojemu bratu in da je iz društvene blagajne tudi plačal prevoznino za drevesca, izhaja, da je svojemu bratu resnično naklonil potom društva korist in sicer brez vednosti zato pristojnega odbora; tako postopanje vsekakor ni opravičljivo.
Ker je torej sodišče mnenja, da je obtoženec Friderik Godnič doprinesel dokaz resnice, ga je bilo v smislu § 490 k. z. § 2593 k. p. r. oprostiti od obtožbe.
Taisto velja glede drugotoženca Josipa Kovačič, kakor tudi Marije Godnič, katera tudi sic<;'r že radi lega ne pride v poštev, ker je ravnala bona fide ter je že zbog tega kazni prosta.
Izrek o pravdnih stroškiii temelji na § 390 k. z.
Trst 17|l 1911.
L. S.	Dr.	Perišič I. r.
Zanimivo je poročilo glavarja Rebeka na c. kr. namestništvo, katerp priobčujemo v celoti v prestavi. Glasi se: C. kr. okrajno glavarstvo Sežana.
Št. G725/10	Sežana,	dne 24. maja 1910.
V	zadevi: Oddaja murvenili sa-jenic iz goriške državne drevesnice v Gorici.
K odloku št. II. — 605/58 z dne 13. aprila 1910.
C. kr. namestništvu
v Trstu.
Izvrševaje gorenji odlok si usojam vposlati sledeče poročilo.
Sadjarsko društvo v Komnu je naprosilo z ulogo z dne 27. 10. 1909 med drugim tudi za brezplačno podelitev 100 komadov murvnili drevesc za društveno drevesnico, katera količina se jc s tamošnjim odlokom z dne 2.| 12. 1909 št. 391|F, D. dovolila.
Murvna drevesca je oddal društveni predsednik Jožef Štrekelj svojemu bratu Alojziju.
Miroslav Godnič in tovariši karajo Štrekljevo početje s tem, ua ga dolžijo, da je samolastno in ne da bi društveniki vedeli razpolagal z rastlinskim materijalom.
O zadevi se je razpravljalo tudi pri nekem društvenem zborovanju in so pri tem napotili Štreklja od Godniča izrečeni napadi, da je odstopil od društvenega vodstva.
Konec se odigrava pri okrajnem sodišču v Komnu, kjer je Štrekelj Godniča tožil zarad razžaljenja časti.
Jožef Štrekelj je bil dne 28,|4. 1910 v tej zavedi tuuradno zaslišan.
On opravičuje svoje postopanje s tem, da se je edini njegov brat izmed vseh društvenih Članov obrnil na društvo za zadobitev murvnih drevesc, in sicer za 100 komadov. Oziraje se na to, ni se obotavljal, da bi prepustil vse rastline bratu. Posredovanje med člani društva in med gozdarsko upravo spada tudi k nalogam društva, zaradičesar se mu ne more očitati, da bi bil prekoračil naložene mu dolžnosti.
Ni se moglo pa zagotoviti, če so razun Alojzija Štrekelj še drugi člani prosili pri društvu za dobavo rastlin. Poziv na društvo, naj predloži seznamek dotičnih strank, je ostal brezuspešen. Miroslav Godnič, ki je bil namesto Jožefa Štrekelj izvoljen predsednikom, izjavlja v sporočilu z dne 17. V. 1910 št.
12,	da se pozivu ne more odzvati, ker je društveni arhiv v neredu.
Jaz nočem niti od daleč potegovati se za Jožefa Strekelj; toda meni se vse zdi, da se je ta zadeva napela (aufge-bauscht) in sicer ne toliko v interesu društvenih članov, kot v interesu političnih nasprotnikov obitelji Štrekelj. Zaradi ono malo politike, s katero se je bavil Jožef Štrekelj v času, ko seje potegoval za deželnozborski mandat, se zdi, da ne pozna maščevanje njegovih nasprotnikov nobene meje več.
Akti glede oddaje so priloženi.
C. kr. namestništveni svetnik Rebek m. p.
Ali ni ljubeznivo, srčkano!? Ali ne izrazi ničesar ta slika glavarjevega razmerja do Jož. Str. ? Ali ni s tem izraženo dovolj, odkod izvira drznost Jož. Štreklja, da se repenči in postavlja tudi vpričo glavarja. Še na misel Vam ne sme priti, tistim, ki ničesar ne veste, namreč — da ni bilo v trtni zadevi e-nakih poročil, skušnjava naj vas nikar ne nadleguje, da bi radi vedeli, odkod imajo kraški učitelji in liberalni župani tak greben! To Vam pove poročilo glav. Rebeka z dne 2^V. 1910 št. 6725 10.
O priliki pa se kaj. |
Za danes rečemo le še to: Z ozirom na trtno obravnavo bodite le tiho! Letos sta bili detomorilki in nek morilec v Istri oproščeni zločina umora — in koliko takih slučajev pozna zgodovina' — Iz oproščenja pa ne sledi še, da niso umorjeni mrtvi! Razumele! Vam, Vaši - stranki in Vašim liberalnim poslancem vrnemo z obrestmi Vaše besede v »Primorcu": Vse, kar so izposlovali in napravili liber. drž. poslanci v teku zadnjih štirih let, je to, da so se trudili in potili za oproščenje kraških trtjonov.
Z ozirom na zgornjo murvno zadevo pa rečemo: Žajfal je Jože Štrekelj Godniča, Kovačiča, Marijo Godnič in Er-nesto Ingrl, tako, „da so obdolženi izšli čisti in z odkritim čelom stopajo sedaj pred forum javnosti", Štrekelj „kavalir", pa je zlezel v — galeto.
Slovenski abifurienfje!
Zapuščate gimnazij, realko, vaš drugi rodni krov, poln sanj, ki so vas spremljale skoz prva mladostna leta, in stopate na široko cesto življenja. Široka je pot za razpotjem, široka in težavna in le tisti hodi varno po njej, ki ima železno voljo in gotov, jasen cilj pred očmi.
Nimamo lastnih visokih šol. Primorani smo iti v tujino, predvsem na Dunaj, v Gradec in Prago. In ravno v tujini, ki ima toliko izkušnjav in nič srca za nas, je potrebno, da se združimo vsi enakomisleči pod enim krovom, ki naj nam nadomestuje domovino, obenem pa pomaga, da postanemo res možje.
Slovensko katoliško akademično dijaštvo vas vabi v svoja društva, vas vabi v »Danico", „Zarjo", „Dan" in »Sl.
dijaško zvezo", v društva, ki stavijo članom jasne cilje Vzgojiti jih hočejo v značajne katoličane in požrtvovalne, nesebične narodne delavce. Vabimo vas, ki ste si izvolili križ za zvezdo vodnico svojega življenja, da se nam pridružite. Prepričani smo, da je treba katoliškemu inteligentu dandanašnji odločne načelne vzgoje, ako hoče ostati zvest katoliškim idealom in vztrajati v mladeniški navdušenosti v boju zanje. Kje se mu nudi lepša prilika za to, kot v družbi enakomislečih tovarišev, v društvih, kjer vlada načelno soglasje?!
Delo v naših društvih je samoiz-obraževalno in narodno obrambeno.
Vsa naša društva imajo bogate knjižnice, naročena so na mnogo revij in časopisov; potom predavanj pa bu-de zanimanje za vse najrazličnejše pojave domačega in tujega življenja.
Za praktično narodno-obrambeno delo se nain odpira široko polje: V Gradcu skrbi „Zarja“ za »Kres", na Dunaju »Danica" za „Stražo", v »Dnevu" lahko študirate češko narodno-obrambeno delo in seznanjate rojake z njim, v »Slovenski dijaški zvezi" pa imate priliko, da posvetite svoje mlade sile neposredno domačim tlem.
V	tujini boste čutili premoč naših narodnih nasprotnikov, obenem pa tudi potom naših društev podali bratsko roko drugim Slovanom. Že kot dijaki boste pomagali graditi ono stavbo katoliške slovanske vzajemnosti, ki edina more zajeziti prodiranje naših sovražnikov. Naša društva so včlanjena v »Slovanski ligi katol. akademikov". — Na Dunaju je »Danica" v najožjem stiku s hrvaškimi katoliškimi akademiki v »Hrvatski", s češkimi v »Lipi" in s poljskimi v„Polonii"; — v Pragi stanuje „Dan" pod eno streho s »Češko ligo akademično" in iz »Zarje" je izšlo letos novo hrvaško katol. akadem. društvo »Preporod". Tukaj se goji slovanska vzajemnost smotreno, na realni podlagi, v načelni edinosti.
Slovenski abiturientje, ki ste načelno naši in vam je do dela za katoliško, slovensko in slovansko stvar, pridite med nas, pridite v »Danico*, »Zarjo", »Dan" in »Slovensko dijaško zvezo".
Za »Dani co“: iur Stanko Tflasič, tč. predsednik, iur. Vekoslav Vrtovec, tč. tajnik.
Za »Za rj o": iur. flnton Ogrizek, tč. predsednik, iur. Joško Šenk, tč. tajnik.
Z a „D a n" : iur. Josip Dular, tč. predsednik, iur. flnton Rebol, tč. tajnik.
Za »Slov. dijaško zezo": iur. Pavel Rupnik, tč. podpreds. theol. Janko Kete, tč. tajnik.
Politični pregled.
Cesar zopet v Ischlu.
Cesar Prane Jožef se je v torek popoludne ob 2 odpeljal z Dunaja v Ischl, kamor je dospel ob 7. uri 23 min. Njegovo zdravje je jako dobro.
Otvoritev državnega zbora.
Prestolni govor.
V pond. ob 11. predpoludne je bila otvoritvena seja nove poslanske zbornice. V sejni dvorani poslanske zbornice šo bile galerije nabito polne. Poslanci so skoro brez izjeme prisotni. Ministerski predsednik baron Gautsch je prečital cesarski reskript, s katerim se sklicuje državni zbor, ter potem povabil najstarejšega posl. barona Fuchsa, da prevzame predsedstvo. Na to se je vršilo zaobljubljanje poslancev.
V torek se je vršilo svečano ot-vorjenje državnega zbora v ceremonijski dvorani dvora z običajnim sijajem v navzočnosti cesarja, nadvojvod, dvora, državnih dostojanstvenikov in članov
obeh zbornic. Cesarja so poslanci navdušeno pozdravili, nakar je cesar začel brati prestolni govor. Naglaša, da so vkljub temu, da je bivša zbornica mar sikaj priznanja vrednega ustvarila, ostale mnoge nujne in važne naloge nerešene. Ljudstvo pričakuje od nove zbornice na mnogih poljih plodovitega in uspešnega dela. Povsod napredujoči razvoj vojaških sil zahteva tudi pri nas, da posvečamo skrb za armado, tembolj, ker si s tem mir zasigura. Predloge, ki jih bo v tem oziru vlada zbornici predložila, so v največjem interesu celokupnosti, ko imajo namen, da skrajšajo pre-zenčno službeno dobo in ljudstvu olajšajo izpolnjevanje njegove brambene dolžnosti. Ravnotako je važno, da se vojaško kazensko pravo reformira in preskrbi delj let službu oče podčastnike in njih rodovine. Nujne rešitve potrebuje potem bančna predloga, da se bankovno poslovanje postavi zopet na trdni postavni temelj. Prestolni govor nato opozarja, da je postalo brezpogojno potrebno, da se odpro državi novi finančni pomožni viri tako, da se breme razdeli pravično; vsled tega se bode predložila postava o novi uvedbi davkov, tako direktnih kakor indirektnih, čimer se bo tudi to doseglo, da bodo dežele mogle dobiti večjo odmero davkov in se bodo tako finančno sanirale. Cesar pričakuje, da se bo državni zbor te naloge s tem večjim razumevanjem za skupni državni blagor lotil, čimbolj bo uvidel, da bo le temeljita finančna reforma vladi omogočila se na socialnem, gospodarskem in kulturnem polju tako udejstviti, kakor je treba. Prestolni govor nato vnovič naznanja izvedbo socialnega zavarovanja, ozirajoč se na doslej pridobljene nove vidike, nadalje izpopolnjenje delavske varstvene postavodaje kakor tudi izpol-njenje upravičenih zahtev državnih uslužbencev na gmotnem polju obenem z natančno določitvijo njihovih pravic in dolžnosti. Prestolni govor poudarja dalje, da bo vlada posvetila vso svojo skrb tudi na povzdignjenje kmetijskega, obrtnega in trgovskega stanu in obljubuje zlasti, da bo uredila izseljeniško vprašanje. Nato cesar omenja, da se bo reformirala uprava, izkušala povzdigniti rentabiliteta državnih železnic, zasledovala dobra trgovinska politika z inozemskimi državami in povspeševal pomorski promet. Cesar opozarja v prestolnem govoru posebič na Galicijo, koje gospodarska povzdiga da mu je posebno na srcu in obljublja, da se bo izvedla postava glede kanalov, ozirajoč se seveda na finančne moči države. Prestolni govor poudarja potem potrebo času primerne preosnove visokega šolstva, obljublja ustanovitev laške pravne fakultete, omenja potrebo reforme kazenskega prava, varstva mladine, delne reforme meščanskega prava in razbremenitve sodišč. Da se bodo vse te reforme mogle izvesti, in da bo državni zbor tem velikim nalogam kos, pa ni zadosti samo, da se reformira poslovni red državne zbornice, ampak je predvsem treba, da se narodnosti sprazumejo in da ponehajo in in se ublaže oni prepiri, ki so kvar skupnemu blagru in vsa ljudstva težko občutijo. Splošno se je uveljavilo spoznanje, da se morajo narodnostne razmere na Češkem na podlagi popolnega sporazuma med Čehi in Nemci trajno urediti. Vse ovire morajo stopiti v ozadje, da ne bo deželni zbor še dalje nesposoben za delovanje, da ne bo o-škodovano ljudstvo in da ne bo trpela škodo cela država. Cesar pa trdno pričakuje, da se bo ustvarila podlaga za sporazum. Končno omenja prestolni govor prijateljsko razmerje do vseh zunanjih držav. Cesar pravi ob sklepu, da ga je ljubezen do vseh njegovih narodov vse dni njegovega življenja spremljala, da ga je v bridkih urah tolažila in da vanjo slejkoprej trdno veruje in zaupa. Cesar prosi božjega blagoslova na delo nove zbornice.
Vsi navzoči pri prestolnem go so radostno opazili, da cesar izb izgleda. Cesar je vsak slehern st prestolnega govora bral in povdari
Novi državni zbor.
Kakor se zdi, Gautschu ni |e na tem, da bi naložil državnemu t v tem zasedanju veliko dela. Bril si misli, da ne bi bilo dobro, ak< delazmožnost novega parlamenla stavljal na preveliko izkušnjo. V zasedanju bržkone ne pride do dru nego do konstituiranja in do razp o bančni predlogi.
Hrvaškoslovenski klub.
Pod predsestvom pos'anca Šušteršiča so se v soboto orali slanci, izvoljeni na prograi t Vsi venske ljudske stranke in aalmati pravaši in so soglasno skler, i osno enotno »Ilrvaškoslovensko .ajedn Zajednica šteje 24 članov, 20 vencev V. L. S. in 4 dalmatinske pra\
V	torek se je osnoval »Nar klub", ki so mu pristopili poslanci Laginja, Spinčič, Mandič, dr. Rybal dr. Gregorin. Ta klub je s Hrvat slovensko zajednico osnoval Hrvat slovenski klub, ki bo nasprc i vlad nasproti drugim strankam v zborni vseh stvareh enotno nastopal. Klubi je izvolil za načelnika dr. Šasterš za podnačelnike: dr. Dulibič, dr. K šec in Spinčič; za zapisnikarje pa: Jankovič, dr. Sesardič in dr. Gregor
Darovi.
Jubilejni darovi za ,' lov sko sirotišče":
Marija Jug, Volče, 3 K, Št Tomšič, Sovodnje 1 K, Erm sta Ki Gorici 1 K, Matija Blažič, Ko la : Josip Pavlin, Dol. Vrtojba 50 v, . (za neko kupčijo) 10 K 60 v.
Preč. g. Simon Kos, kurai v J tjeinselu, je pristopil kot ustanovni »Slovenskemu sirotišču".
Bog plačaj stotero! I v boljšo bodočnost slov skega naroda pod slavno v do Njega Veličanstva cesa Franca Jožefa I.!
Za „A 1 oj z i j e v išče ••
P. n. gg. Mihalj Turk, brivec Vincencij Jasnič, posestnik v Vipol za kapelo 5 K, Ivan Reščič, .utehi gluhonemici 5 K, Franc Pavlic posi nik v Rihenberku 5 K, Alojzi Cor! Gorici 1 K, Ivan Dietz, uradi.ik v dovščini prepustil 4 K, Ivan Štolfa, 2 nik v Soči 4 K, Josip Faganelj, 5 pas 50 v, Valentin Rebula, Nadroi 40 v.
Vsem blagim darovateljen prisr hvala in Bog plati!
Domače in razne ves
Novomašnikl. — Letos bodi mašnike posvečeni ti le novomašn Slovenci in sicer čč. gg.: Veiceni Belč (slovesno novo mašo bo bri Oseku 30. julija); David D o k to ‘ič t' novo mašo bo bral v Červinjhnu i 27. julija); Ivan Kodrič (tiho no mašo bo bral v Gorici 27. julija ; Fr; Pahor (slovesno novo mašo b.) bri Temnici 30. julija); Janez Piš jt ( vesno novo mašo bo bral v Batujah julija); Andrej Rustja (slovesno ni mašo bo bral v Kamnjah 30. julij Alolzij Filipič (slovesno nov mi bo bral v Ravnici 6. avgusta). ' 'i i" novani so za goriško škofijo. • L. Oskar Pahor, ki je namenjen a tr ško škofijo, bo bral slovesno no' > m v Kojskem 30. julija. — Č. g. Ani Nartnik, ki je namenjen za I ubij sko škofijo, bo bral slovesno novo m
(Dalje v »rilo
Priloga »Primorskemu iislu" št. 29. z dne 20. julija 1911.
v Ljubljani pri Sv. Jakobu dne 6. avgusta.
Cč. gg. novomašnikom želimo iz srca vse najboljše v novem in težavnem stanu I Dal Bog. da bi seme, ki je bodo sejali med našim krščanskim ljudstvom, rodilo lepe sadove v dušni in telesni blagor. Trnjeva pot, ki jo bodo nastopili kmalu, naj jih ne plaši pri delu za ljudstvo.
Premeščenje. Ravnatelj luk. gozdarskega urada dvorni svetnik Karol Schrutek je premeščen v Solnograd. Na njegovo mesto pride dr. Julij Trubing.
Slovenska Ljudska Stranka opira svojo borbo na narodno in versko podlago; liberalci pa samo na narodno in se za vero nič ne zmenijo. Potreben je napredek v gospodarskem oziru, kajti z napredkom narodnega blagostanja gre rokov roki napredek v kulturi in narodnosti. Samo upitje »živio narod" ne zadostuje! V gospodarskem oziru šibak narod, tudi kulturno in narodno ne bo napredoval. Napredek goriških Slovencev na kulturnem in gospodarskem polju je delo S. L. S. in njenega načelnika dr. Gregorčiča in ta napredek služi vendar le narodnosti! Kaj bi bila Gorica brez »Šolskega Doma" s 4 mogočnimi šolskimi poslopji? Na stotine in stotine slovenske decebisebilovže pogreznilo v morju I a h o n s t v a I Poglejmo cvetočo gospodarsko organizacijo S. L. S. in kaj imajo za pokazati naši liberalci? Na kulturnem polju malo, na gospodarskem pa — polome!
Čimveč zastopnikov ima katoliško ljudstvo v merodajnih z a s t o p i h, tem večjo garancijo ima cerkev, da bo svoje pravice in delovanje nemoteno izvrševala.
V	kako žalosten položaj pripravi cerkev protiversko zakonodajstvo, vidimo na Francoskem, na Španskem in na Portugalskem.
Papežev motuproprio glede omejitve praznikov. Po zadnjem odloku, katerega je izdal papež Pij X. in ga je rimski list »Osservatore Romano" pred par dnevi prinesel, bi ostalo v cerkvi samo 8 praznikov, katere so dolžni ka toličani praznovati: Novo leto, Sveti Trije kralji, Vnebohod, Sv. Peter in Pavel, Marijino Vnebovzetje, Vsi Svetniki, Marijino Brezmadežno Spočetje in Bo tič. Po tem odloku bi odpadlo sledečih 8 praznikov, ki bi se prenesli na pri hodnjo nedeljo: Svečnica, Sv. Jožef, Oznanenje Marijino, Velikonočni Pone deljek, Binkoštni Ponedeljek. Sveto Rešnje Telo, Rojstvo Marijino in Sveti Štefan. Nekateri razumejo odlok tako, kakor bi veljal le za Italijo, iz besedila samega pa se tega ne razvidi, ampak je naredba sestavljena tako, kakor da ima splošno veljavo za vso Cerkev. Na vsak način pa daje motuproprio sam možnost spremembe novih odredb gle de piaznikov, zakaj papež pravi, da naj škofje iz onih dežel, kjer bi se ne dala I' ta odredba izvesti tako, kakor se glasi, Runu sporoče, ako želijo kak praznik no obraniti.
Kako se bo papežev odlok glede praznikov izvajal v Avstriji, to bo določila ('■ šele konferenca avstrijskih, škofov, ki l'' se bo vršila septembra meseca na Du n< naju. To je vzrok, da avstrijski škofje dekreta še ne publicirajo. Sodi se, da
13 lo v Avstriji ostalo pri starem.
ir
L 400 K je zgubil v Gorici nek mal (r Posestnik iz Rihenberga in sicer uže dne nl ->■ julija. Sicer sam ne ve, ali mu je bil nij denar ukraden, ali pa ga je zgubil. Denar je vzel pri »Banki agricola" v Gosposki ulici. Pošten najditelj naj se pri nas oglasi.
I0j Sladke angurje In meloni se tudi 'etos ne bodo smele prodajati in sicer
iz zdravstvenih ozirov. Meloni sicer se bodo smeli prodajati pa le celi, ne v rezanih kosih.
Prepovedan uvoz argentinskega mesa. Današnjemu »Piccolu" brzojav-Ijajo z Dunaja, da je poljedelsko mini* sterstvo prepovedalo nadaljni uvoz argentinskega mesa v našo državo.
Toča in nevihta. — V torek opo-ludne je bila v Ljubljani velika nevihta. Naliv je bil silen, dež je bil pomešan s točo. Močno je tudi treskalo.
Ob 315 popoludne je pričela padali nad mestom (iradec silna toča, debela kakor kurja jajca. Toča je napravila na drevju in po vrtili veliko škodo. Razbila je tudi mnogo šip in steklenih streh, med temi tudi stekleno streho poštnega poslopja. Toča je klestila dvajset minut, nakar se je vsula ploha. Ker so bile vsled toče poškodovane te-lefonične žice nad poštnim poslopjem, je bil nekoliko časa oviran v mestu telefonični lokalni promet.
Novi slučaj kolere v Trstu. 8 letni Viktor Mariani je zbolel nenadoma in bil vsled sumljivih znakov prepeljan v bolnico sv. Magdalene. Preiskava je dognala, da je Mariani obolel na koleri.
Važno za poljedelce. Vsied odredbe vojnega ministerstva bodo vojne intendance v bodoče nabavljale potrebščine za vojaščino kakor seno, slamo, oves itd. potom gospodarskih zvez in kmetijskih zadrug.
Strašna železniška nesreča pri Miihlhelmn. Brzovlak, ki vozi med Marseillom Čez Bazelj v Hamburg, je skočil v torek iz tira pri Miihlheimu na Ba-denskem. Ubitih je 10, nevarno ranjenih 15, lahko ranjenih pa 20 oseb.
Potres v Kečkemetu na Ogerskem se je v pond. zopet ponovil. Poškodovanih je bilo več poslopij.
Otrok s štirimi očmi ln dvojnimi ustaml. — V Veliki Kaniži je 5. t. m. porodila žena tamošnjega mizarskega mojstra Antona Szabo dvojčka. Hden izmed otrok, ki pa je živel le par ur, je imel 4 oči in dvoje ustnih odprtin. Drugi otrok, deček, je normalen in popolnoma zdrav.
Težka glava in glavobol, omotica ln šumenje po ušesih so pojavi, ki se najčešče pojavljajo vsled težkoč pri prebavi. — '/a kozarca naravne Frano Jožef-ove grenčice odstranjuje hitro in brez bolečin vzroke želodčnih nered-nosti in provzroči s tem izdaten odvod valovanja. »Franc Jožef-ova voda", piše profesor pl. Buhi v Monakovem, »vpliva naglo in se povsod hvalno omenja kot prijetno okusna."
Listnica uprave. — Gd.čr.a Marija Jug, Volče: Denar prejeli I Hvala!
Mestne novice.
Njegova Prevzvišenost naš kne-zonadškof se je včeraj ob 6. uri zvečer povrnil s Tolminskega in Cerkljanskega, kjer je podeljeval sv. birmo.
Odbor »Slovenskega katol. delavskega društva" ima v nedeljo dne 23. t. m. ob 11. uri redno sejo.
Sklep šolskega leta v centralnem somenišču je bil danes.
V	zavodih »Šolskega Doma" je bilo I. 1910-11 vseh učencev in učenk 1530. Lepo število, kaj?
Maturo na tuk. gimnaziji so poleg že v zadnji štev. imenovanih še napravili : Mighetti Anton iz Gorice, Morassi Anton iz Gorice, Mrak Ciril z Vrat, Oblaschiak Alojzij iz Gorice, Pečenko Silvan iz Bovca, Pinat Dominik iz Ajela, Pocar Frvin iz Pirana in Pizzat Aleksander iz Fiumičela.
Polom ..Banke Popolare" pred porotniki V četrtek je predlagal drž. pravdnik. da se prečitajo izpovedbe Lenassija pred preiskovalnim sodnikom, ker se njego-
ve sedanje izpovedbe ne strinjajo s tedanjimi. Ta predlog se je odklonil. Drž. pravdnik si je pridržal pravico do pritožbe ničnosti proti vsem dosedaj odklonjenim njegovim predlogom.
Nato se je pričelo zasliševanje Luzzatta. Luzzatto odklanja vsako krivdo od sebe. Po uvodu govora se je ba-vil z zgodovino »Banke", z njegovim razmerjem do nje kot pravni konzulent. Potem je govoril proti obtožnici in proti sumničenja, ki so izražena v nji.
0 Colletu je rekel, da ga je smatral kot osebo, kateri se je lahko zaupalo. Colle pa da ni nikdar govoril Ž njim o igrali »Banke" na borzi.
Izjavil je nadalje, da je član načelstva Chiurlo koj, ko je izvedel, da se igra pri »Banki", odpovedal svoje uloge.
Nato je pa izjavil, da so igrali tudi drugi členi predsedništva kakor: Venuti, dr. Bader, Bombig. Chiurlo, Vernig, Sa-vorgnani, Orzan in še druge osebe.
Luzzatto je rekel, da so bili člani nad-zornišlva in predsedništva jako površni ; podpisavali so menjice ter druge papirje brez pomisleka.
Glede III. emisije delnic se je zborovalo v seji 13. marca 1906, kateri je predsedoval, ker Lenassi ni bil prisoten, njegov namestnik Orzan. 0 tej seji pa je izginil zapisnik — ne ve se kam.
Čudil se je, da sedi on na zatožni klopi, medtem ko Orzan in njegov sin ne. Rekel je, da sta privilegirani osebi, kar trdno vzdržuje.
Tudi Bader in Bombig, nadaljuje Luzzatto, bi se morala zagovarjati pred sodiščem. Če se to sedaj ne zgodi, se bode moralo pozneje zgoditi.
Igial je s svojimi sredstvi.
O	slabem stanju »Banke" da ni nič vedel. Opomni pa, da so Peter in Josip Venuti, Bozzini, Orzan in Chiurlo, ki so izjavili, da ne vedo ničesar, koncem L 1908 odpovedali »Banki" svoje uloge. Tudi dr. Bader je dal v svoji odsotnosti po Zattoni-ju dvigniti svoje uloge pri »Banki".
V februvarju 1. 1909 pa je prišel vladni komisar in nadzorništvo (Marani, Dorfles, Delmestri) v »Banko", kjer so našli vse v redu.
Ob 1. uri se je zaključilo zasedanje.
V petek se je nadaljevalo izpraševanje Luzzatta. Luzzatto je včeraj zopet trdil, da so vsi člani predsedništva in nadzorništva vedeli o igrah pri »Banki" ter jih obdolžuje.
Z jokavim glasom in skoro ihteč je končal svoje izjave, na podlagi kate-/ rih bi bil on popolnoma nedolžen na polomu »Banke".
Potem so še razni zagovorniki stavili na njega vprašanja.
V soboto je v začetku sejeprečital predsednik pismeno izjavo neke ljubljanske tvrdke, katero sta Colle in Lenassi spravljala v stik z »Banko".
Potem se je nadaljevalo v petek prekinjeno izpraševanje Luzzata, iz katerega je posneti med drugim, da je polom »Banke" tudi kriv na konkurzu trvdke Vidmar.
Nato se je pričelo zasliševanje Piani-ja, bivšega uradika »Banke".
Pojašnjeval je, kako je prišel nekoč Lenassi v »Banko", kako sta skupno revidirala razne račune in opazila razne primanjkljaje. I.enassi da je rekel, da mora Colleta odstraniti, a da se ne vzbudi veliko pozornost, je rekel, da mora ostati to zaupno. Colle pa da ne sme več prestopiti praga ..Banke". Ako bi kdo vprašal, zakaj ni več Colleta v »Banki", naj se reče, da je sam šel preč. Nekega dne smo z Lenasšijem revidirali blagajno in opazili, da manjka 124.000 lir vrednostnih efektov. Nato je prišel še dr. Luzzatto v »Banko". I.enassi je hotel dati aretirati Colleta. a Luzzato ga je pomiril, češ, da se lahko razkrije ves nered pri »Banki". Med predsednikom Lenassijem, Luzzattom in Collejem je
bilo domenjeno, da za vse zgube jamči Colle s svojim imetjem.
Piani izjavlja, da je vedel, da Colle igra, ne ve pa, ali za se ali za banko. Najbrže da je igral tudi za druge. Vedelo se je, da v »Banki" manjka denar. Zguba je znašala 16. februvarja 1909 600.000 in v aprilu pa 950.000 K.
V pondeljek je drž. pravdnik predlagal, da se izključi od porotne klopi porotnik Toroš, ker se je baje izrazil pri »Jelenu": »Ali tisočaki, ali milijoni, obtoženci bodo oproščeni I" Ta predlog se je odklonil.
Nato je Luzzatto izjavil, da ni hotel zatožiti Orzana pri zadnji izpovedbi, marveč, da je hotel le reči, da je Orzan ravno toliko vedel o stanju .Banke" kot on, kar naj mu (Luzzattu) služi le v obrambo. Potem se je zaslišal Conforti.
Conforti se tudi ne priznava krivim. V stik z »Banko" je prišel 1.1907, ko mu je »Banka" sama ponudila, da bo financirala podjetje. Obljubili,so mu pri »Banki" kredit skozi 5 let, a že po preteku enega leta niso izpolnili svojih obljub. Podjetju je zmanjkalo denarja. Knjigovodja je bil nezanesljiv.
Vstopil je v podjetje tudi Edvard Colle, brat obtoženca, ki je hotel spraviti tvrdko na slab glas in si jo prisvojiti.
Ker »Banka" ni dajala več denarja, je moral prositi drugod posojila. »Banka" je o tem zvedela in da bi ne imela izgube, se je intabulirala na tvd-kino premoženje. Konečno pa je »Banka" konfiscirala vse imetje tvrdke. On (Conforti) pa je bil le uslužbenec pri podjetju.
Da bi pa njegova žena ne trpela škode, je naložil na njeno ime nekaj denarja in sicer le toliko, kolikor ji je tvrdka bila dolžna.
»Banka" je tudi kriva, da je tvrdka Vidmar falirala.
Žena Confortija je skoro enako izpovedala kot njen mož.
V torek se je nadaljevalo izpraševanje zakonskih Conforti. Stavili so na nju vprašanja razni zagovorniki, predsednik, drž. pravdnik in tudi nekateri porotniki.
Včeraj so se zaslišale priče Vernig, grof Mistruzzi, Pausig, Louvier in Chiurlo.
Na splošno priče nočejo ničesar vedeli o manipulacijah pri »Banki".
Iz goriške okolice.
g Iz Dornberga. — Pri nas popravljamo cerkveni stolp.
g Prvačina. — Liberalna sokolada predminulo nedeljo ni bila taka, ka-koršno so pričakovali naši liberalci. Pričakovali so na tisoče ljudi. A teh ni bilo. No, pa kaj bodo ljudje hodili čestit stavbo »Sokolski Dom", ki postane skoro gotovo laška last. Kako je bilo ta dan v Prvačini, ne bom opisoval na dolgo, ker program se je začel in končal zglavno točko liberalnih slavnosti: s plesom. Plesi bodo tudi ugonobili »Sokolski Dom". Bomo videli, kaj pove pri-hodnjost.
g Krompir ima še vedno visoko ceno. Cena je 8 K kvintal. V goriški okolici ga ni več mnogo.
g Roko si Je zlomil minuli teden v Sovodnjah 20 letni mladenič in sicer ko je nakladal plesne podove (brejarje) na voz. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
g Strela je ubila v torek v Vi-polžali mladeniča Viktorja Clede, zidarja iz Ločnika. Bil je takoj mrtev. Udarila ga je v glavo zasmodivši mu lasi. Delal je pri tvrdki bratov Mozetič in sicer pri poslopju barona Teuffenbacha v Vipolžah.
g Iz Oseka. V nedeljo dne 9. t. m. zvečer je nastala huda nevihta in strela
je švigala vsak trenutek izza oblakov. Udarila je v hrast za hišo Miha Bodalič št. 92 nad Osekom, odtod pa je skočila skozi zid v hlev, kjer je ubila eno kravo. Čudno pa je to, da se drugi kravi ni ničesar zgodilo. — Udarila pa je tudi strela v cerkev M. B. na Vitovljah, kjer pa ni napravila posebne škode. Zdi se, da je prišla v cerkev pri stranskem desnem oltarju, kjer je vrgla neke spominke po tleh, razdrobila stekleno vazo na oltarju, v kateri je bil suh šopek ter raztrgala oltarni prt. Od tu je odskočila na okno ter je nekoliko okru-šila, potem pa je pogledala v bližnjo spovednico, raztrgala tla in prevrnila ookleknik. Skočila je tudi v zakristijo kjer je prevrnila na oknu neke steklene posode. Pri stranskih vratih pa je od-krušila tlak, kjer se je potem zgubila v zemljo. Čudno je videti, kako je strela skakala iz enega kota v drugega, ne da bi napravila kako večjo škodo — Druga strela pa je udarila v strelovod ter je po strelovodu izginila v zemljo na sredi med cerkvijo in hišo pa je zopet bruhnila na dan, odskočila v bližnji dimnik ter je nekoliko razrušila pri ognjišču. Sploh je to noč strela močno gospodarila, kar priča marsikatero osmojeno in razklano drevo!
g Vabilo k rednemu občnemu zboru »Kmetijskega društva" v St. Petru pri Gorici, ki se bo vršil v četrtek dne 3. avgusta 1911 v Zadružnem domu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računa za leto 1910. 3. Prečitanje revizijskega zapisnika. 4 Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
g Grozdje v Brdih kaže letos posebno po nekaterih krajih izredno dobro. Obeta se — ako Bog obvaruje grozdje toče — dobra vinska letina.
g Kaj bo z briško železnico? —
Tako nas poprašuje nek dopisnik iz Brd v dopisu. Odgovarjamo, da stvar se ni izpustila iz vidika.
g Iz Sovodenj. — Soča dela vedno večjo škodo na „Produ“. ■— Rije in odjeda zemljišče na vso moč. Uže koliko grmovja je izrula in odnjsla, a tudi senožeti uničila! Najbrže bi se z nevelikimi stroški zabranila neizmerna škoda. A kdo naj da denar? Škoda je velika, pomoči pa od nikoder! Bi se moralo resno vzeti zadevo v roke, sicer odnese Soča še ostali »Prod".
g Šantverjanska slavnost, katero so minulo nedeljo priredili »Orli" briškega okrožja s sodelovanjem »Orlov" drugih okrožij se je obnesla v vsakem oziru častno. Uže zjutraj se je opazilo mnogo zunanjih gostov v Števerjanu, ki so tekom dneva vedno naraščali. Števerjan je bil praznično odet. Vihralo je raz hiš nebroj zastav v pozdrav ptujcem. — Dopoludne je bila cerkvena slavnost s procesijo z Najsvetejšim, pri kateri je korakala velika četa »Orlov" z vojaško godbo na čelu. — Popoludne pa se je vršila javna veselica, pri kateri se je zbralo gotovo nad 1000 oseb. Grajsko dvorišče barona Tacco je bilo okusno napravljeno in lepo okinčauo. Veliki drogi so moleli visoko v zrak, na katerih so plapolale dolge narodne in druge zastave. — Okoli 5 ure so prikorakali na telovadišče telovadci »Orli". Telovadcev je bilo 80. Napravili so lepe figuralne pohode ob sviranju vojaške godbe, nakar so izvrševali proste vaje. Po prostih vajah so telovadile tri skupine na treh drogih. Telovadci so vzbujali s svojimi težkimi telovadnimi predna-šanji obilo pozornosti in občinstvo je venomer burno ploskalo. Pred vsemi moramo omeniti znanega izvrstnega telovadca g. Nanuta, ki je izvajal prava čudesa. — Po telovadbi je bila rokoborba. katero so izvajali štirje rokoborci. — Okoli 7. ure zvečer je obdrža-val mal govor g. dr. Brecelj iz Gorice, v
katerem je povdarjal mladinsko organizacijo. — Potem se je vršila loterija, nakar se je razvila na dvorišču inv gostilniških prostorih neprisiljena prosta zabava ob sviranju godbe in ob petju raznih pevskih zborov. Omeniti moramo posebno kozanski mešani zbor, ki je res lepo pel in žel obilo pohvale. — Pri veselici smo opazili več čč. gg. duhovnikov in sicer, monsig. Filipiča, župnike Mariniča, Blažkota, vikarja Piriha, Trpina» kaplana Brezavščeka itd. Nadalje so bili navzoči tudi brata grofa Formentini, baron Tacco, dr. Fabris in več drugih. Števerjan še ni videl take slavnosti. Cast prirediteljem I
g Zahvala. Pripravljalni odbor za prvi javni nastop briškega okrožja Orlov v Števerjanu izreka odkritosrčno zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je prireditev izpadla toliko v moralnem, kolikor v gmotnem oziru tako izborno. Zahvaljuje se zlasti visokorodnemu g. baronu Tacco, za blagohotno prepustitev obsežnega dvorišča, dalje g. dr. Ant. Breceljnu za navduševalni govor, prečastiti duhovščini za obilno udeležbo, vsej inteligenci, ki je počastila slavnost s svojo navzočnostjo, in sploh vsem, ki so prihiteli blizu in od daleč k našemu javnemu nastopu. Vrlim Orlom naj pa ljubi Bog obilno poplača trud, ki so ga žrtvovali za prireditev.
Pripravljalni odbor, g Iz Št. Petra smo dobili od ta-mošnjega pismonoše pismo, v katerem pravi, da ni on kriv, ako ne dobivajo naši naročniki redno lista.
g Lokve Na l.azni je umrl nagloma 20-letni Franc Šuligoj, po domače »Jurju". Zadela ga je kap. Mladenič je bil krščanskega mišljenja. Bog nas varuj nagle in neprevidene smrti!
Iz ajdovskega okraja.
a Nesreča. V Skriljah se je minulo nedeljo splašil konj nekega trgovca s sadjem Tumlika iz Črnič, s katerim je bil tudi nek Železnik od ravnotam. Železnik je skočil za konjem in ga hotel ustaviti. Konj pa ga je tako potegnil, da je padel na tla. A padel je tudi konj Oba sta se še precej poškodovala. — Krščanskim ljudem ne ugaja, da hodijo trgovci ob nedeljah kupovat sadje.
a Dol-Otlica. Dne 16. t. m. se je izgubil vol posestnici Justini Krapež. Vol je rujav ter srednje velikosti. Kdor bi kaj o njem vedel, naj naznani to Justini Krapež Otlica št. 67., pošla Ajdovščina.
Iz tolminskega okraja.
Spomin na sv. birmo
pri Sv. Luciji 12. jul. 1911.
Prevzvišenemu in prečastitemu gospodu knezu in nadškofu dr. Sedeju v pozdrav zložil prof. dr. Ivan Pregelj, govorila gospodična Vida Vugova:
Prašale so skromne koče, koprnel je src nemir: kje mudiš se Svetli oče, naš preljubljeni pastir?
Glej, nemirne duše mlade, vendar so dočakale!
Te pozdravile bi rade, — pa so ie zaplakale.
So zaplakale ra do sli, kakor cveti sred polja, v nočni temi in bntkosti solnca željni zlatega.
Solne nebeških Ti darove prišel Svetli nam delit, našega življenja dnove z lučjo in močjo krepit.
Pridi z nami, z nami bodi, kličemo Ti od srca, naše duše preporodi v ognju sv. Duha!
Iz cerkljanskega okraja.
c Št. Viška gora. Dne 18. jul. ob 1. uri pop. udarila je strela v hlev tuk. posestnika Matevža Pirih, po domače pri Kaperarju. Strela je ubila troje goved; ogenj je upepelil celo poslopje. K sreči se ogenj ni razširil. Človeških žrtev ni. Ogenj je povzročil 5.000 kron škode, ki je pokrita le s 1000 kronami zavarovalnine.
Iz bovškega okraja.
b Strašen požar v Logu
(Izvirno poročilo.)
Log pod Mangartom, 14. 7. 1911.
Preživel sem strašno noč. Okoli poltmoči se zbudim in čujem od daleč na pomoč klicati in kmalu potem — ogenj, ogenj! — Odprem okno in za cerkvijo se je valil gost dim proti nebu. Zbudim ljudi v hiši in zdaj začne trkljati na zvon in ljudje hitijo zbegani skupaj — in vpiti, jokati in vmes tulijo in mukajo iz hlevov izpuščene živali. Gorelo je nad Mostarjem v gorenjih hišah pod predelskim klancem. Ker je bilo seno že pospravljeno na podih in so bile štiri hiše z deščicami krite in pet z opeko, je bilo netiva dosti in plamen je švigal mogočno proti nebu in ogenj se je bliskoma širil od hiše do hiše tako, da je bilo v 3 urah 9 hiš popolnoma vpepeljenih. Orožniški stražmešter B m-
1	e r in še dva ali trije možje so ustavili ogenj pri Kinkelnovi hiši, da se ni požrešen element polotil še Mostarjeve in drugih hiš, katere so vsi prebivalci zapuščali rešivši, kar se je dalo rešiti. Pogorelci pa so izgubili vse, ker jim ni bilo v naglici mogoče rešiti ničesar razun nagega življenja. Tudi prihranki v denarju, vspehi dela na tujem, so pogoreli. Č. g. župnik Klobučar je bil med prvimi, ki so prihiteli na pomoč in jev resnici junaško pomagal. Pogrešali smo brizgalke, ker je domača občina nima, iz Bovca pa je še le došla, ko je bil že ogenj osamljen. Zavarovani so bili po-gorelci le za male svote; imajo torej ogromno škodo.
b Log pod Mangartom. (Požar.) — Poročali ste o našem požarju. Strašno je bilo upitje in klici na pomoč v noči. Sedaj nas je 9 malih posestnikov brez strehe, brez obuvala in obleke. Vlačimo se po občini slabo oblečeni. Kaj bo z nami! Pomoči smo potrebni! Ali bi nam ne mogel nihče priskočiti na pomoč? Prosimo uljudno, kdor nam more pomagati, naj nam pomaga. Hvaležnih src se ga bodemo spominjali. Le kdor sam poskuša biti pogorelec, čuti, kako nesrečnega se šteje!
b Nogo sije zlomilo mlado dekle iz Loga pod Mangartom. Padel ji je na nogo težak tram. Nogo so ji hoteli v goriški bolnišnici odrezati, a stariši niso tega dopustili. Sicer je malo upanja, da se ji noga tako zarase, da bo mogla hoditi.
Iz komenskega okraja.
km Komen. — Voditelj komenske davkarije Andrej Jug je bil že meseca marca premeščen iz Komna v Podgrad. Branil pa se je iti v Podgrad z vsemi štirimi in v resnici se mu je posrečilo, da so ga pustili v Komnu. Kaj ga je toliko vezalo na Komen, je bilo vsem uganka. Te dni še-le se je stvar pojasnila. Dne 16.. 17. in 18. t. m. se je vršila pri davkariji stroga revizija in vspeh te revizije je bil ta, da je bil Jug aretiran ter odveden v Trst.
Kolikor se je moglo zvedeti do sedaj, zmanjkale so baje 4 obligacije po 2000 K ena iz sodnih depozitov. Ako smo prav podučeni, je po nalogu komenske sodnije oziroma davkarije nabavila goriška davkarija omenjene štiri
obligacije z depozitnim denarom ter jih poslala komenski davkariji, da jih tam hrani v svojih sodnih depozitih. Na pošti so bile omenjene obligacije dvig. njene, a v depozitnih zapiskih in dnevnikih komenske davkarije jih ni bilo in jih ni najti.
Omenjeno bodi, da je bil Jug voljen s sodnikom Dominkom vred kot kandidat komenskih liberalcev v I. vol. razredu v komensko starešinstvo, iz katerega je sicer pred nekaj časom izstopil.
km Iz Komna. — Proti zadnji starešinski seji so uložili liberalci protest na glavarstvo. Te dni je liberalni generalni štab dobil od glavarstva odlok, da je seja veljavna, ker je bila izvršena po § 41. obč. reda. Da so se liberalni starešini umaknili iz sejne dvorane in sejo poslušali na hodniku, nima v to nobenega vzroka, da se seja razveljavi. Ostali so z dolgim nosom. — Nek liberalni starešina je stavil 20 K, da dobi liberalna stranka v Komnu pri državno zborskih volitvah večino. Izid volitev v Komnu pa je povedal, da mora liberalec pošteti 20 K. Najbrže ga mine volja staviti toliko na moč komenskemu liberalizmu.
km S Krasa. — Socialni demo kralje živijo v lepi nadi, da bodo kapitalizem delili. Na to kožo pijejo in veselje uživajo. Čim več zaslužka imajo, več denarja jim primanjkuje. Nekateri so zabredli v duh do uh. Iščejo posojila, kjer morejo. Tudi v klerikalnih denarnih zavodih iščejo pomoči. Kadar ne bo kanonov in duhovnov, bodo imeli socialni demokratje dovolj dolga in vsega zla.
km Škrbina. Dne 14. t. m. je bil pred c. kr. okr. sodiščem v Komnu obsojen na 7 dni zapora in 20 K globe Josip Jazbec iz Škrbine št. 50. Na dan sv. Petra in Pavla je namreč ta malopridnež v krčmi napadel 70 letnega starčka ter ga na surov način pretepal.
km Sveto. — Vsled preobilega dežja ob času, ko je trta cvela, se je marsikateremu vinogradniku kršilo veselje. Mnogo jagod ir odpadlo od grozda. Stari oče so vedno pravili: Grozdje se gleda o sv. Danjelu, vinska letina pa o sv. Mihelu. Belega žita je še precej, a se ga malo seje. Pač pa se seje pri nas vedno več krompirja. Sena je dovolj, a delavcev pomanjkuje, ki bi seno domov spravili.
km Škrbina. — Silno slabo pot imamo po skapčah v naše vinograde na Vipavsko. Po tej poti gre na leto do 1500 oseb. Vsakdo zamudi zaradi slabe poti eno uro na dan, kar znese na leto 120 žrnad. Koliko pa trpi obuvalo in pa ženke, ki nosijo kosilo. Jaz sem izračunal, da če bi se popravljanje te ceste vzelo resno v roke, bi se jo popravilo v 35 dneh. Ali bi ne bilo to mogoče? Vsak par robot, pa bi šlo!
km Iz Tomačevice. — Radi suhega vremena je belo žito vse hkrati dozorelo. Zato je liberalno bralno društvo minulo nedeljo želo. Ponoči pa so mu zlikovci odnesli 121 K. V pondeljek je imelo društvo praznik sedem žalosti finančnega ministra.
km Iz Temnice. Mnogo se je govorilo pri nas o zadnjem dopisu v »Prim. Listu", naslovljenem »S Tolminskega". Prav jo je pogodil dopisnik. .Maloštevilni liberalčki z županom vred se jezijo. Naj sel Znamenje, da so dobro zadeti!
Iz sežanskega okraja.
s Repentabor. Naš učitelj Fakin se je v .Soči" prav po nepotrebnem zagnal v naš zadnji dopis. Da zna tako lajšati, smo vedeli. Fakin je svoj čas tolkel na »klerikalno" struno. Sedaj mu to več ne kaže. Zakaj ? No, orgija ne več v cerkvi! Na piko je vzel vse »klerikalce". A ne le to! On hoče biti liberalec
in klerikalec torej nekak liberalni klerikalec! Čuden mož ta stari Fakin! No, mu odpustimo, kajti starost se tu in tam sprijazni s šibkim mišljenjem.... Fakin priznava, da je na javnem shodu naše stranke kričal. Seveda dobesedno ne more vsega povedati, ker bi moral napisati najmanj eno stran „Sočc", in bi moral povedati, kako divjaški so se obnašali liberalci. Pa naj bo. Mu odpuščamo ! Kaj naj mislimo o učiteljih, ki niso obiskovali učiteljišča! ...
s Roparskinapadna glavni cesti ob belem dnevu. Dne 12. t. m. je šla 45-letna mlekarica Uršič iz Štorij z Opčin proti Sežani. Malo pred Sežano ji je prišel nek človek, najbrže Furlan, nasproti ter jo napadel, vrgel na tla in ji vzel mošnjiček, v katerem je bilo 16 kron. Lopov jo je pobrisal še-le, ko je slišal, da se bliža voz. Uršič je obležala pol v omedlevici. Voznik jo je dvignil v voz ter iskal roparja, a brez vspeha. Stvar ima žendarmerija v rokah.
s Toča. S Krasa nam poročajo, da je padala v soboto zvečer v Štorjah in v Kazljah še precej debela toča, ki je napravila na polju, posebno pa na trtah še precej veliko škodo.
Iz komunskega okraja.
kr Eormln, 15. julija 1911. Po upo-kojenju sodn. svetnika Zottig-a je mesto sodn. voditelja izpraznjeno. Kdo pride na to mesto, ne vemo. To pa smemo zahtevati, da bo voditelj nepristranska oseba tudi v narodnem obziru, česar do danes ni bilo mogoče trditi. Ultra-Italijani se potezajo za nekega slov. renegata — poturico. To ne sme biti na državni meji. Zahtevamo od prihodnjega sodnika, da pridejo do veljave opravičene zahteve slovenskih Bricev, kar se uradovanja zadeva. Sedaj dobivajo skoraj izključno od davkarije, zemljeknjižnega, pristojbinskega urada in sodnije laška vabila, pozive itd. To ima prenehati; vsaj sodnija naj spoštuje § 19 in njej podredjeni uradi. — Zakaj bi ne prišel Slovenec zmožen italijanščine v Kormin? Kaj je Ja ita-lianith in pericolo?" Kaj je služba tukaj domena Italijanov? Sicer pa naj pazijo tisti, ki imajo dolžnost.
kr Od laške meje. — Črešnje so za letos ven. Kako so korminski mešetarji nemške kupce šuntali, naj ne plačujejo tako visokih cen »šklavom", vemo! Sicer se pa o tem še svoječasno bolj odkrito pomenimo. G. korminskeinu baronu in županu Locatelliju pa naročamo, naj pazi, da ne bodo »i cari concittadi-ni“ diskreditirali trga in sicer ne v škodo našim Bricem, katerim pa privoščimo iz srca vse dobro in priporočamo, naj se vzdržujejo ostudnih laških pre-kljinjevanj in besedij! Brici! Pokažite se zavedne in izobražene Slovence, ne pa za laške figure p e!
kr Iz Medane. — Sprejmite gosp. urednik v cenjeni »Prim. list" tudi iz Medane par vrstic v poduk društveni-kom »Kolonske zveze“, posebno Medan-cem. Naša zveza še vedno cvete, čeravno mislijo nekteri, da je že zdavna prenehala. Da je nekaj opešala, to smo krivi sami koloni in kmetje, ker nekteri ne vedo, kaj se pravi bili združeni t j. biti v društvu. Jaz. kot odbornik tega društva bi rad, da bi društvo spet lepo cvetelo. Dragi koloni in kmetje, 'si stanovi se združujeio: krojači, mizarji, čevljarji, in celo krčmarji, samo mi koloni in kmetje naj bi bili tako za-telebani, da bi se ne družili. Oklenimo se trdno naše zveze in pomagajmo si eden drugemu. Zganimo se tudi mi Me-Janci, da bomo delali čast celemu društvu! Kdor želi plačati mesečnino, lahko plača doma brez stroškov pri domačem odborniku in poverjeniku Jožefu Zuljan *t. 16, ki jo pošilja blagajni. .Ako želi kdo
na novo pristopiti k naši Zvezi, naj se le oglasi pri tem poverjeniku.
0 d b o r n i k.
LISTEK.
Marx-ou nauk o delu in veljavi.
(Dalje.)
Pokojni dr. Josip Pavlica je odgovarjal I. 1899 na socialističnem shodu v dvorani »Central" v Gorici nekemu govorniku iz Trsta, ki se je zavzemal za odpravo zasebne lasti in se skliceval na Marx-a, kolikor se spominjamo iz časopisov, približno tako-le: „T o, k a r j e moj predgovornik zahteval, se bo morda zgodilo, pa ne še. Počasi! Razmere niso še zrele. Na vsak način pa je treba Marx-a dobro razumeti. Marx je bil zelo učen in moj predgovornik nima dovolj izobrazbe, da bi mogel Marxa čitati in ga razumeti."
Pisatelj teh vrstic je v »Katoliškem Obzorniku" 1. 1906 obširno dokazoval, da je pravica pridobivati si zasebno last človeku vrojena. Leon XIII. pravi v omenjeni okrožnici le, da je zasebna last naravna (secundum naturam) in navaja za svojo trditev iste razloge. Pri tem dokazovanju pa jemljemo vedno v poštev človeka, kakršen je sedaj t. j. človeka podvrženega raznim slabostim in hudim nagnenjem in živečega v ok o liš čin ah, k i naravnost zahtevajo zasebno last. Te okoliščine so take, da je človeku zasebna last naravna. S tem naukom pa se ne smemo postavljati na glavo, kakor da bi bil že revolucionar, kdor uči, da se te okoliščine lahko predrugačijo in da pride lahko čas, ko bo človeštvo zamenjalo obliko zasebne lasti s komunistično. Dr. Krek kliče: »Socializmu se ne bomo mogli ogniti “ S tem ni še rečeno, da hočemo legitimnim lastnikom se silo vzeti lastnino, kar prepoveduje Leon XIII. Po zakoniti poti pridobljena lastnina nam mora biti sveta. Iz tega je razvidno, da ne oznanujemo revolucije.
Revolucija so sedanje kapitalistične razmere. Kapitalizem in obrestovanje sta najhujša revolucija, ker sta upor proti cerkvi. Zlo naše dobe ni zasebna last, ni dedinsko pravo, ni bogastvo, ki si ga kdo pošteno pridobi in potem mirno uživa, zlo je obrestovanje t. j. življenje brez dela I Čeprav trdimo torej, da je pravo pridobivati si zasebno last naravno, vendar ni s tem še rečeno, da se postava o zasebni lasti ne sme v drugačnih razmerah premeniti in zasebna last celo odpraviti, ako je škodljiva.
Kdor bere sv. Tomaža, vidi, da so pojmi našega časa o zasebni lasti povsem drugačni kakor njegovi. Kakor z onega sveta se glasijo njegove besede (2, 2 Q 66. a. 2.): »Odgovarjam torej, da ima človek glede zunanjih dober dve oblasti, prvič oblast upravljati in deliti in kar se tega tiče, je dovoljeno, da ima Človek lastnino. .. Drugič pa ima človek glede zunanjili dober tudi oblast rabiti jih in v tem oziru jih ne sme imeti kot lastna, ampak kot občna, da se morejo na lahek način dati drugim, ko so v stiski."
Sv. Tomaža bi naši kapitalisti in liberalci brez dvojbe prištevali mej norce. Ako hočemo le to izvesti, kar pravi v teh kratkih vrsticah sv. Tomaž, moramo ves sedanji družabni red prekucniti. Neumnost sv. križa je pač vedno revolucionarna! Tudi glede zasebne lasti piše Marx v marsičem resnico in resnico treba vselej priznati Potrebna je prav nujno revizija zasebne lasti, kar je v zmislu okrožnice: Rerum novarunt, v kateri beremo jasne] besede: Družabno bogastvo izvira izključno iz dela delavcev.
Ali podpiramo torej marksizem? Ako razumemo v besedi marksizem to, česar so se socialisti najbolj poprijeli t. j. njegovo filozofijo, ki je ateistična, njegove izbruhe proti krščanstvu, njegovo zabavljanje proti katoliški cerkvi, ki je ponavljajo socialisti na vseh shodih, moramo reči, da je njegov spis pogrešen. Vse drugo pa je giede njegovega gospodarskega nauka in zlasti glede njegove teorije o delu in veljavi. Tu
je Marx zadel resnico. Čas bi bil, da bi katoliški sociologi to teorijo priznali in se vrnili spet k staremu nauku, kakor so ga učili sv. očetje, školastiki itd.
fDalje prih.)
Loterijske številke.
15. julija
Trst..................17	12	-11	84	21
Line................. 84	11	49	64	62
Trgovskega sotrudnika
sprejme tvrdka
TEOD. HRIBAR.
Zmožen mora biti deželnih jezikov.
Vstop s 1. ali najkasneje 15. septembrom.   =- 1 —-
Delaonica [crhnenih posod In certvEitegi
orodja
Fr. Leban Sorica,
Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsa kem slogu po najnižjih cenah. Popravlja Is prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
f
i
ist
Lekarna
.-.i i 8
Prave in edine žel. kapljice ^
z znamko sv. Antona Pado- ^
vanskega.
Zdravilna moč
M
V
&
©
SL
‘A
teh kapljic je ne-prekosljiva. Te w kapljice uredijo redno prebav- jjj Ijanje, če se jih l**j dvakrat na dan JMjj po jedno žličico ^ (Varslvpna znamka) popij e. Okrepč y želodec, storč, da izgine v krat- © ketna času omotica in šivotna © Unost (mrtvost.) Te kapljice tudi ©
storč, da človek raje j č. LH
m
Cena steklenica 60 vin. ^ «T«TeTtT<t>>T»T>Tt
M. Šuligoj, urar v Gorici
ulica Barriera 43 (tik drž. kolodvora.)
?RAEO50NOc,
Zaloga švicarskih žepnih in stenskih ur, budilk itd. Poprave se izvršujejo točno in po nizki ceni z enoletnim jamstvom.
Zaloga najnovejših orkestrijonov, šivalnih strojev raznih sistemov. Šivalni stroji pod jamstvom 10 let.
Daje se tudi na obroke.
Lepa prilika za tiste, ki potujejo v Gorico z državno železnico.
*0"C3■■€>©*€>€>
edll- (J)
Prva Hloveuska trsovina z jedil ii i ni hladom
Anton Kuštrin,
v (jopici Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
O0€HHH
OdLAS.
Pristna bela vina fine kakovosti ima na prodaj fran Habe, posestnik na Go&dh pošta Vi* pava, železniška postaja Štanjel-Kobdilj.
Vina oddajajo se edino le v odjemalčevih posodah, v različnih množinah, pa vendar ne v manjših nego 260 litrov. — Cena po dogovoru.
urar c. kr. državne železnice Gosposka ulica štev. 25
—v Gorici.—
Priporoča svojo zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih, in stenskih ur, budilk itd. Zaloga zlatnine in srebrnine.
Vse po nizki ceni.
Ivan. Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v GORICI
ulica della Croce štev. B.
ESSBZSSSSa
Podpisani naznanjam svojim in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti »Šolskega Doma" v ulico sv. Antona na dvorišč® štov. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici.
Priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek.
Z odličnim spoštovanjem udani Josip Smet, krojaški mojster v Gorici.
^ Odlikovana pekarija ^ £ in sladčičarna ^
♦ K. Draščik ♦
♦
♦
♦
v Gorici 1111 Kornu
(v lastni hlil)
t/vrsnje naročila v,akovr«turca peciva, torte, kolače za birmano« tn poroke, pince it«J. Prodaja različna lina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Pri-poroča »e «1. občinatTu. Tene Jako nizke.
Piva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11.
se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu
Josip Patek,
V
naslednik Karola Cufer
priporoča so tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za Zveplanjc, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnikc za vrte in patentirane ventlatoijc za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni.
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev le za 8 K.
Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša Šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju:
A Gelli, razprodaja črevljev, Kratavo 516.
Lahko se premeni ali denar vrne.
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN.
v Gorici, na iredl Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in dobelo.
Najceneje kupovnlišče nlrnlierškega In drobncKA blaga ter tknnln, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnike.
NajboljSe šivanke in Šivalne stroje.
Potrobščine za krojačo In črovljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obnvala za vse letne šaše.
Posebnost: temena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
BOŽIPAR BOŽIČ,
pek In sladilčar pri Sv. Luciji ob Soči
sprejema naročila vsakovrstnega peciva, kakor: Kolače za birmance, torte in druge fine sladčice za poroke in nove maše. Prodaja najrazličnejše in najfinejše likerje in vina na drobno in v originalnih steklenicah. Postrežba točna. Cene nizke.
Sladoled!
Sladoled!
JOSIP CULOT
v Rašlelju šfev. 2 25 v Gorici.
hr
Velika zaloga vsakovrstnih i£rač, okraskov za božično drevesce in punlc za Igračo.
Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in
kovčegi, pipe, ustniki in cevi.
m
MM
Nova trgovina z železnino -m
PINTEE & LENARD
v Gorici v Raštelju št. 7.
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za ^ poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klosete, peči, štedilnike in vsi v to stroko
t
I
spadajoči predmeti.
Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača.
Cenj. občinstvu se toplo priporočava
Pinter & Lenard.
©j—
' Goriška zveza
| gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri natop Mijslilt jotreliščii in pri prodaji Mislili priielkp.
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERPI ŠT- 32-
“t©
t
«
Lsxr
'
M
m s
»CENTRALNA POSOJILNICA"
F}EGIS2R0VAT1A ZADRUGA Z OITlEJeTlO ZAVEZO
555355 v GORICI
obrestuje hranilne vloge po	Daje	članom poso-
jila na vknjižbo po 5M4°0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši GorSO GIlJS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
S»l
Čevljarska zadruga v Mirnu
naznanja sl. občinstvu, da je odprla proda-jalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsakovrstnega obuvala ter sprejema naročila po
zmernih cenah.
Tvrdka Konjedic 4 Zajec
trgovina z železjem v Gorici
v hiši »Goriške ljudske posojilnice" (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klosarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kulrinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne.
Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole.
Naša najmodernejše opremljena tovarna zavzemlje
skozi 40 let prvo mesto
med tovarnami za stiskalnice in vživa v strokovnjaških krogih
naJMjii glai.
Zahtevajte posebni katalog št. 269 za vinske in sadne preše, moštovne priprave, hidraulične stiskalnice, za vinske in sadne mline, stroje za odbiranje jagod itd.
Črez 650 kolajn In prvih daril Itd.
Ph. Mayfarth & C.o
Dunaj, II. Taborstrasse 71.
Iščejo se zastopniki.
mmvT*»TMiC
„ Ljubljanske kreditne banke1*
 — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.
fllofle na knjižice obrestuje po I1/*®/«. y tehočem računu po dogonoru.
Delniška glavnica K 5,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	—	Rezervni zaklad K 450.000.
- PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska .Narodna Tiskarna" (odgov. L LukežiC) v Gorici.