Lanska varnost na tirih
Varnost na tirih Železniškega gospodarstva Ljub-ljana je bila v preteklem letu agodna. Po statističnih podatkih je bilo v primerjavi z letom 1977 sicer 46 izrednih dogodkov več, kar pa je predvsem posledica poostrenih kriterijev na podlagi ukrepov za izboljšanje varnosti železniškega prometa. Ob tem je namreč treba upoštevati dejstvo, da železničarji štejejo med izredne dogodke tudi preprečena trčenja in nalete, prevoze sig-nalov ipd., skratka tudi preprečene nesreče in ne le nesreče, kot smo tega vajeni na cestah.
Bolj bistveno kot skupna vsota izrednib dogodkov so tako imenovani izredni dogodki pri vlakih. Teh je bilo v lanskem letu 72 ali 19 manj kot leto poprej. Tako v lanskem letu ni bilo niti enega trčenja vlakov, zabele-žili so le dva naleta vlakov, bilo je precej manj prevo-zov signalov in službenih mest. Posledica takega zmanjšanja te vrste izrednih dogodkov ima za posle-dico izredno pomembno ugotovitev, da namreč zaradi krivde železničarjev v lanskem letu ni umrl niti en sam potnik, ki se je podal na vožnjo po tirih.
Pač pa so dogodki, na katere železničarji nimajo vpliva, tudi lani terjaii prece jšnje število žrtev. Največ jih je bilo zaradi prepovedane hoje po tirih. Na tirih je bilo povoženih 54 Ijudi, od tega jib je 26 umrlo. To pa je za 10 več kot predlanskim. Nekoliko pa se je zmanjšalo število nesreč na cestnih prehodih preko tirov. Na pre-hodili je umrlo 15 ljudi, osem na takih, ki so zavarovani z zapornicami ali lučmi in sedem na takih, ki so zavaro-vani s prometnimi znaki.
V zadnjo teh »občanovih« kategorij sodi skakanje z vlaka in na vlak med vožnjo. Ta šport je lani zahteval eno smrtno žrtev in 23 ranjenih.
Skratka, če na eni strani lahko ugotovimo, da so železničarji z doslednim izvajanjem zastavljenih var-nostnih programov dosegli veliko, pa po drugi strani šepa tisti del varnosti, kjer so odgovorni za varnost sami občani.                                                    M. Breznikar