V. Sambucus nigra L. - črni bezeg W. Viburnum opu/us L. - brogovita Y. Juniperus hor/zonta/is »prostarata<< Grootend - polegli brin Y. Berberis thunbergii DC. - thunbergov češmin Z. Weigela florida DC. - navadna vajgela S. Berber/s gagnepainii var. /ar.ceifolia Ahrendt. - gagnepeinov češmin č . Deutzia crenata Sieb. et Zucc. - devcija IT. Caragana arborescens Lam.- sibirska karagana 10. Spirea japonica L.- japonska medvejka 10. Philadelphus coronarius L. - navadni skobotovec IF. Pyracantha coccinea Roem.- navadni ognjeni trn JA. Cotoneaster horizontalis Dene.- ploska panešpljica Literatura 1. Brinar, M. : Korziški črni bor, Gozdarski vestnik (1973) . 2. Brinar. M.: Pasekvoja (Metasequoia gliptostroboides) nova pomembna eksota, G. V. (1971). 3. Brinar, M.: O razvojnem ritmu različnih bukovih provenienc oziroma ekolipov, G. V. (1963) . 4. Col/ingwood, G. H. and Brush, W. D.: Knowing your trees , Washington, 1964. 5. Erker, R. : Opis gozdnega drevja in grmovja, Ljubljana, 1957. 6. Hay, R. in Synge, P., Strgar, V.: Enciklopedija okrasn ih rastlin , Ljubljana, 1974. 7. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Letno poročilo meteorološke službe 1956-1963, Ljubljana. 8. Jovanovic , 8 .: Dendrologija sa fitocenologijom, Beograd 1971. 9. Martinčič , A . in Sušnik, F.: Mala flora Slovenije, Ljubljana 1969. 10. Pavšer , M .: Poročilo o rezultatih pedoloških laboratorijskih analiz zemljišča gozdarskega oddelka, Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Biotehniške takuaete v Ljubljani, Ljubljana 1970. 11 . Simič, M.: Redka kačasta smreka v Loškem potoku, Delo (1951). 12. Spazzapan-Bre/ih, V.: Mladi prirodoslovec, Proteus (1979). ·13. Vukičevic, E.: Dekorativna dendrologija, Beograd 1974. 14. Wraber , T.: Kač ja smre:uro Rauš. Med številnimi tujimi raziskovalci vegetacije iz Italije in Avstrije so bili naj- številneje zastopani domači raziskovalci iz Slovenije ter skupine ali posamezniki iz drugih jugoslovanskih centrov za proučevanje vegetacije. To so bili : celotno osebje biološkega inštituta Jovana Hadžija iz znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani, predstavniki VTOZD za agronomijo, biologijo, gozdarstvo v Ljubljani , Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani, Inštituta za gozdno in lesno * Doc., dr. zn. M. A., dipl. inž. gozd., lnštilut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU . 430 1 ~- gospodarstvo v Ljubljani ter Pedagoške akademije iz Maribora. Iz drugih republik in pokrajin pa predstavniki Gozdarskih fakultet iz Zagreba. Sarajeva, Beograda in Skopja, Agronomske fakultete iz Zagreba, Prirodoslovno matematičnih fakultet iz Zagreba in Sarajeva ter šumarski inštitut Jastrebarsko. Nadvse razveseljivo je, da so se udeležili ekskurzije tudi predstavniki gozdnih gospodarstev iz Brežic, Kočevja, Kranja, Novega mesta in Tolmina. Po srečanju udeležencev v Novi gorici ter povabilu Gozdnega gospodarstva Tolmin na spoznavni večer pri gostoljubnem in razgledanem domačinu Brunu Podveršiču iz Goriških Brd, smo si prvi dan ogledali submediteranske carpinetume v okolici Panovca ter Stare gore. Prof. dr. Livio Poldini nas je seznanil s poseb- nostmi submediteranskih carpinetumov ter z ~ezultati ekoloških in florističnih proučevanj, ki so sad večletnega skupnega sodelovanja slovenskih in italijanskih raziskovalcev vegetacije. Drugi dan dopoldne smo si pod vodstvom dr. Lojzeta Marinčka v okolici Dolenjskih toplic ogledali preddinarske gozdove tipa Carpinetum praedinaricum in Epimedio-Galio-Abietetum; popoldne pa pri nas najvlažnejšo obliko gozdov belega gabra in doba (Pseudostellario-Carpinetum) v Krakovskem gozdu. Eks- kurzijo je vodil doc. dr. Marko Accetto. Na vseh imenovanih ekskurzijah sta za razlago edafskih razmer skrbela dr. Dušan Stepančič in dr. Franci Lofnik. Ekskurzije na Hrvaškem, ki jih je vodil prof. dr. Buro Rauš, smo pričeli z ogledom gozdov tipa Carpino betuli-Quercetum ter Genisto elatae-Quercetum v okolici Upovljanov. Prof. dr. Branimir Prpic nas je popoldne popeljal še na ogled ekološke postaje v Opekah, kjer že 10 let spremljajo številne ekološke para- metre v ekosistemih nižinskih gozdov hrastov ter hrastov in belega gabra. Pri nas se s takimi postajami, ki jih imajo na Hrvaškem še več, načrtujejo pa še nove, ne moremo postaviti in se še dolgo ne bomo. Dobro bi bilo, da bi čim preje pričeli razmišljati o tem tudi pri nas doma. Zadnji dan smo odšli na ogled znanega pragozdnega rezervata »Prašnik« pri Novi Gradiški, ki nam z več kot 350 let starim drevjem edini še izpričuje, kakšni so bili nekoč poznani Slavonski gozdovi. Popoldne smo obiskali pragozdni rezervat »Muški bunar« na Psunju, kjer sta ohranjena pragozdna tipa bukovega in bukovo-gradnovega gozda. Tu se je ekskurzija tudi končala. K delovnemu vzdušju je v času ekskurzije mnogo pri- spevala, kot je dejal starejši udeleženec in eden izmed ustanoviteljev vzhodno- alpskega dinarskega društva za proučevanje vegetacije, prof. dr. Alberto Hofmann, poznana »submediteranska-ilirska« gostoljubnost. Na osnovi štiridnevne ekskurzije smo prišli do sklepa, da ilirske gozdove belega gabra glede na ekološke in floristične posebnosti lahko razdelimo na štiri območja: Submediteranski carpinetumi (Orinthogalo-Carpinetum) Zaradi zelo toplih poletij in milih zim ter relativno visokih padavin imajo zelo samosvojo floristično sestavo. Predvsem vsebujejo izrazito termofilne elemente kot so: Ruse us acu/eatus, Ostrya carpinifo/ia, Quercus pubescens, Sesleria autumnalis, Peucedanum oreose/inum, Cornus mas, Asparagus tenuifolius, Cy- nanchum vincetoxicum, Coronila emerus idr. Nekatere od njih se pojavljajo le kot slučajne vrste, vendar s svojo prisotnostjo jasno nakazujejo submediteranska območje. Nadalje so prisotne vrste kot so Geranium nodosum, Daphne laureola, Asperula taurina, Arum italicum, Valeriana colina in druge, ki kažejo na poseben geografski položaj submediteranskih carpinetumov. 431 L Predalpsko-preddinarski carpinetumi (Carpinetum praealpinum, Carpinetum prae- dinaricum) Območje predalpsko-preddinarskih carpinetumov ima poseben zgodovinski razvoj vegetacije in specifične ekološke razmere (humidna klima in najnižje temperature v območju ilirskih carpinetumov). kar se v vegetaciji odraža s prisotnostjo boreoatlantskih vrst Picea excelsa, Abies alba, Vaccinium myrtillus, Dryopteris carthusiana in drugih ter v dinarsko-ilirskih vrst Ca/amintha grandi- f/ora, Aremonia agrimonioides v preddinarsrkih carpinetumih. V predalpskih goz- dovih belega gabra pa so prisotni ilirsko-alpski elementi kot npr. Anemonae trifolia. Subpanonski carpinetumi (Carpinetum subpanonicum) V to skupino uvrščamo gozdove belega gabra v subpanonskem svetu Slo- venije in Hrvaške. Zaradi bolj suhih kontinentalnih razmer manjkajo nekatere vrste ilirsko-dinarske skupine, pač pa so prisotni nekateri subpanonsko-panonski ilirski elementi kot npr. Hel/eborus dumetorum subsp. atrorubens in Eranthis hiemalis. Prav tako manjkajo nekateri srednjeevropski elementi z mezofilnim obeležjem, ki so v slovenskih carpinetumih še vedno prisotni. Panonski carpinetumi (Carpino-Quercetum) Za carpinetume tega območja so poleg klimatskih posebnosti (izrazito konti- nentalna klima, relativno majhna količina padavin) zelo pomembne tudi edafske razmere. Tla imajo finejšo mehansko sestavo, velik del carpinetumov leži namreč v neposredni bližini večjih rek in so pod delnim vplivom talnice in poplav. Vzpo- redno z drugačnimi klimatskimi in edafskimi razmerami se menja tudi odnos med belim gabrom in hrasti. Manjša se biološka moč belega gabra na račun doba, ki postaja dominantna vrsta. Glede na povedano je logično, da je Rauš postavil v Slavoniji asociacija Carpino-Quercetum. Ta se od ostalih ilirskih carpinetumov loči predvsem po manjšem številu ilirskih vrst in po prisotnosti nekaterih sub- higrofilnih vrst. Vsekakor pa vsebujejo ti carpinetumi še vedno dovolj ilirskih rastlinskih vrst, da jih brez dvoma lahko uvrstimo v zvezo Carpinion il!irycum l-IT. 58. Gozdovom tega območja so zelo podobni gozdovi belega gabra v našem prehodnem, preddinarsko-subpanonskem klimatskem območju npr. v Krakov- skem gozdu, l