OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds vol. xxxvi.—leto xxxvi. cleveland, ohio, wednesday (sreda), OCTOBER 7, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 197 ^ton centa Včeraj popoldne ob 3.15 uri 3® preminil na svojemu domu po P^rletnem bolehanju Anton Cen-stanujoč na 4921 St. Clair Star je bil 81 let ter je bil iz Blok, odkoder je prišel ^ Ameriko leta 1901. Tukaj zapušča soprogo Jože-"10, rojena Hoegler, sina Johna pet hčera; Mrs. Antonia Kot-Mrs. Sofija Brajdich, Mrs. ranees Kadun, Mrs. Anna Mi-f'lski in Mrs. Mary Mahowie-13 vnukov in brata Johna v domovini. Pogreb se vrši I?, pogrebnega zavoda Anton Gr-in sinovi, 1053 E. 62 St., v "^srkev Brezmadežnega spočetja. $ Victoria shudy Po daljšem bolehanju je umr- ^ fia svojemu domu Victoria rojena Shegoda, stara ^ let, stanujoča na 476 E. 149 «t. Tukaj zapušča soproga Wil-sestre Mrs. Margaret ocek, Mrs. Anne Langa in Frances Uhase, brata Jo-^Pha in več sorodnikov. Pogreb ^ Vrši v petek zjutraj ob 8.45 112 pogrebnega zavoda Joseph in sinovi, 458 E. 152 St., v ^'"kev sv. Jeromija ob 9.30 yri nato na pokopališče Calvary. Pro- ^I^OIZVODNJA avtomobilov ^^r®TROIT, 6. oktobra ^ija motornih vozil v osmih leta 1953 je znašala 5,-vozov. Med temi je bilo '^70 osebnih avtomobilov in J,. '828 tovornih vozil. V prime-os^ ^®nskim letom za dobo istih ■n mesecev se je produkcija Lansko leto se je ob 5gg^^ času produciralo 2,586,-iy.^^°®®bnih avtomobilov. NASTOPA ^^NVER, COLO., 6. oktobra bar Fraser, Colorado, je padel na štiri stopi-ničlo. To je za enkrat temperatura v Ameriki. ^Wsnici Cleveland Clinic bolnišnici ^1 ^ahi ^3a poznani Filip Furlan, NEHRU NE PREDSTAVLJA AZIJE -PRAVI SENATOR KNOWLAND WASHINGTON, 6. oktobra—Senator William Know-land, ki je voditelj republikanskih senatorjev, se je vrnil iz svojega potovanja po Daljnem vzhodu. Dal je dve značilni izjavi: Predsednik Indije Nehru pe ne predstavlja Azije. Bilo bi zmotno, če bi se Rusiji ponudila nenapadal-na pogodba, dokler narodi sovjetskega bloka ne dobijo resnično svobodnih volitev. Očividno senator Knowland ni na 1008 E. 71 St. Pri-,31 ga lahko obiščejo, mi mu skorajšnjega okreva- zdrava iz Mrs. Gertrude Balish Ha' v^' St., ki si je pred je 3 časa zlomila desno roko, ^hv • ^ okrevala. Najlepše se . 3uje vsem za obiske, da-^®^čilne kartice, ki jih je tekom bolezni, jj'® tantalini aretiram tv^^^^ista Joseph R. Prucha in Iti g sta snoči opazila ne-na Woodhill Rd. in Ave., v katerem so se trije mladeniči, stari bil zazdovoljea s svojim obiskom pri predsedniku Indije Ne-hruju. Nehru je pristaš ideje, da pripada Azija azijskim ljudstvom. V notranjosti Indije pa vodi Nehru modernizacijo in borbo za odpravo velikanskih socialnih razlik. V Indiji je bilo na desetine samostojnih kneževin, kneži pa so bili samostojni vladarji—skrajni izkoriščevalci ljudstva. Nehru je te kneževine vključil v splošno indij" sko občesto in hoče odpraviti vse privilegije knezov. Radi njego^ vih socialnih reform ga mnogi smatrajo za naklonjenega komunizmu. Zadnji Nehrujev predlog je' bil ta, da naj se atomsko orožje kjerkoli že, enostavno uniči. Amerikanci mu ta predlog zamerijo, češ, da ponavlja isto, kar je svoječasno predlagala Moskva, ker je imela Amerika večjo zalogo atomskih bomb, katero ima gotovo še danes. Če bi se Rusiji ponudil nena-padalni pakt, bi po mnenju Knowlanda, za slučaj, da bi Rusija to pogodbo sprejela, to dejstvo pomenilo, da zapadni blok priznava obstoječe stanje, narodi sovjetskega bloka pa bi bili za stalno obsojeni na tiranijo So-vjetov. Demokrat Adlai Stevenson je bil prvi, ki je po svojem povrat-ku iz Azije tak pakt predlagal. Stevensonovo mnenje je bilo to, da bi bila s tako ponudbo Sovjetska zveza stavljena na pre-skušnjo. Ako pogodbo sprejme, potem bi se ublažila svetovna napetost. Ako je ne sprejme, potem bi pokazala, da ji ni za resnični mir. Bela hiša s predsednikom Eisenhower jem na čelu je javila, da se bo predlog Eisenhowerja vzel v pretres. Senator Know-land, ki velja v ostalem za republikanskega zunanje političnega strokovnjaka, je torej nasprotnega mnenja in zopet dokaz, da republikanska stranka po svojih vidnih predstavnikih nima enotne zunanje politike. Odhod Nixona Podpredsednik federalne vlade Richard Nixon je odšel na pot v Azijo. S seboj ima točna navodila predsednika Eisenhowerja. Dejstvo, da gre Nixon na isto pot, s katere seje vrnil senator Knowland, kaže na to, da bo le potovanje Nixona uradnega značaja, da se bo njegovo mnenje po povratku upoštevalo kot uradno, mnenje Knowlanda pa le kot privatnika, četudi je senator in vodja republikanske večine v senatu. ŠEST OTROK ZGORELO MARLBORO, Vermont, 6. oktobra—V družini Hescock je prišlo do družinske tragedije. Družina se je ravnokar preselila v svojo novo hiše ' " dne zgorela in je nasio v plamenih svojo smrt šest otrok. SREAČA V NESREČI BERAZATEGUI, Argentina, 6. oktobra — Anton Gustinčič (po imenu in priimku očividno Jugoslovan) je bil zaposlen z delom na polju. Star je 64 let. Ko se je vračal iz neke gostilne do-domov, je zabredel v vodnjak. Vodnjak je bil na srečo brez vode, globok pa 80 čevljev. Gustinčič je imel srečo, daje bil po štirih dneh čakanja in stradanja vendarle rešen iz globine. TELEVIZIJA V BARVAH NEW YORK, 6. oktobra — Napoveduje se, da televizija v barvah ne bo v. praktični rabi pred letom 1955. Takrat se bo začelo proizvajati v masah in bo cena aparatu 30% več kakor pa je cena današnjemu navadnemu televizijskemu aparatu. Vendar pa ni pričakovati, da bi se pro-ducirali ti aparati poprej e, kakor v drugi polovici leta 1955, namreč v kolikor gre za proizvodnjo na debelo. SCHUMAN V CLEVELANDU Francoski politik znani Schu-man je bil za en dan v Cleve-landu. Schuman sicer zastopa Francijo pri Združenih narodih. Schuman se je pečal z ameriško pomočjo Franciji in odgovarjal na vprašanja kam je šel ta denar. V koristne namene, je dejal Schuman. Podal je primero med Nemčijo in Francijo. Obe državi ste dobili pomoč od Amerike. Nemčija jo je lahko uporabila ža gospodarske investicije, Francija pa mora trositi denar za vojno v Indokini. TUDI V KANADI JE DRAŽJE OTTAWA, 6. oktobra—V Kanadi so še nadalje poskočili stroški preživljanja. Posebno živilom. Mesec avgust je pokazal najvišji indeks cen. Kanada ima še to posebnost, da so se stroški preživljanja dvigali zaporedoma po mesecih. KAJ V ZRAKU V GOSPODARSTVU? li, 17 »1 19 let. Avto je imel številko, na katero je žofjg licija že v ponedeljek opo-ker je bil avto ukraden hiše na 1550 E. 65 St. sta avtu sledila in Voznika, da je ustavil taiijjj in Quincy Ave. Fan-na opazko, da je avto ^^^avili, da so se vozili Cajj ^ ^ni po clevelandskih uli-šli mimo več polici-Vi] ' Pa da jih ni še nihče usta- COLUMBUS, O., 6. oktobra— V prestolici Ohio ima svoj občni zbor ohijska zveza prekupčevalcev z nepremičninami. Na občnem zboru so padale razne trditve, ki se nanašajo na trenot-no gospodarsko stanje v Ameriki in na tendence tega gospodarstva. Trdi se: Cene padajo kljub temu, da vsem potrebam še ni zadoščeno. Povpraševanje po blagu seje zmanjšalo. In to neglede ali gre za naročila vlade ali poslovnega sveta. Rabljeni avtomobili so v nakupu in prodaji spodrinili nove. SAMO ŠE .ZIMA IN VROČINA! Izšla je knjiga, ki se bavi z vremenom in njegovim vplivom. Knjiga trdi, da živimo v času "vremenske revolucije." Vse se spreminja. Pred 50 leti so na reki Hudson po ledu prevažali konje in lovoma vozila. Led je bil debel, mraz je kazal na 30 stopinj pod ničlo. In danes? Nič več ni stroge locitye med štirimi letnimi časi— pomladjo, poletjem, jesenjo in zimo. Ali je mraz ali pa je vročina. Trdi se nadalje, da se vročina, sploh toplo vreme, pomika gori proti severu, da zime postajajo milejše in da je snega vedno manj. Sčasoma bo imela Kanada najbolj ugodne vremenske razmere. Vreme pa vpliva na zdravje, na delo, na trgovino, skratka na vse. Radi tega se bo, če se še ni, z vremenom vred vse spremenilo. Še nekaj se je spremenilo. Politična znanost postavlja naslednjo trditev: Časi 'evropske dobe" so minuli. Središče svetovne moči se je preselilo v Washington in v Moskvo. Komplikacije so nastale z nastankom azijskega nacionalizma. Verjetno je, da se bodo v bodoče klali za premoč ti trije faktorji: Washington z vsem ameriškim zaledjem, Moskva s svojim sovjetskim blokom, in azijski nacionalizem, pomešan s socializmom, s središčem verjetno na Kitajskem. DELAVCEM SE PONUJAJO WASHINGTON, 6. oktobra — Del republikancev je sprevidel, da je treba nekaj napraviti z Taft-Hartleyevim delavskim zakonom. Ti krogi zagovarjajo idejo, naj to vprašanje reši nepristranski odbor, predsednik Eisenhower pa naj da kongresu le splošna priporočila, tako da bo odprta pot sporazuma med republikanci in demokrati. Hiše se prodajajo v zelo počasnem tempu. Bilo bi neumno misliti, daje še vedno računati s pomanjkanjem stanovanj in da se z najemniki lahko izbira. Hišni lastnik ne bo mogel več gledati na to ali je najemnik dober in z dobrim standardom življenja. Vesel bo, da ga bo sploh imel. Gospodarstvo ima splošno tendenco navzdol in se s tem dejstvom morajo sprijazniti tudi hišni lastniki in lastniki nepremičnin. Sprijazniti pa tudi z najbolj realnim dejstvom, da računajo z realno vrednostjo svoje nepremičnine. Vile rojenice # Vile rojenice so se prejšnjo nedeljo zglasile pri Mr. in Mrs. Dan in Dolly Novinc na Idle-hurst Dr., Euclid, Ohio, in jima pustile v spomin krepkega sinčka, ki bo delal družbo svojima dvema sestricama. Mlada mama je hči poznanih Mr. in Mrs. Frank in Frances Arko iz Madison, O., ki sta sedaj četrtič stari oče in stara mama, srečni oče, ki je v detektivski službi pri mestu Euclid, je pa sin Mr. in Mrs. Frank Novinc iz Arbor Ave., ki sta malega vnučka posebno vesela, ker bo še naprej živelo ime Novinc. Čestitamo! Korejsko vprašanje-kakor morska kača; pogostni glasovi, da z mirom ne bo nič RAJE NADALJEVATI VOJNO KOT ODSTOPITI OD NAČEL-CLARK "Združeni narodi so se raje bojevali, kot pa da bi odstopili od svojih zahtev, da se vojni ujetniki ne smejo siliti proti njihovi volji domov. Od tega stališča Združeni narodi ne odstopijo niti danes." To je izjava poveljnika generala Clarka, ki jo je dal na znanje nevtralni komisiji na Koreji, ki se naj peča z usodo vojnih ujetnikov, ki ne marajo domov, ravno predno je nastopil pot v domovino. Položaj na Koreji je trenotno< naslednji: 23,000 Kitajcev in Severnih Korejcev ne mara domov. V 90 dneh imajo komunisti kakor zavezniki čas, da vsaj svoje prepriča, da je najbolje, da gredo domov. Ta rok preteče dne 24. decembra 1953. Za tiste, ki bi se izjavili pripravljene na vrnitev v domovino, bi bila stvar v redu. Za ostale pa je določen nadaljni rok 30 dni, v katerem roku naj mednarodna politična konferenca odloči o njihovi usodi. Če tudi to posredovanje te druge organizacije ne bi bilo uspešno, bi se vojni ujetniki pustili na svobodo in predali njihovi lastni usodi. Mnogi se sprašujejo, zakaj je treba čakati tako dolgo, ko se vendar mora sklepati v naprej, da bodo vsi ti sestanki in vse te konference iztak brez uspeha. Ali bi ne bilo najbolj pametno, da se vojni ujetniki pustijo na svobodo, pa da gredo severni Korejci med južne Korejce, Kitajci pa med nacionaliste na For-mozo? Težave v postopku Na vojnih ujetnikih bo ležeče kako se bodo razvijali dogodki naprej. Prvo je to ali so v resnici prepričani antikomunisti in če vztrajajo na tem svojem prepričanju ali ne. Če so antikomunisti po svoji lastni volji in spoznanju, potem je vsako prigovarjanje na vrnitev itak nesmiselno, zlasti še, če naj ne bo na vojne ujetnike nobenega pritiska. Nadaljnje posledice prve predpostavke bi bile naslednje: Po pravilih, ki jih je izdala nevtralna komisija, bi se morali vojni ujetniki udeleževati sestankov, ki bi bili določeni za razgovore s komu nističnimi predstavniki. Če je ujetnik prepričan antikomunist, kako ga siliti na te sestanke, ki bodo itak ostali brez uspeha? In zakaj jih siliti na sestanke, če pa je izraženo načelo, da naj bo ujetnik v svbji izbiri svoboden? Bati se je torej, da bodo nastali novi ne- miri, v posledici teh nemirov pa žrtve, ker bo moralo govoriti orožje. Poveljnik indijskih čet, ki naj skrbijo za osebno varnost vojnih ujetnikov, je sicer obljubil, da se ne bo več rabilo rož je. (Do sedaj so bili vsled streljanja ubiti trije, deset pa ranjenih.) Istočasno pa je zahteval, da ščitijo zavezniki indijske čete pred napadi tako ujetnikov, kakor tudi Južnih Korejcev. Za Južne Korejce gre. Kakor smo že javili, seje organiziralo v Južni Koreji gibanje, ki zahteva, da naj indijske čete enostavno zapustijo Korejo. Ali bo potrebna nova intervencija Wash-ingtona, namreč, da gredo ponovno odposlanci državnega tajništva in morda generalnega štaba na Korejo, kakor je bil to slučaj s podtajnikom Robertson-om, ko je šel na Korejo, daje prepričal predsednika Rheeja, dajeta pristal na premirje? In kje je politični mir? Med Združenimi narodi je, v kolikor pride Koreja v poštev, za enkrat dognana stvar samo ta, daje zapadni blok sprejel načelo, da naj bodo člani mirovne komisije za Korejo le tiste države, ki so se udeležile vojnih operacij na Koreji. Komunistični blok tega načela ni priznal in ne priznava. Niti ni določeno mesto, kjer bi ta komisija delala, niti ali bodo pri njej sodelovali severni Korejci in Kitajci, če ne bo zraven Sovjetske zveze. Ali bo splph prišlo do mirovnih pogajanj do Koreje, to ostane še vedno odprto vprašanje. Obtožbe Clarka Nevtralna komisija je razdelila med vojne ujetnike neke letake, ki so po mnenju Clarka nedovoljeni. Baje je v ozadju indijski Rdeči križ, letaki sami pa imajo vsebino, ki neposredno vpliva na ujetnike naj gredo domov. Clark zavrača to postopanje in zahteva od indijskih oblasti, da naj postopajo nepristransko. Med generalom Glarkom in med poveljnikom Indijcev ter nevtralno komisijo se je že vnela debata o Kitajcih. Zaveznikom se očita, da tudi oni ne spoštujejo svobodne odločitve vsakega ujetnika, ker so Kitajcem obljubili, da jih bodo spravili na Formozo k Čiang Kajšeku. Clark to trditev zanika, vendar pa pristavlja, "da je lahko vsakdo opazil, da so antikomunistični Kitajci izrazili naravno in umljivo željo, da gredo na Formozo." Na Koreji se torej obdolžuje in obtožuje z ene in drugi strani, izvajanje premirja kot takega pa zavlačuje v nedogled. ZA OBRAMBO IN ZA MIR GLASBENA MATICA PODA OPERI Cavalleria Rusticana IN Pagli liacci v nedeljo. 1. nov. 1953 v Slovenskem narodnem domu, St. Clair Ave. OB 3.30 URI Vitopnice lo naprodaj pri članih zbora, pri Oraimovih v S.N.D. «11 pa po kUčlt* o. Anton Schubalja, telafon EXprera 1-863B CENE: $1.00, $1.50, $2.00, $3.00 Vsi sedeži so rezervirani WASHINGTON, 6. oktobra— Državni tajnik Dulles je potrdil, da se ameriška zunanja politika bavi s načrtom kot ga je predložil Stevenson, da se namreč ponudi Rusiji nenapadalno pogodbo, obenem jamstvo, da nemški militarizem ne bo oživljen. Rusija pa mora od svoje strani nuditi jamstvo, da pride do pametne mirovne pogodbe z Nemčijo. Obramben! tajnik Wilson je trdil, da Rusija še nima vodikove bombe, ki bi bila že uporabljiva za bombni napad. Pretekla bodo najmanj tri ali štiri leta, da bo Rusija razpolagala tako s temi atomskimi bombami, kakor tudi z letali za prenos teh bomb. Obratno je predsednik Eisenhower svaril Ameriko in svet pred možnostjo atomskega bombnega napada, tudi na Ameriko. Eisenhower opozarja na silne stroške, ki jih zahteva produkcija atomskega orožja. Spričo ruske atomske bombe mora Amerika nadaljevati z zalogo atomskega orožja. V vojaških krogih v prestolici, se je javilo, da je bilo več nameščencev v službi študija razvoja radarja odpuščenih. To pa radi varnostnih razlogov. Gre za enkrat za pet strokovnjakov. Imena teh strokovnjakov nišo bila objavljena. V državi Ohio se je izvršila aretacija osmih oseb—šest moških in dveh žensk—ki so obtoženi komunističnih aktivnostih. Med temi so štirje iz Clevelanda. Maršal Paulus obsojen? BERLIN, 6. oktobra—Nemška zveza bivših vojnih ujetnikov trdi, da je bil nemški maršal Friedrich Paulus, kije bil poveljnik nemške vojske pri Sta-lingradu, obsojen na 25 let prisilnega dela. Visoka kazen mu je bila prisojena radi tega, ker da ni znal spreobrniti nemške vojne ujetnike v Rusiji h komunizmu. (Maršal Paulus je hotel zavzeti Stalingrad. Hitler mu je za-ukazal, da mora ostati v boju za vsako ceno in do zadnjega moža. Paulus Hitlerja ni ubogal, marveč, ko je videl, daje obkrožen od Rdeče armade in da Stalingrad ne bo padel v nemške roke, se je predal Sovjetom. Paulus živi še vedno v Rusiji kot vojni ujetnik. O njem se je mnogo pisalo in na splošno trdilo, da mu je bila od Sovjetov priznana posebna vloga v bodočnosti. Mar so ga sedaj So-vjeti res obsodili.) Nerodna reklama PARIS, 111., 6. oktobra—Tukajšnji klub "Paris Exchange," je povabil filmsko igralko Dorothy Lamour na predstavo. Vsakemu tretjemu moškemu kar na splošno po telefonskim inieniku je bila odposlana karta s sledečo vsebino: "Dragi! Ne pozabi na sestanek ob osmih zvečer dae 28. oktobra. Dorothy." Poročeni moški so prišli v nemalo zadrego radi teh kart. Posebno še, ker na zahteve njihovih žen, kot je ta Dorothy, nobeden ni znal dati pravega pojasnila. Prišlo jedo prepirov, ena o^ užaljenih žena, kije hotela tožiti na razporoko, je dobila pojasnilo pri svojemu odvetniku. Tudi ta odvetnik je dobil od Dorothy isto karto . AMERIŠKA SVOBODA LOS ANGELES, 6. oktobra— Greta Thyssen, lepotica Danske v letu 1951, se je mudila v Ameriki na obisku. Nastopala je na televiziji in pri filmskih družbah. Dobila je izgon. Zakaj? Ker marca meseca, ko ji je potekel rok, ni odšla domov in ker je nastopala po televizijah in v filmih, čeprav je prišla v Ameriko le kot obiskovalka . . . Redna seja Redna seja društva Napredek št. 132 ABZ se vrši v petek zvečer, 9. okt. v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Pričetek ob 7.30 uri. Člani nadzornega odbora so prošeni, da pridejo ob 7. uri. Vabi se članstvo na polnoštevilno udeležbo. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ENAKOPRAVNOST >> Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderion 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)___ For Six Months—(Za šest mesecev) JTor Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 - 6.00 - 4.00 for Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$12.00 - 7.00 . 4.50 Entered as Second Class Mattel April 26th, 1918 at the Post Office al Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. / 104 SLOVENŠČINA JE LEP JEZIK! (1) Prvi znak, da kak narod povdarja samostojnost, je zahteva po uporabi lastnega materinega jezika doma, v šoli, v cerkvi, v državnih uradih na domačih tleh. Razvoj boja za lastni jezik je pri narodu, ki raste iz dečje dobe v polnoletnost, navadno tale; Zahteva solstvo z lastnim učnim jezikom; zahteva višje šolstvo, tudi univerzo. Začne sam potom posameznikov, kakor tudi skupnih organizacij vzgojevati, piliti jezik, iskati nove izraze, tako da se v pisani besedi lahko izraža o vsem kar prinese na dan potreba časa; da prestavlja najtežja svetovna dela v lastni jezik in da se o današnjem tehničnem življenju z izrazi, ki jih to tehnično življenje potrebuje, izraža v lastnem materinem jeziku. Lastni narodni jezik in njegova veijava sta najbistvenejša znaka samostojnosti. Mi vemo iz zgodovine, tudi lastnega slovenskega naroda, da je tlačitelj tuji hegemonist hotel naj prvo iztrebiti narodni jezik, če je hotel zavladati nad narodom popolnoma. Zato je bil tudi odpor zoper te nakane splošni, vsenarodni. Slovenci smo se n. pr. bojevali zoper dva svetovna pritiska, nemškega na severu, italijanskega na jugu. Vedno pa je šlo za jezik, slovenski jezik, ki ga je hotel Nemec ali Italijan odpraviti. Kje smo v pisani slovenščini? Na višini modernega jezika. Pri tem naj nas ne moti, če se uporabljajo tako imenovane tujke, ki se rabijo v vseh jezikih. Od Prešerna dalje preko Cankarjev, Zupančičev, Finžgarjev smo prišli do izoblikovanega slovenskega jezika, ki se, čeprav je jezik malega naroda, lahko brez sramu in ponižnosti uvršča med tiste, ki jih imenujemo kulturne, to je, ki so toliko izoblikovani, da ustrezajo vsem potrebam današnjega časa, pa najsi so te potrebe še tako visoke. Prišli smo do stanja, ko je lepa izoblikovana slovenščina postala splošna narodna last in ne svojina samo tistih, ki se z učenjem jezika posebej bavijo. Nadaljnji dokaz pravilnosti naše trditve so Slovenci izven ožje domovine in njihovo izražanje v pisani besedi. Ne kakor je, marveč kakor bi lahko bilo, samo, da je malo več pažnje. Poleg jezika imamo še nadaljnje znake narodne samostojnosti. In to v raznih svobodah. Ena od teh svobod je n. pr. svoboda združevanja. Ce pa se lahko združujemo v večje skupine, potem imamo zanje tudi prave slovenske izrctee. Tudi za delovanje teh skupin. Kdor postane član kakega društva, plačuje članarino, morda za začetek tudi pristopnino. Besedi član, članarina so tako splošno slovenski in pravilni, da jih vsakdo razume, so vsakemu lastne, a obenem pravilne. Kaj ima opraviti neki "assessment" mesto članarine, ko gre za pisano besedo v slovenskem tisku, nam je včasih naravnost vprašanje. Prvič: assess, assessment—so besede, ki so v prvotnem pomenu malokomu razumljive; drugič vsakdo ve, da če je pri društvu in če je treba za to društvo nekaj prispevati in to obvezno, mora plačati članarino. Ga ni Slovenca, kjerkoli že po svetu, ki bi ne razumel besed "član, članarina," malo pa jih je, ki bi razumeli angleški besedi "assess, assessment." DRUŽINA ZARJANOV V 37. LETU OBSTOJA U W Samostojni narod ima med svobodami tudi politično svobodo. On voli; on ve, kako se voli, da volijo posamezni okraji. V svojem lastnem jeziku ima ta narod tudi politične izraze v svojem materinem jeziku. Že iz društvenega življenja ve, da ima vsako društvo neka pravila, po katerih se je ravnati. Iz državnega življenja ve, da ima vsaka država svojo ustavo, četudi različne vsebine. Tudi ve, da če se neki javni okraj odredi kot neka posebna upravno politična celota, mora tudi ta okraj imeti neka pravila, nekaj zapisanega, neko listino, po kateri se mora ravnati. Kot volilci mi Slovenci vemo, da volimo po volilnih okrajih ali širših volilnih okrožjih, ne pa po "wardah." Volilni okraj, volilino okrožje so pristne slovenske besede, priznane ne samo po splošni rabi kot pravilne, marveč tudi po najvišjih znanstvenih ustanovah, kot so domače univerze, kot pravilne. Ce imenujemo besedo pravila, ustanovno listino, potem bo te besede razumel vsak Slovenec brez razlike izobrazbe, malo pa jih je, ki bodo razumeli angleško besedo "charter." L.C. CLEVELAND, Ohio—Sezona jesenskih koncertov v Clevelandu se je pričela. Eden prvih zborov, ki nastopi, bo pevski zbor "Zarja" in sicer v nedeljo, 18. oktobra v Slov. nar. domu-na St. Clair Ave. Ta zbor je menda eden najstarejših v slovenskih metropoli. Svoje korenine je dobil v Socialističnem klubu št. 27, ki je bil ustanovljen leta 1910. Od časa do časa je dobro, da se poda širši javnosti nekaj zgodovine o njegovem početku, razvoju, delovanju in o sedanjih članih zbora. Prvi poizkus se je naredilo že koncem leta 1911, ki se pa ni obnesel. Drugi poizkus je bil 1. 1914, na katerem se je izvolilo odbor štirih, in ti so bili: Kenič, Miško, Zabrič in Luknar. Kakšno ime in če sploh se je izbralo kakšno ime, zapisnik ne omenja, bil je odsek kluba. Pisec tega se spominja samo, da nas je poučeval ranjki Primož Kogoj. (Ko govorim o "nas," mislim nase, ki sem bil tudi "eden tistih pevcev"). Učili smo se pesem "Marseljezo," ki se jo je tiste čase pelo pri socialističnih zborih. Dolgega življenja ta zbor ni imel. Zapisnik nam ne pove nobenih važnih vzrokov. Najbrže je bil vzrok ker sta najboljša pevca—Kenič in Zabrič—odpotovala iz mesta. Tretji poizkus je šele imel trajen vspeh. Zapisnik nam pove, da je na Klubovi seji dne 25. marca 1916 Jakob Kocjan stavil predlog, da si Klub ustanovi pevski odsek. Že na isti seji se je izvolilo pripravljalni odbor. Na posebni seji dne 6. aprila se je zbor ustanovilo in je štel 17 članov. Za predsednika zbora je bil izvoljen Leonard Poljšak, ki je bil dolga leta predsednik in duša zbora, kateremu se je dalo ime "Zarja." Pravila, ki so bila takoj izdelana in od Kluba odobrena, se med drugim glase: Da je zbor odsek Slovenskega so-ciahstičnega kluba št. 27. Namen istega je: med slovenskim občinstvom gojiti delavsko mednarodno in umetno petje kolikor te okoliščine dopuščajo, itd. Torej se je že s prvim pričet-kom dalo natančne smernice, katere še danes obstoje (razen, da zbor ni več odsek Sociahstične-ga kluba, ker isti več ne obstoja.) Prvi javni nastop je imel zbor na prvomajski slavnosti okrajne socialistične stranke v Turn-Verein dvorani na E. 55 St. Na tej slavnosti so pevci zbora v slovenskem jeziku zapeli "Marseljezo." Ker je bil tisti čas Slovenski socialistični klub v tesnih stikih z hrvatskimi sodrugi, ki so tudi imeli svoj pevski zbor, katerega je podučeval neki Malms, rodom Finec, si ga je tudi naš zbor najel in je on podučeval zbor do leta 1920. Zbor je priredil takoj prvo leto v decembru svoj koncert v Jaites dvorani na St. Clair Ave. in E. 60 St. s sodelovanjem češkega, hrvatskega -in finskega zboia. Leta 1920 se je dobilo slovenskega pevovodjo v osebi g. Johna Ivanuscha, ki je bil obenem kom-}x>nist. Njegove zasluge so bile, da se je zbor povzpel do višine, kar je občinstvo temu zboru tolikokrat pripoznalo. S prihodom g. Ivanuscha se je pričelo tudi z mešanim zboroni, ki je po letih vsestransko napredoval in je pred 25. leti podal prvo opero na odru Slov. nar. doma—to je bila "Turjaška Rozamunda." Zarjani so nastopali tudi na priredbah drugih zborov kot pri Jadranu, Čehih, na prvomajskih prireditvah Okrajne socialistične strankp in na mnogih prireditvah po slovenskih narodnih domovih in na piknikah, itd. in sicer v celotnem zboru ali v kvartetih, duetih in solospevih. Tako so marsikateremu preminulemu sodrugu ali podpornemu članu zapeli žalostinko ob mrtvaškem odru. Nekateri med sedanjimi pevci so se tudi že izkazah pri nastopih v igrah na odrskih deskah kot odlični igralci. To veste vi, ki se redno udeležujete Zarjinih nastopov. Pričakuje se, da po-setite tudi ta koncert dne 18. oktobra v. Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Ko je g. Ivanusch odšel iz mesta, se je dobilo Jos. Krabeca, rodom Čeh, za pevovodjo, ki že več let neutrudljivo podučuje družino Zarjanov. Ko je pred nekaj leti od predsedništva odstopil Leonard Poljšak, ga je nekaj časa nadomestovala Josephine Turk, Sedanja predsednica je dobro znana, priljubljena in marljiva; Jennie Perušek-Fatur. Sedaj vam pa hočem še predstaviti osebe te skupne družine, ki bodo nastopile na prihodnjem koncertu: Leo Poljšak, njegova soproga Viki, njun sin Edwin, ki je pianist, in njegova žena, Jennie Perušek-Fatur in njen soprog. Frank Elersich in soproga Sophie Turkman, Andy Turkman in soproga Josephine Turk-Turkman, Frank Kokalj in soproga, Andy Bozich in soproga, Albert Fatur, Anton Te-kavec, ki poje in žvižga, tudi njegova žena, rojena Vidmar, že več let poje pri zboru. Nadalje so Tony Perušek, Kati Yurman, Mrs. Vičič in njena hčerka Rosemary, L. Kocjan, J. Krebel. Morda sem še koga izpustil, ker mi ni njegovo ime znano, kar prosim, da se mi oprosti. Po teh imenih je razvidno, da je od ustanovnih članov, edino še Leo. Poljšak, ki poje pri zboru že 37. leto. Večina teh navedenih parov se je seznanilo med seboj ali so bili fantje, ki so se poročili, pripeljali svoje žene, ali so dekleta, ko so se možila, pripeljala svoje može. Torej, mladi fantje in dekleta, kateri imate posluh in veselje do lepe slovenske pesmi, pristopite tudi vi k Zarjanom, morda tudi vi tam kdaj najdete svoje "srce." Joseph Jauch. Vabilo na vinsko trgatev CLEVELAND, Ohio—Odbor farme S.N.P.J. priredi vinsko trgatev na naši farmi in sicer prihodnjo nedeljo, 11. oktobra. Priprave za prireditev so že več časa v polnem razmahu. Naš župan pravi, da vinograd mora biti jako bogat, da je isti uzmovičem (tatovom) čim bolj zapeljiv. Ker ima župan že po navadi odločilno besedo, bomo mogli njegov nasvet ali ukaz glede bogatega vinograda upo števati. Sodelovali bodo pri sporedu vinske trgatve sledeči: ve sledecEEEEšteS Frank Klemenčič, Frances He-nikman, Walter Lampe, Joseph Sircel, B. Novak, Anton Verh, Joseph Papesh, Louis Smerdel, Stanley Bencina; viničarji: Albert Fatur, Andy Turkman, Tony Perušek, Frank Kokal, T. Elersich, Jennie Fatur, Kathe-rine Yurman, Jennie Prime, Bertha Dovgan in Jenny Marolt. Andy Gor jane, John Strancar in Charles Penko. Vinko Coff bo skrbel, da bodo pravilno napudrani, Joseph Durn pa, da bo šlo vse gladko po vrsti. Kdor želi imeti resnično lep užitek, naj pride na našo farmo SNPJ v nedeljo, 11. oktobra, in to že ob 1. uri popoldne, ko se že prične ves ta program, ki bo trajal okrog dve uri. Prosi se vse, kateri bodo sodelovali pri vinski trgatvi, da ste točno na mestu, kot tudi vsi ostali delavci, kateri ste obljubili delati. Obenem se prosi, da komur čas dopušča, da pride pomagati tudi na dan pred prireditvijo, to je v soboto, ker bo veliko dela predno se vse uredi. Naj na tem mestu omenim tudi, da je prireditev Ženskega odseka farme SNPJ, vršeča se v nedeljo, 27. septembra, sijajno uspela. Serviralo se je okusno kosilo, vsaj tako so se izrazili naši posetniki. Mrs. Kati Kogoj je rekla, ta cena pa res ni zadostna za tako obilno kosilo! In darovala je poleg še dolar v blagajno. Torej, bodite uverjeni, da bo postrežba, kar se tiče kuhinje, v nedeljo prvovrstna, ker imajo isto v oskrbi naša dekleta Ženskega odseka. Tony Gerchman pa bo pazil, da bo dovolj pijače— tudi grozdne kapljice. Theresa Gorjanc, zapisnikarica. Piše: JOHN GORJANC, Na obisku v Clevelandu po več letih Društvo "Slov. Sokolice" št. 442 SNPJ Cleveland, Ohio—Jesen je že tukaj in tako tudi mesec oktober, katerega so si zbrale članice društva Slovenske Sokolice št. 442 SNPJ za svojo letno veselico. To je vsako leto na drugo soboto v mesecu oktobru. Letno veselico prirejamo, da si opomoremo našo društveno blagajno. Zato vljudno vabim vse članice Napredne Slovenke in društva Svoboda, da nas pridejo obiskati, da se skupaj razveselimo. Plesali bomo ob zvokih godbe Johnny Vadnala, kateri bo igral lepe.valčke in poskočne polke. Društvo Slovenske Sokolice je eno najstarejših ženskih društev, katero je bilo ustanovljeno v naprednem duhu leta 1906, in bomo v soboto, 10. oktobra obhajale naš jubilej. Zato, članice, naj vas pot vodi na ta dan v Slov. narodni dom na St. Clair Ave. Ne bo vam žal, ker imele bomo nekaj prav izvrstnega v kuhinji in tudi z drugimi okrep-čili vam bodo postregle naše pridne članice. Članice, pripeljite s seboj svoje boljše polovice. V spremstvu članice je soprog prost vstopnine. Avditorij je zelo prostoren, tako bomo imeli vsi dobro zabavo. Tudi članice tam iz Eu-clida ne smete pozabiti priti. Saj veste, da je uspeh prireditve odvisen od vas, sestre. Želim, da se ta večer snidemo skupaj vsi zdravi in veseli, da bomo napolnili avditorij. Članicam, ki so na bolniški listi, želim ljubega zdravja, da bi kmalu okrevale in se zopet povrnile v našo sredo. Letos bomo pogrešale na veselici našo bivšo dolgoletno tajnico Julijo Žerov-nik, ki je tud bolna. Upam, da se ti zdravje kmalu povrne! Torej, na veselo svidenje v so,-boto, 10. oktobra ob osmih zvečer v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Sestrski pozdrav Frances Legat, predsednica. U 99 Zastopniki Enakopravnosti e Za st". clairsko okrožje: lOHN REN KO 1016 East 76th Street UTah 1-6888 e Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: jOHN STEBLA! 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 Za nev^burško okrožje; FRANK R EN KO Diamond 1-8029 11101 Revere Avenu« »■■■■■■■■■■■■■M. SAMSULA, Fla—Jaz in moja soproga sva že par let nameravala obiskati Cleveland, Ohio, kjer sva živela 33 let. Ker pa sem bil zaposlen in sem hotel dokončati delo, da bi bil deležen popolne pokojnine od socialnega zavarovanja, sva morala to namero opustiti dokler nisem dosegel 65. leto moje starosti. Zlasti moja žena je težko pričakovala ta obisk, ker ni videla Clevelanda že skoro devet let. Celo zadnje leto je zvesto računala mesece, potem tedne, dneve in menda tudi ure do časa tega nameravanega obiska. Končno je po dolgem čakanju prišel čas—namreč 15. junija ko sva se prijavila za pokojnino socialnega zavarovanja. Dne 18. junija sva jo pa že pobrisala iz Samsule proti Clevelandu. Ker sva si tako želela videti stare znance, prijatelje, sorodnike in posebno sina Emi la in njegova dva fantka, katerih še nisva videla razen na sliki, bi najraje prišla še isti dan v Cleveland. Ker pa je razdalje med Samsulo in Clevelandom prevelika, sva prišla v Richmond, Va., ob 10.30 uri zvečer, merilo na avtu pa je kazalo, da sva prevozila prvi dan 790 milj. Drugi dan sva že zgodaj popoldne prišla v Central City, Pa., kjer sva se ustavila pri sestrični moje Soproge, Mrs. Mary Lever, katera lastuje 100 akrov obsega-jočo kmetijo, katera je tam ostala še od tistih časov, ko so Slovenci hodili iz Clevelanda sekati ogromne gozdove. Jaz se še spominjam, in gotovo tudi stari naseljenci, ko se je pred 40. leti govorilo po Clevelandu: bomo šli v Pennsylvanijo v gozd sekati drva in hlode, se dobro zasluži tam. Večkrat je prišel kateri teh gozdarjev v Cleveland, mlad krepak dečko. Imel je polne žepe denarja, plačeval za pijačo, imel ježe ameriško obleko s širokimi hlačami in tudi re-kelc je bil precej daljši kot so bili naši, ki smo nosili obleke še iz starega kraja. Kadar se je hotel malo bolj postaviti pred nami fgrinarji," je govoril tudi po angleško. Seveda, nam, ki smo malo preje prišli v to deželo, se je videlo to nekaj izvanrednega in velikega če je kateri saj skušal govoriti angleščino. Torej, pri tej sestrični sva se ustavila samo eno noč in prihodnje jutro ob 10. uri sva se že znašla na Pennsylvania Turnpike, ki vodi do meje države Ohio. Ta Turnpike je res zelo moderna cesta in se človek čudi, da mora biti toliko nesreč na tako moderni cesti. Vzrok nesreč na tej dolgi cesti je, ker av-tomobilistom ni treba paziti na luči, križišča, napise in predpise kako voziti, niti ni treba paziti na nasproti prihajajoče avtomobile. Torej voznik nima drugega dela kot sedeti za volanom in pritiskati nogo na ges, da avtomobil drvi naprej, brez da bi se voznik zavedal s kako brzino drvi. Pot skozi Turnpike znaša 330 milj od Valley Forge do meje Gatevyay, O. Torej, če voznik vozi neprenehano 330 milj, to se pravi, da mu ni treba ne enkrat ustaviti pri prometni luči, ne pri drugih napisih in sploh mu ni treba paziti na drugo kot držati za volan, se ni nič čuditi, da nekateri avtomobilist zadremlje ali celo zaspi med vožnjo. Mislim, da vam čitateljem ni treba posebej razlagati kaj se lahko pripeti ko voznik zaspi za volanom. Oblasti, ki nadzorujejo Turnpike menijo, da je največ nesreč povzročenih radi tega. Mnc^okrat se tudi pripeti, da voznik drvi s tako brzino in tako dolgo, da mu motor zgori ko se preveč segreje. Torej, dovolj o tem. V Cleveland sva s soprogo dospela ob 5. uri popoldne in naj-prvo sva se seveda ustavila pri sinu, kjer so bili zelo presenečeni, kajti nisva nič pisala kdaj prideva. Vedeli so le, da prideva enkrat junija meseca. Gotovo pa je še huda name moja sestra Theresa Gorjanc, katero smo malo nafarbali. Zahotelo se mi je namreč malo špasa, pa sem pripravil sinaho, da naj poklice Thereso, češ, da je ona telefo-nistka in da ima za Thereso "Long Distance call from Florida." Tako je Theresa mislila, da govori z menoj iz Samsule, Fla^ Najin telefonski pogovor pa.,]® bil nekako tako: "Halo! Je Theresa Gorjanc?" "Ja, ali si Ti, John?!" "Ja, jaz sem." "Kje pa si?" "V Samsuli. Hotel sem Ti naznaniti, da jutri zjutraj odpotujemo proti Clevelandu in se vidimo v par dneh, če ne bo na p"" ti kakšna neprilika." No veste, Theresa pa ni tak" zabita, da bi se je moglo dolg" vlečti za nos. Kmalu je spoznaj, da nekaj ni v redu. Zdelo se ji J® namreč, da se moj glas predobro sliši na tako daljavo, pa mi P'^'' pomni: "Meni se vidi, da si kj® bližje kot v Floridi, ker se tak" razločno sliši Tvoj glas." Ker me je pa na tako lep nacui zavrnila, nisem mogel naprej ^ sem ji priznal, da sva že v Clevelandu in sicer pri sinu Ko sem ji pa to povedal, kak" ^ mislite, da me je pozdravila? I ti baraba, ti!" No, pokazala j®' da je huda name, ker sem jo h"" tel malo potegniti. Kakih 20 minut po te® telefonskem pogovoru, je ^ bila Theresa s svojim Andyei''' sinom Henryjem in njegoV" soprogo pri nas. Razume da je bilo snidenje nadvs® veselo in kramljali smo P"^ zno v noč, kajti imeli smo veliko za povedati, posebno ke' sta Andy in Theresa lansko obiskala rojstni kraj. Kakš"® vtise sta prinesla Andy in Tb®" resa Gorjanc iz nove Jugos^ vije, bom opisal v prihodnji vrsticah. Seveda sem slišal tu od drugih rojakov v Cleveland^ ki so obiskali novo Jugoslaviji' katerih vtisi in pripovedova^® se ni v jemalo z onim prvih dve#' Vsak ima svojo pamet in svoJ® oči, ki drugače vidijo kot ge. Torej, za sedaj pustimo zadevo. Sedaj sva v Clevelandu, W sva preživela 33 let, in naj m' , dovoljeno na tem mestu najine vtise z obiska tega mesta, katerega sva zapust' pred devetimi leti, ko sva se P'-selila v Florido. Tam sva se Pf vadila bolj preprostega i" nega življenja, kakršnega v lemestu ne more biti. Večina W di živi v velikih mestih ne ^ d i tega ker tako hoče, paČ pa so boljše prilike za delo io živi j an je svoje družine. Ce bile take prilike na podere bi se veliko ljudi selilo veP velemesta. ,di tflf Torej velemesta imajo takorekoč priklenjene v stih v bližini tovarn, dela i" ^ služka. Kdor daje tem delo in zaslužek, ga prav nic briga kako ti ljudje prenas ta mestni hrušč in trušč, oo' živi v razkošni vili kje proč od mesta. Morebiti kdo čitateljev zameril ker s® ko izi-ažam o mestnem življ®^L Naj vam pa povem tole: ^|] sem jaz živel v Clevelandu privajen tega napetega nega življenja, me ni pr^^ ^ vznemirjalo. Zdaj ko ^ devet let bolj mirno podere ___________i _ afi da nisem več 30 let star, življenje, pa me mesto zelo mirja. Seveda, moram 65, kar ima pri tem tudi pomena. :jD Cleveland se je v teh za devetih letih zelo spremen|'' _ ^ gebno pa mesto Euclid, bile. še pred kratkimi leti prazne planjave, je to gosto naseljena nasel (Se nadaljuje) o BURMANSKEM GOSPODARSTVU ENAKOPRAVNOST BTRAN 3 Burma, ki ima za seboj že tisočletno zgodovino, je po-®tala samostojna država komaj pred dobrimi petimi leti, prej pa J® (večji del nad 100 let), obe-z Indijo, katere sestavni del i® bila do 1937, bila pod angleško aadoblastjo. Od 1942 do 1945 je bila Burma zasedana od Japon-kar je pustilo globoke sle dove v burmanskem gospodarstvu. Leta 1947 je Velika Brita-priznala samostojnost Bur-dejansko pa je šteti 4. januar 1948 za nastanek nove burmanske države. Nova država se 3e morala že v začetku boriti z ^ostalostjo in posledicami oku-Pacije pa tudi notranjepolitično J® imela velike težave in še danes ® težavo kontrolira del svojega ozemlja. Vendar so se politične razmere zelo ustalile in zadnja sta kaže Burma tudi na gospo-^rskem in socialnem področju ^aten napredek. Burma šteje sedaj 677,544 kjer je po šteju leta 1941 ^velo 16,824,000 prebivalcev, ki bili razdeljeni takole: Burma ^ ožjem pomenu (uradni naziv zave je Burmanska unija, kar PoRieni, da jo sestavlja več de-ov) 14,406,000, država San en 699,000, država Kačin 8,000, država Kaja 71,000 in posebna pokrajina čin 220,000 prebivalcev. Sredi leta 1952 je ^sla Burma po uradnih cenit-18,859,000 prebivalcev, kar J® skoraj 2 milijona več kot Jugoslavija, ki ima znatno manjše ozemlje. Zato je tudi gostota Prebivalstva v Burmi znatno ^^jša. Najgo^teje so naseljeni obmorski predeli in predeli ob davnih rekah: Iravadi in Salu-en. Večina burmanskega prebival-je zaposlena v kmetijstvu, jer je glavni pridelek in hrana ot v drugih deželah Daljnega .— riž. Vendar pa pride-5 ^iža ne dosega predvojne vi-ko je 'znašal nad 7 milljo-^v ton, zato tudi Burma ni več ko Velik izvoznik riža kot je bi-V vojno. Pred vojno je zna-izvoz riža nad 3 milijone ton, ^ mu je ves čas bilo žal, ker se je odpovedal tej senzaciji. Če so že kaj hoteli izvedeti, bi mu lahko veleli naj napiše, če je zares bil v rokah kanadske protiobveščevalne službe in če so ga zares hoteli odstraniti oziroma prisiliti k molku. Po ameriških običajih pripravljena spalna obleka, velik avtomobil in lepa črnolasa dama, vse to mu je še vedno vzbujalo dvome. Colbert mu je povedal, da atomske energije ne raziskujejo ločeno angleške, kanadske ali ameriške organizacije. Raziskovanja atomskega orožja vrše skupno in tudi skupno čuvajo atomsko skrivnost. Colbert je Armstrongu povedal, da je po izbruhu druge svetovne vojne bil poklican k vojakom in da je dolgo časa živel v ZDA. Skoraj dve leti je bil v nekem naselju blizu Chikaga. Tam je videl ameriške detektive, člane kanadske obveščevalne službe in ljudi iz Scotland Yarda, iz angleške obveščevalne službe in policijske centrale. Tudi stražarje so dajale vse tri države. Tako je tja pri" šel tudi Colbert. Naselje so stra-žili sami velikani, kakršen je bil on. Naselje je bilo lepo in celo za stražo urejeno zelo udobno. V samo naselje pa stražarji nikoli roso smeli iti. Tu so na neki iznajdbi delali in živeli samo najboljši znanstveniki. Kolikor so vojak lahko sklepali iz pripovedovan], so izdelovali nekakšna eksplozi" vna sredstva, ki bi lahko v ene® dnevu končala svetovno vojno- Tega ljudje seveda niso verjeli. Ker pa se stražniki od nase* Ija niso smeli odstraniti niti na kratek sprehod, so začeli riti o vedno večjih skrivnostih tega strogo zastraženega kra]& (Dalje prihodnji!^ Courtesy T/i« Standard Oil Co. (Ohio) It is many hundreds of miles from the site of Custer's Last Stand on the Little Big Horn in Montana to New Rumley, the little Ohio town on Route 646 in Harrison County. But motorists driving through this community can see this monument at the birthplace of General George Armstrong Custer, Civil War hero and Indian War commander in the western campaigns. The Custer Monument stands in a one-acre park that is administered by the Ohio State Archaeological and Historical Society. ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati , i Enakopravnost Zanimivo in podučno ctivo priljubljene povesti TISKOVINE IZDELANE V TISKARNI Enakopravnosti so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena-Se priporočano društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AY^. 4 r 4