Poštnin*^ plačana v gotovini
Maribor, sobota IS. novembra 1933	sW	263	Leto	vh.	cxiv.>
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo In uprava: Maribor, Ooapeaka Mi. 11 / Talaton MrodnlHv MM, uprave M»8 Izhaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob 1«. url / Valja aieaačne prajeaaan « upravi ali po poiti 10 Din, doatayljen na dozi 13 Din / Oglasi po aanikn / Oalaee aprajeaui tudi oglaanl oddelek Jutra" v Ljubljani t PoCtaJ Sako val raSun |t 11400
JUTRA
99
Ne fvečji praznik slovenskega Maribora
PETNAJSTA OBLETNICA ZMAGE GENERALA MAISTRA.
V tistih težkih dneh, ko je s love n-s k i odpor proti nemškemu navalu na^ Koroškem in Štajerskem vedno bolj Pešal, še je vprašal naš veliki pesnik Oton Župančič čisto upravičeno z bojaznijo v srcu »... kaj bo z vami, vi ttejnik; štirje, Celovec, Maribor, Go-Pesal, se je vprašal naš veliki pesnik e r n s t o e k mu je pa odgovarjal: »Lie-bcr rauchgeschvvarzte Triimmer, als ein ^'indiseh Maribor!« Nemški »Drang ^ach Siiden« je šel glavno preko dveh bčk, preko Koroške, Jesenic in Go-rjCe na Trst, in preko Maribora na ^elie, Ljubljano in dalje proti Jadranskemu morju. V prvi vrsti je pa bilo reba zgraditi most vzdolž južne železne' to se pravi kolonije nemških ln Ponemčenih mest, trgov in vasi, ki na-i bi prerezale kompaktno slovensko jemlje ter ga zastrupile v samein jedru, “rva etapa je bila seveda delo za obko-hen e Maribora, ki naj bi dobil z razna-radovitvijo severnega zaledja nemško Vhodno zvezo s starim nemškim ozem-Jfetn južno od Gradca. V ta namen so bi-*e mobilizirane vse nemške bojne organizacije, pritegnjena je bila k delu dr-*‘*vna in deželna oblast in izdani so bili te^ki milijoni.
Ves uspeh te nemške akcije je pa bil Prav malenkosten, večinoma saino navidezen; le v Mariboru 'samem ter v ^ekaterih drugih mestih, Ptuju, Celju in drugod, so bili rezultati raznarodovanja globlji in trajnejši. Dežela je ostala po svojem pravem bistvu slovenska tudi med Dravo in Muro. Ponemčeni in po-tternčurjeni Maribor je ostal sredi kompaktnega slovenskega ozemlja! V takih razmerah nas je zatekla svetovna vojna, ki je proti koncu močno dvignila slovensko narodno zavest tudi v našem severnem obmejnem slovenskem Štajer-Podpisovanje majske .deklaracije je n<išlo tu velik odziv, in razpad Avstrije je pričakoval s polno zavestjo in 'di z zaupanjem v zmago slovenske narodne stvari. Trd oreh je bil samo Maribor, ki so ga imeli Nemci in nem-*l,rji docela v svojih rokah. Slovenski ” a r o d n i svet, ki je bil osnovan, da Pripravi osvobojenje, se je mogel opira-1 žal samo na slovenske pravice, ne Pa na dejansko moč. Zato so ga Nemci 'h nemčurji tudi podcenjevali. To-aajprav v tistih najbolj usodnih dneh je Pašel v obdravskem mestu človeka, ki PpJ je kmalu dal še stvarno oporo. *a človek je bil sedanji general, naš Pesnik Rudolf Maister.
Vse življenje globoko prežet z ljubeznijo do svojega naroda je, dasi avstrij-ski častnik, pripravljal z Narodnim svežin veliko akcijo, kateri je ob polomu Avstrije stopil tudi odkrito na čelo. Pod Pjegovim poveljstvom in vodstvom so ^ zbrali hitro prvi odločni slovenski Ustniki, podčastniki in vojaki in Narod-
ni svet je nehal biti samo moralna, posta! je dejanska sila. Dr. Verstovšek, dr. Rosina in ostali voditelji so dobili vojaško moč kot svoje eksekutiv-no orodje. Vse, kar se je zgodilo pozneje, je kakor napet roman, ki je našel zaključek svojega prvega dela in s tem tudi svoj višek 19. novembra 1. 1913., torej točno pred petnajstimi leti, z razorožitvijo nemške »Zelene garde« in popolnim vojaškim zavzetjem Maribora. S tem aktom je bila usoda našega mesta odločena; če ga ne bi bilo, Maribor najbrže nikoli ne bi bil naš. Tudi ozemlje med Muro in Dravo, odnosno Pohorjem bi bila doletela usoda Koroške! In v tem je vsa ogromna veličina dogodka, ki ga letos tako slovesno obhajamo. S tem pa ni bil pridobljen za nas samo Maribor z vsem zaledjem, ampak je bila sploh rešena usoda celokupnega sedaj svobodnega in z Jugoslavijo združenega slovenskega ozemlja. Jasno je namreč, da bi si bili. Nemci in Italijani razdelili tudi še ostanek, če bi bili izgubili Spodnjo Štajersko ali le njen pretežni del! Maistrovi borci so tako rešili tudi Ljubljano in vso sedanjo Slovenijo, zato te obletnice ne bi smeli slaviti le mi, ampak vsi!
Vsi poznejši napori Nemcev, da bi bodisi z orožjem v roki ali pa po svoji diplomaciji iztrgali Maribor Slovencem iz rok, so bili zaman. Naša meja sicer ni bila potegnjena tam, kjer so jo zarisali Maistrovi bojevniki, izgubili smo na mirovni konferenci Lučane, S p i 1 j e ijl Radgono, vendar pa tako, da smo na bivšem Štajerskem izgubili sorazmerno najmanj. In tako se je zgodilo, da je ostal trden od štirih Župančičevih mejnikov samo eden, samo Maribor, za katerega smo se najbolj bali. Ostal je naš cel, neporušen, da se ni izpolnila Kern st očkova želja, S tem je bil za vedno zaustavljen nemški »Drang nach Siiden«; most proti Adriji je bil porušen. Slovenci smo ostali gospodarji na zemlji svojih pradedov, ki so ohranili svojo narodnost kljub tisočletni tuji nadvladi. Veličina te zmage raste tembolj, čimbolj se časovno odmika od nas in čimbolj se drobe še zadnji ostanki preteklosti. Nemci in nemčurji, ki so še ostali med nami, dolgo niso mogli razumeti dejstva, da je njihove oblasti za vselej konec, in še sedaj se najdejo, ki upajo na spremembe, Mi jim ne kratimo veselja teh sanj, ki se ne bodo nikoli uresničile.
Še 15 let ali kvečjemu še nekaj več, pa o nemčurstvu ne bo več ne duha ne sluha, in tudi nemškutarjenje bo izginilo prav tako, kakor je nastalo. Poznejši rodovi se pa bodo spominjali na suženjsko preteklost samo še tedaj, kadar bodo kot mi sedaj, praznovali obletnice velikega novemberskega dogodka L 1918.
Rooseveltove valutne operacije
Zopetni nenadni dvig dolarja, proti begu kapitala. Roosevelt HOČE POSTATI SVETOVNI DIKTATOR ZLATA.
, LONDON, 18. novembra. Predsinoč-»Šlin se je v zunanjem borznem prometu a°Iar prav senzacionalno popravil in je botiral napram funtu 5.26, dočim je bil ['hoidanskl uradni zaključek 5.45. Ver-. ho je, da je ta dvig posledica energi-.bih ukrepov, ki jih je storila vlada Zdru->Gnih držav Severne Amerike proti be-^{' kapitala iz države. Ti ukrepi so bili v teku včerajšnjega dne še poostreni. V ?v®zi s tem poroča Mlali.v Herald«, da valutna vojna med Združenimi držaji na eni in med Anglijo ter Francijo 1,3 drugi strani skoraj neizbežna. Trdi
se, da se bo predsednik Roosevelt skušal dvigniti na položaj svetovnega diktatorja zlata, da tako v mednarodnem merilu doseže ono, kar se v Ameriki ni posrečilo kljub vsem inflacijskim ukrepom, da se namreč izvede zvišanje pen sirovim Dalje bi se morala prisiliti Franclja, da tudi ona ukine zlato podlago. Pr| tem se opozarja na dejstvo, da je odtok zlata Iz Francoske narodne banke zavzel v zadnjih dneh prav alarmanten obseg. Na drugi strani pa se zopet poroča, da je Angleška banka sklenila % vsemi, sredstvi braniti frank.
Sporazum med Rusijo in Ameriko
AMERIKA PRIZNAVA DE IURE SOVJETSKO VLADO..ROOSEVELTOVA POSLANICA KONGRESU, SENATU IN PREBIVALSTVU. SPORAZUM OBSEGA SEDEM TOČK. PODPISAN BO V KRATKEM.
WASHINGTON, 18. novembra. V teku razgovorov, ki sta jih imela v pretekli noči predsednik Roosevelt in sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve Litvlnov, je bil dosežen prav v vseb vprašanjih popoln sporazum, čeprav so bila pogajanja večkrat prekinjena. Kakor se doznava iz Bele hiše, je poslal predsednik Roosevelt včeraj opoldne posebno poslanico na kongres in senat ter na celokupni ameriški narod, v kateri je napovedal priznanje de iure sovjetske Rusije s strani Združenih držav in vzpostavitev diplomatskih odnošajev med obema državama.
WA'SHINGTON, 18. novembra. Med Rooseveltom in Lltvinovlm je bil končne dosežen sporazum, ki vsebuje vzpostavitev normalnih diplomatskih odnošajev med obema državama in se glasi:
1.	Obe državi-pogodbenici se obvezujeta, da ne bosta trpeli nobenega obojestranskega vmešavanja v svoje notranjepo-litičpp razmere. V Združenih državah ne
sme biti v bodoče nobene komunistične propagande več. 2. Državljanom obeh držav se zajamči obojestransko popolno versko in cerkveno udejstvovanje tako v Rusiji, kakor tudi v Združenih državah. 3. Državljani obeh držav uživajo na podlagi obojestranske pravne pomoči enako pravico. 4. Rusija preneha preganjati ameriške državljane v Sovjetski Uniji zaradi gospodarskega vohunstva. Vsi zadevni postopki se ustavijo. 5. Sovjetska Rusija se odpove vsaki odškodnini za škodo, ki so jo povzročile ameriške čete leta 1918. v Sibiriji. 6. V času konzularnih pogajanj o zahtevah Združenih držav v Rusiji se podvrže sovjetska vlada izrekom razsodišča. 7. Obe državi upata doseči skorajšnjo in obe strani zadovoljujočo rešitev problema dolgov. Prednja pogodba je bila danes parafirana, svečano podpisana pa .bo v bližji bodočnosti. Litvlnov bo jutri odpotoval nazaj v Rusijo.
Zunanjepolitično delovanje Nemčije
G0BBELSOVA IZJAVA ANGLEŠKEMU ČASNIKARJU. ALUZIJE NA AVSTRIJO. UGODEN POTEK POGAJANJ S POLJSKO.
PARIZ, 18. novembra. Kakor se poroča iz Londona, je dal državni minister dr. Gobbels sotrudniku lista »Saturday Review« izjavo o sedanjem zunanjepolitičnem delovanju berlinskega zunanjega ministrstva. »Povedati vam morem«, je dejal Gobbels, »da nimajo vezi, ki jih skuša in hoče Nemčija navezati z nekaterimi državami, v nobenem pogledu ofenzivnega značaja. Osporavamo samo ona ozemlja, ki so za Nemčijo življenjskega pomena In ki jih zato nujno jx>-trebuje. Vse one, ki življenjskih zahtev Nemčije nočejo priznati, bo smatral narodni socializem za sovražnike nemškega naroda. Mnogokaj gradimo na Raz-
umevanju Anglije in Italije ter ne zahtevamo ničesar mimo zmage pravičnosti«.
BERLIN, 18. novembra. Tukajšnji vladnf krogi so absolutno rezervirani glede pogajanj, ki se vodijo s Poljsko. Znano je le to, da se pogajanja uspešno nadaljujejo in da se bodo končala s popolnim sporazumom, ker je naletela poljska vlada v Berlinu na popolno umevanje svojih zahtev v zvezi s položajem ob meji. Splošno se poudarja, da pomeni ugoden potek nemško-poljskih pogajanj vsekakor začetek nove in boljše dobe v odnošajih med obema državama in veliko popuščanje napetosti na vzhodu Evrope.
Naš novi državni proračun
BEOGRAD- 18. novembra. Danes dopoldne j‘e izdajo predsedstvo narodne skupščine uradno poročilo, v katerem sporoča, da je finančni minister predložil skupščini v imenu vlade osnutek državnega proračuna za leto 1934-35 v razpravo in proučitev. Izdatki so preračupjeni na 10.171,000,000 Din in so znižani v primeri s preteklim letom za nad pol milijarde dinarjev. V enakem razmerju so bili znižani tudi državni dohodki.
Napori ga razorožitevm sporazum
RIM, 18. novembra. »Messaggero« in »Giornale d’Italia« objavljata Reuterjevo vest iz Londona, da je angleška vlada na svoji seji sklenila sklicati konferenco štirih velesil v Rimu. Ista lista poročata iz Londona, da se želi, da bi prišel na to konferenco osebno tudi Hitler. (Doslej kaj podobnega Reuterjev urad še ni objavil, temveč je to vest prinesel le »Daily Telegraph« in še ta le kot verzijo.) »Osservatore Romano« poroča pa medtem iz Pariza po Informaciji agencije »Havas« da stoji francoska vlada odločno na stališču, da. se mora celokupno diplomatsko delovanje končno vendarle končati samo v Ženevi. Če Francija že a prlorl ne bo dobila take garancije, bo odklonila vsako svoje sodelovanje prt
pogajanjih. Važno je pa tudi, da je sir Simon odgodil svoje potovanje v Pariz in Ženevo.
AMERIŠKE STAVKE.
WASHINGTON, 18. novembra. Te dni je bila dogotovljena statistika vseh stavkovnih gibanj v teku letošnjega leta v Združenih državah in je bilo ob tej priliki ugotovljeno, da je bilo v Severni Ameriki vsega 1.600 stavk, pri katerih je sodelovalo več milijonov ljudi. Izgube na plačah v času stavke se cenijo na nekaj sto milijonov dolarjev.
PROPADEL SPORAZUM O VOJNIH DOLGOVIH.
NEW-YORK, 18. novembra. Angleški delegat Leythross in ostali angleški delegati so odpotovali včeraj v Anglijo. Pred odhodom je podal vodja delegacije 1 zelo pesimistično izjavo o možnosti ureditve vojnih dolgov.
BREZPOSELNOST V ITALIJI.
RIM, 18. novembra. Ministrsko predsedstvo je prejelo poročilo o stanju brez-j>ose!nosti dne 31. oktobra t. I. v Italiji. Po uradnih podatkih je bilo omenjenega dne v vsej Italiji 962.868 brezposelnih, med njimi 730.580 moških in 232.288 žensk. Ob koncu meseca septembra je znašalo število brezposelnih 907.463 in je torej v mesecu oktobru znatno naraslo.
General Maister, osvoboditelj Maribora
Dnevne vesti
Spored prosiave osvo-bojenja Maribora
Danes ob 18.30 bakljada. Ob 21. družabni večer v Unionski dvorani.
Jutri v nedeljo ob 9.30 služba božja In druge svečanosti na Glavnem trgu.
Če bo slabo vreme, bo maša ob 10. v stolnici, slavnostni govori pa v veliki dvorani Narodnega doma.
Polovična vožnja je veljavna od 18. do vključno 24. t. m.
f »Nanos«! Pozivamo vse člane, da se korporativno udeleže nocojšnje bakljade. Zberemo se v VrstovŠkovi ulici za Pokojninskim zavodom točno ob pol 7. uri.
Eleganten pisemski papir v mapah: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11.
iutri ob 16, url
Zveza Maistrovih borcev opozarja vse udeležence proslav, ki dospo z vlaki v Maribor, naj voznih kart pri prihodu ne oddajo, ker so veljavne za povratek. Žigosanje voznih kart bo drevi od 21. ure pri blagajni v unionski dvorani, jutri v nedeljo pa po končanih svečanostih v tajništvu v Narodnem domu. V tajništvu '•e dobe tudi znaki Zveze Maistrovih borcev.
Rezervni častniki! Uprava mariborske garnizije javlja vsem rezervnim častnikom, naj se jutrišnjih dopoldanski svečanosti udeleže v uniformi.
Poziv nacionalnim železničarjem. Podružnica Združenja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev v Mariboru poziva vse svoje člane, da se brezpogojno udeleže spominskih svečanosti, ki bodo drevi in jutri. Članstvo naj se polnoštevilno udeleži drevi sprevoda, jutri dopoldne pa službe božje in svečanosti na Glavnem trgu. Ne smemo pozabiti, da so v tistih težkih časih pred 15. leti mnogo pripomogli k osvoboditvi Maribora in njegovega zaledja naši nacionalni tovariši, ki so vršili naporno službo in tako vzdrževali premet pa naših železnicah.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru poziva svoje člane, da se sobotnega sprevoda Maistrovih borcev v kolikor mogoče velikem številu udeleže. V nedeljo dopoldne ob pol desetih pa naj se vsi člani udeležijo dopoldanskih slavnosti.
Mariborske spominske svečanosti v radiu. Ljubljanska radio oddajna postaja bo prinašala jutri dopoldne potek spominskih svečanosti, ki bodo dopoldne ob
10.	na Glavnem trgu v Mariboru.
Opozorilo mestnega tržnega nadzorstva. Mestno tržno nadzorstvo opozarja branjevke, da morajo danes zvečer do
18.	ure sprazniti Glavni trg. Radi jutrišnjih svečanosti na Glavnem trgu pa se morajo umakniti vsi mesarji na Vojašniški trg, prodajalci sočivja, zelenjave in kmečki vozovi s sočivjem in sadjem na Vodnikov trg, branjevke pa v Stross-mayerjevo uhco.
Podaljšana policijska ura v mariborskih obratih. Z ozirom na nocojšnje svečanosti Zveze Maistrovih borcev, je banska uprava v Ljubljani dovolila za vse mariborske gostilne, restavracije in kavarne podaljšanje policijske ure, in sicer za gostilniške obrate do 2. ure zjutraj, dočim bodo kavarne odprte vso noč.
Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Sirako-va lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti.	v
Iz železniške službe. Premeščeni so: kontrolor Franjo Sedej iz Velenja za po-stajenačelnika v Dravograd, kontrolor Alojzij Korošec z Zidanega mosta za po-stajenačelnika v Ljutomer, kontrolor Josip Florjančič pa od Sv. Lovrenca na Pohorju za načelnika postaje na Tezno.
Poroka. V ponedeljek 20. tm. se bosta poročila v Malem Grablju na Hvaru znani in ugledni vinogradnik g. Lovro Tudor in posestnica Katica Tudorjeva. V zakonskem življenju želimo novoporočen-cema vso srečo!
Smrtna kosa. Danes zjutraj je preminila v starosti 65 let zasebnica ga. Marija Petanova, roj. Zorkova. Pokojnica je bila tašča mariborskega okrajnega glavarja g. Milana Makarja. Pokopali jo bodo v ponedeljek 20. t. m. ob 15. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje!
t Antonija Korenova. Včeraj ob 21. uri je preminila gospa Antonija Korenova, zasebnica v Mariboru. Pogreb bo jutri v nedeljo, dne 19. t. m. ob 15. uri na magdalenskem pokopališču. Bodi ji ohranjen lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Žepne ure Din 50-Budifke Din 55‘
urar
M. 3lser-iev sin
Gosposka ul. 15. Piodaja na obroke.
Nov grob v neodrešeni domovini. Drug za drugim legajo v grob možje borci za pravice slovenskega naroda. Tako je izdihnil včeraj zjutraj svojo blago dušo v Skednju pri Trstu 751etni posestnik in trgovec g. Anton Lavrenčič, oče v Mariboru živečega bivšega prokurista Ljubljanske kreditne banke g. Anteja Lavrenčiča. Pokojnik se je v svojem življenju mnogo udejstvoval v društvenem življenju in si tako pridobil nevenljive zasluge za napredek slovenskih društev na bivšem Primorskem. Bil je predsednik pevskega društva »Velesila« na Skednju, ki se je pod njegovim vodstvom uspešno razvijalo. Bodi mu lahka neod-rešena zemlja, žalujočim preostalim pa naše globoko sožalje!
v dvorani Renieli
Zadnja pot dr. Antona Muleja. Pretekli četrtek popoldne so pokopali na pobreškem pokopališču bivšega mariborskega odvetnika dr. Antona Muleja. Kako je bil pokojnik priljubljen, je pokazal pogreb, ki so se ga udeležili številni odličniki, dolga vrsta njegovih tovarišev, prijateljev in znancev. Dr. Anton Mulej je bil sin naše lepe Gorenjske. Rojen je bil v Potokih, v mali gorski vasici jxk1 Stolom. Študiral je v Kranju, Ljubljani, Novem mestu, promoviral pa je v Gradcu, kakor takrat večina slovenskih visokošolcev. V sodni službi je prišel v razne kraje Slovenije, dokler se ni iz Gornjega grada preselil v Maribor. Tu je stopil v pokoj leta 1925. in otvo-ri! odvetniško pisarno. Kamorkoli je prišel, se je povsod uživel in takoj zagrabil za delo pri raznih narodnih društvih. Leta 1922. je bil izvoljen v mariborski občinski svet. Bil pa je pokojnik vseskozi nacionalno zaveden, a kljub temu lojalen in prijazen do vsakogar. Bodi mu ohranjen časten spomin!
Dr. Pivko v Brnu. Preteklo sredo dopoldne je prispel v Brno naš narodni poslanec prof. Ljudevit Pivko. Na kolodvoru so ga pozdravili v imenu mesta višji ravnatelj Janik v imenu JČ lige, njen predsednik, naš konzul prof. Filku-ka, nadalje zastopniki vojaških oblasti, podružnice Zveze častnikov, sokolskih žup, italijanskih legionarjev in jugoslovanski dijaki. Opoldne pa se je dr. Pivko odpeljal v Jihlavo, kjer je imel zvečer predavanje.
Lutkovno gledališče Sokola matice v Narodnem domu bo igralo jutri v nedeljo ob 15. uri izvirno pravljico »Zakleti kraljevič«, prvi del v 6 slikah. Onozar-jnnio otroke, da ne ' ^ d^ -nliop vston v prostore Narodnega doma pred pol 15.
Na£ omm Si€daSfi!
REPERTOAR.
Sobota, 18. novembra ob 20. uri »Gospoda Glembajevi«. Znižane cene, 7odn»ič. Nedelja, 19. novembra ob 15. uri »Roksi«. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20. uri »Študentje smo«.
Ponedeljek, 20. novembra. Zaprto. Torek, 21. novembra ob 20. uri »R. U. R-« za red C.
»Roksi« kot popoldanska predstava. V
nedeljo 19. t. m. ob 15. uri uprizore Con-nersovo jako zabavno veseloigro »Ro* ksi«, ki tudi v Mariboru splošno ugaja. Ta predstava je namenjena zlasti občinstvu, ki med tednom ne utegne v gledališče ter okoličanom. Opozarjamo na to predstavo še posebej, ker je poslednja uprizoritev te veseloigre. Znižane cene.
Bučarjevo jazz-opereto »Študentje smo«
ponove prvič v nedeljo 19. t. m. ob 20. uri. Delo je polno komičnih situacij, glasbene točke so živahne in tako me-lodiozne, da si jih je občinstvo, ki je bilo pri premieri, takoj osvojilo.
Z velikim zanimanjem se pričakuje naslednja dramska premiera, ki bo koncem prihodnjega tedna. Po dvanajstih letih pojde čez mariborski oder zopet Jurčičev »Deseti brat«. Letošnja premiera bo posebno zanimiva, ker jo pripravlja znani ljubljanski režiser Ferdo Delak, ki bo delo insceniral na svoj način ter ga je tudi sam predelal. »Desetega brata« bodo odigrali v obliki odrskega romana ter se bo 14 slik zvrstilo s filmsko naglico.
Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanju učinite 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo po-legati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in vseh špecerijskih trgovinah.
fokol II Pobrežja
Polkovna slava. Prihodnji četrtek 23. tm. praznuje mariborski 45. pehotni polk svojo slavo v spomin, ko je bila usoda Maribora varno odločena pred 15 leti v našo korist. Na ta dan bo dopoldne ob
11.	na dvorišču meljske vojašnice služba božja in rezanje kolača, pojw>ldne pa bo tam vojaško veselje.
Hrvatsko stenografsko društvo v Zagrebu je povabilo g. A. R. Legata, ravnatelja in lastnika tukajšnje privatne trgovske šole, da mu predava o nemški stenografiji od Gabelsbergerja do sedanjosti in o očetu bolgarske stenografije Slovencu prof. A. Bezenšku. Prvo predavanje bo meseca januarja.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v soboto ob 20.15 predava g. univ. prof. dr. Novak o grobnici mladega egiptovskega kralja Tutankhamna in v moderni Palestini na podlagi mnogih lepih projekcij. Odkritje v grobnici najdenih dragocenosti je pomenilo pravo svetovno senzacijo. V ponedeljek 20. novembra pa predava znani zaslužni narodni delavec g. Radivoj Rehar, urednik v Mariboru, o prevažnem problemu sedanjega časa — o krizi Internacionalizma. Internacio-nalizem, pred kratkim impozantna duhovna in materielna moč, leži v mnogih državah zlomljen na tleh in porajajo se vse druge sile, ki vodijo Človeštvo v nepoznan svet.
Naj ceneje potujete
ako kupite vozne kaite pri
Biletarni Pufnik
proti, menjalnica Maribor, Aleksandrova c. 3S
Mariborski odvetniki so počastili spomin svojega umrlega tovariša g. dr. Antona Muleja s • tem, da so razen venca darovali še za mestne uboge znesek Din 375 in za revne visokošolce znesek 300 dinarjev.
Dijaški kuhinji v Mariboru je poklonila Celjska posojilnica d. d. v Celju 300 Din namesto venca na grob g. dr. Antona Muleja, dolgoletnega zaslužnega člana predstojništva mariborske podružnice-Najlepšo zahvalo izreka odbor.
t Peter Grasselli
Včeraj je umrl v Ljubljani v svojem Stanovanju v starosti 93 let bivši ljubljanski župan g. Peter Grasselli, oče višjega državnega pravdnika v Ljubljani S- dr. Mirka Grassellija. Od svoje naj zgodnejše mladosti je bil mož, ki so ga včeraj položili na mrtvaški oder, vodno na prvih mestih v narodnih in kulturnih bojih, ter ni položil rok križem tudi v svoji visoki starosti. Užival je med ljub danskimi meščani in širom vse Kranjske velik ugled. Neprecenljive pa so njegove z;, ,ige v bojih za naše narodne pravice. Lil je med ustanovitelji Južnega Sokola 'u *e °t> zadnjih sokolskih svečanostih v -jubliani oblečen kot Sokol pozdravlja! soKolsko armado, ki je manifestirala mimo njegovega stanovanja. Ni bilo narodnega društva, kjer ne bi bil predsednik,
Pa vsaj podpredsednik. Pokojnik pa *e tudi najstarejši jugoslovanski novinar, saj. je od svoje najzgodnejše mladosti sodeloval pri vseh -slovenskih naprednih ‘stih in se je po njegovi iniciativi pred bi leti preselilo uredništvo »Slovenskega Naroda« iz Maribora v Ljubljano. Leta 1882. je bil izvoljen za prvega slovenskega župana bele Ljubljane. Kot župan Se ie- predvsem boril za slovenski jezik “a magistratu. Potresna katastrofa leta -95., ki je zadela Ljubljano, ga je tako fPtrla, da je odložil županstvo. Izvoljen
je bil tudi v deželni zbor Kranjske. Z n,"n je legel v grob mož, ki ga ni mogla. Prezreti niti bivša Avstrija, čeprav je bil Ves čas odkrit in borben Slovenec. Za £v°ie. neprecenljive zasluge je bi! odli-°van z visokimi odlikovanji. Petru Grasselliju slava!
Postaja za socijalno skrb rekonvale-Scentnili delavcev v Mariboru, dostavlja Vsein industrijalcem,-obrtnikom in trgovcem posebno okrožnico, s katero vabi delodajalce in delojemalce k pristopu lri sodelovanju pri novi instituciji. Delodajalci in delojemalci, uvažajte prošnjo Postaje. Le v vzajemnosti je moč! Rešitev današnjih težkih časov pa pričakujte le v Samopomoči.
, Krožek brezposelnih učiteljic sporoča, je naslednji sestanek članic v nedeljo °h pol 9. uri dopoldan. Tajnica.
Zadružni tečaj Združenja brezposelnih učiteljev se prične v torek 28. tm. Prijave se sprejemajo vsak torek in .petek Jhed uradnimi urami, t. j. od 10.—12. ure. Tajnica.	-	.
Brezposelni intelektualni delavci! Bo>r-2a dela za intelektualne poklice je pred to dnevi razposlala vsem brezposelnim ®osebne statistične prijavnice, na podlagi katerih bo sestavila statistiko vseh brezposelnih in pod ceno zaposlenih duševnih delavcev, obeh mariborskih kra-Je,v. V interesu vsakogar je, da takoj od-r*1 pravilno izpolnjeno prijavnico. Kdor Je pomotoma še-ni dobil, jo dobi v ponedeljek, sredo ali' soboto od 10.—12. ure ^ Pisarni Borze, Sodna ul. Šele-na podžgi te statistike bo imela Borza dela Možnost; da izvede kakršnekoli uspešne akcije in intervencije pri drž. in samoupravnih oblasteh ter pri delodajalcih v kamenju vsestranske zaščite interesov brezposelnih in za dosego sigurne in Asistence možne zaposlitve.
Zveza mladih Intelektualcev sporoča, da se bodo večerni tečaji začeli s prihodnjim tednom. Vse podrobnosti so raz vidne iz okrožnice, ki je nabita na društveni razglasni deski pred društveno sobo.
Azilni sklad PTL. Začetkom meseca je PTL razposlala nekaterim hišnim gospodarjem okrožnico s ponovno prošnjo, naj polagajo s svojimi .najemniki protituber-kulozni dinar v azilni sklad. Če bi slučajno kak hišni lastnik, ki že prispeva v fond, prejel tako okrožnico, naj oprosti in smatra, da mu je bila pomotoma po slana. Ostale pa vljudno prosimo, da se blagovolijo odzvati klicu lige in klicu najbednejših med nami.
Delodajalci, spomnite se brezposel nih intelektualcev! Dajte jim dela, dajte jim kruha!
Ruska balalajka vsak dan v »Veliki kavarni«.
Sobota, nedelja, jetrne, krvave klobase. Gostilna »Transval«, koroški ko lodvor.
V »Grajski kleti« danes in jutri koncert.
Miklavžev večer s pestrim sporedom priredi kulturno društvo »Triglav« v soboto 2. decembra v Narodnem domu.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo
19.	t. m. Ob 8.15: poročila; 8.30: gimnastika (Lojze Vrhovec); 9: versko predavanje, predava dr. Potočnik; 9.30: orgelski koncert (Pavel Rančihaj); 10: življenjska moč naroda (dr. Petrič); 10.30: operne arije s spremljevanjem radioor-kestra, poje ga. Pavla Lovšetova; 11.30: slovenska glasba, izvaja radio-orkester; 12: čas, reproducirana stara in moderna plesna glasba; 12.30: reproducirana instrumentalna glasba: koračnice; 16: iz sadjarstva in vinarstva 111, predava inž. Lukman; 16.30: ljudška igra; 17.30: reproducirana glasba; 20:	romantične
overture, izvaja radio-orkester; 20.30: reproducirana glasba; 21: koncert slo-vehskega vokalnega kvinteta; 21.30: čas, poročila; 21.50: koncert tamburaškega okteta; 22.50: reproducirana glasba. — Spored za ponedeljek 20. t. m. Ob 12.15: reproducirani instrumentalni koncert (izlet v tuje dežele); 12.45: poročila; 13: čas, reproducirani instrumentalni koncert (operetni valčki); 18: gospodinjska zdrava prehrana (ga. Hiumekova); 18.30: znanstveno predavanje, predava prof. Pengov; 19: reproducirani, violinski koncert; 19.30: geografski položaj Jugoslavije (dr. Reja); 20: reproducirana domača lahka glasba; 20.30: prenos opere iz Beograda, vmes čas in poročila.
Kino Union. Do vključno ponedeljka prvovrstni velefiim »Noč velike ljubezni« z Gustavom Frohlichom in slavno pevko Jarmilo Novotno v glavni vlogi. Krasni posnetki Carigrada.
Grajski kino. Danes premiera »Pripovedke gospodične Hoffmannove«. Najboljša in najveselejša veseloigra. Srčkana Anny Ondra. Najnovejši Paramoun-tov žumal.
Pri slaM prebavi, slabokrvnosti, shujšan ju, bledici, obolelosti žlez, izpuščaju na koži, tvorih uravna naravna Franc-Jožefova Voda izborno toli važno delovanje črevesja.
Občinski proračuni. Prišel bo čas, ko sestavljajo občinski uradi svoje proračune za bodoče poslovno leto. Menda ne bo nihče zameril, če tem potom opozorimo in prosimo župane in občinske odbornike, naj ne prezro pomembne akcije, ki jo vodi agilna Protituberkulozna liga v Mariboru in naj v ta namen vneso v svoj proračun izdatni znesek za podkrepitev gradbenega fonda za zgradbo azila PTL. Predvsem pridejo v poštev sosedne občine mesta Maribora. Prošnja je gotovo upravičena in tudi utemeljena, zlfsti ker biva pretežna večina delavstva, kateremu je namenjen protituber-kulozni dom, prav v sosednih občinah. Občine pa so dobile po novem zakona širši obseg in s tem tudi večjo finančno moč, tako, da bo pri količkaj dobri volji lahko ustreči zahtevi, ki jo narekuje potreba današnjih časov, če upoštevamo, da so prav postavke za socialne potrebe v času krize ponos vsakega javnega proračuna, lahko upamo, da ne bodo pre« zrli občinski uradi zadevne prošnje mariborske, Protituberkulozne lige. Z združenimi, močmi se lahko marsikaj stori!
Nove telefonske zveze. Te dni so bile otvorjene nove telefonske relacije med Ljutomerom in telefonskimi postajami Gleichenberg—Bruck a. M., Judenburg, Kapfenberg, Kindberg, Lipnica, Leoben, Weiz, Celovec/ Line, Solnograd in Ino-most.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 92. številki: Uredbo o velikosti • nagrad dnevničarjev izseljeniške službe v tujini, dopolnitev pravilnika za izvrševanje zakona o zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev; navodila za sestavo občinskih proračunov za prihodnje protačunsko leto; navodila za sestavo proračuna mestnih občin za leto 1934; odločbo o nakupu semenja detelje in lucerne v notranjem prometu; odredbo o izvozu semenja lucerne in detelje iz naše države; uvoz semenskih kulturnih rastlin iz Madžarske; nove telefonske relacije in razne objave iz »Službenih novin«,
Izjava in opozorilo! Podpisana Narodna strokovna zveza, podružnica Maribor, je izvedela, da se je g. T o m a-ž i č Ludvik (imenovan tudi T o m a-n i č) predstavljal kot tajnik NSZ. Radi tega javlja vsem članom in članicam, kakor tudi ostali javnosti, da gosp. Tomažič ni bil nikoli član niti tajnik NSZ in da nima pravice nabirati članov in kakršnihkoli Članskih prispevkov. Posebno pa opozarjamo vSa podjetja, da nima imenovani nikakega pooblastila v imenu NSZ in prosimo, da imenovanega takoj prijavijo oblasti, če bi se še kje pojavil kot zastopnik NSZ. O Vsakem takem primeru pa naj obveste tudi nas. — Narodna strokovna zveza, podružnica Maribor.
Opoinln za plačilo davkov. V smislu zakona o neposrednih davkih je potekel skrajni rok za plačilo IV. četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davka na poslovni promet, rentnine, družbenfega davka in vojnioe 15. t. m., drugi polletni obrok zemljarine pa že 1. t. m. Mariborska davčna uprava opominja vse davčne zavezance, ki so zaostali s plačilom, da plačajo davke v 8 dneh, sicer bo uvedla prisilno izterjavo.
PRAVI DOMAČI IZDELEK
Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 292 prašičev. Od teh je bilo prodanih 104. Cene so bile naslednje: 5 do .6 tednov stari 100—115 Din, 7 do 9 tednov 120—140 Din, 3 do 4 mesece stari 200—250 Din, 5 do 7 mesecev 350 do 400 Din, 8 do 10 mesecev 450 do 560 Din in leto stari 600 do 750 Din. Kilogram žive teže so prodajali po 7 do 8 Din, mrtve pa 9.50 do 10.50 Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 7.3 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 7.2 stopinj C; barometer je kazal pri 15.6 stopinjah 743, reduciran na ničlo pa 741.1, relativna vlaga 90; vreme je jasno.
Siudettci pri Mariboru
»Potepuhi« pridejo zadnjič v Sokolski dom jutri v nedeljo 19. t. m. ob 19. uri. Vsi, ki bi se radi še enkrat pri tej opereti nasmejali do solz, so vljudno vabljeni! Vstopnina'samo 2* 4, 6, 8 Din. Igra žel. godba »Drava«.
Pomožna akcija za brezposelne in bedne Studenčane in Radvanjčane je v polnem teku. V evidenco se je doslej javilo v obč. uradu 120 oseb, ki prosijo pomoči čez zimo. Obč. uprava bo po nabiralnih polah naprosita ostalo prebivalstvo za pomoč. Vsak hišni lastnik bo dobil polo za vse svoje stranke. Darila v denarju, ali v obleki in obuvala bodo dobrodošla, zlasti ker predstavlja število brezposelnih pribl, trikrat večje število bednih otrok. Obč. uprava se je s prošnjami za pomoč obrnila tudi na vse druge merodajne činitelje, ki 7000 duš šte-joče občine gotovo ne bodo prezrli.
Občinski odseki so se konstituirali v svojih sejah že vsi in so tudi pričeli že z intenzivnim delom. Predsedniki odsekov so: finančni: g. Vrane, gradbeni: g. Kaloh, cestni: g. Omulec, socialni: g. Brenčič, ubožni sklad: g. Kac, pokopališč ni:	g.	Pušnik,
obrtni: g. Kumperščak, kmetijski: g. Kolnik, razsvetljavni: g. Španer in šolski: g. Kaloh.
Aifredo Panzini;
Žeieraiški tat
Ekspresni vlak Rim-Napolj je pravkar Tiispel v Caserto, ko se je začelo daniti. Sedem možakov, ki so v temi skupaj potovali in skupaj kimali z zaspanimi gla-vami, se je predramilo in gledalo, gledalo drug drugega...
Tedaj so se odprla vrata, mrzel zrak ie zavel in sprevodnik je dejal:
»Kdor se pelje v Napolj mora izstopiti. Ta voz gre v Foggio.«
Tedaj je sedem »zaspancev« zamrmrajo nerazumljive besede, zdrznili so še in hstopili. Ostal je samo eden.
»Sedaj bom vendar že zaspal,« sem si dejal zadovoljno, kajti vso noč nisem toogel zatisniti očesa, stisnjen in zmlet tosd dvema debcluharjema, ki sta srečno s,nrčah, kakor bi šlo za stavo.«
V resnici nisem Ostal sam. V nasprotjem kotu je bil kup blaga, ki ni bil sa-too plašč. Morda je bil v njem človek. Noč je bito žc prešla, a dan se še ni napravil; ni se dalo dobro razločiti.
Ekspresni vlak v Napolj se je takoj odpeljal dalje in voz, v katerem sem bil, je' ostal na tiru dovelj časa, da se je med tem do dobra zdanilo.
Skozi šipo sem videi, kako je črtalo pomladno jutro ljubke zlate pramene v nebo. V daljavi se je videl kraljevski grad Bourbonov. Koliko zgodovine se je odigralo v njem!
Zagrnil sem z zastorom zgodovino in pomlad ter zaspal.
Ko sem se prebudil; sem videl pred seboj temno rdečo čepico načelnika postaje in dva stražnika. Vlak je stal in vrata so bila odprta.
»Kje smo?«
Videl sem apeninsko solnce in samoto.
»Ali je bila tu pozabljena listnica?« Načelnik postaje je vprašal tako. Gotovo me je bil on prebudil iz spanja.
Z rumeno brzojavko v roki je hodil po malem vlaku ter spraševal.
»Ali je bila tukaj pozabljena listnica?«
»Kje smo bili?«
»Na majhni postaji med Caserto in Foggijem.«
Kaj se je zgodilo. Rekli so, da je neki gospod pozabil listnico, ko se je presedel v Caserti. Našli niso ničesar in vlak se je odpeljal. Šele potem, ko se je bil vlak premaknil in sem začel jasno gledati, sem opazil rumeno listnico, ki je ležala v mreži pred menoj. Ali je bila to izgubljena listnica?
Najprvo sem se hotel dvigniti, stopiti na hodnik in reči stražnikoma.
»Izgubljena listnica je tukaj,«
Toda takoj sem se premislil in sklenil, da tega nikakor ne storim. Te listnice vobče ni bilo. Stražnika nista bila našla ničesar in načelnik postaje je rekel: »Ničesar ni tu!«
In moram izjaviti, da nisem nikoli kradel. In to povem kot suho dejstvo.
Važno bi bilo vedeti, kaj vsebuje ta listnica. In če vsebuje veliko vrednosti.
Drugi potnik (za onim plaščerh je namreč v istini ždel možak) je spal. Da, gotovo je spal. Vendar... Tu pride majhen predor. Razburjen se dvignem in potipljem listnico. Bila je zaklenjena s klju-vč£tn. Kakjo. kratek je bil ta predor! In če
bi bilo v listnici 10.000 lir? In če bi jih bilo dvajset tisoč? In zakaj ne sto tisoč? Sto tisoč lir bi moglo spremeniti gospodarski položaj človeka, v kakršnem sem jaz, ki nimam visokih zahtev in bi odpravila nepotrebno oklevanje med potrebnimi in nepotrebnimi izdatki. In če bi bii milijon? Nti, pol milijona bi mi zadoščalo.
Petsto tisočakov, kakor knjiga filozofske zbirke s petsto listi, samo malo lažja. Da, pol milijona bi šlo čisto dobro, saj se spodobi, da je človek ponižen v svojem pohlepu. Kaj naj bi storil s pol milijonom?
Presramežljiv sem, da bi to povedal: razbrzdane misli so se mi porodile v možganih in bolje, da jih ne pišem podrobneje. Gola resnica pa je, da sem zahrepenel po toliko stvareh, na katere nisem nikoli mislil. In še bolj nesramno je to, da se jih niti nisem sramoval. Sladko sem sanjal. Ljudje pravijo, kako dragocen je denar, ki si ga je Človek položil na stran v potu svojega obraza! Toda prav nasprotno je res! Dragocen in sladek je denar,_p> katerem ne veste, kako
Ptujska umetnostno-zgodovinska odkritja v letih 1928 do 1933
OB 40LETNICI MUZEJSKEGA DRUŠTVA V PTUJU.
Kakor znano, slovi naše mestece po svojih umetnostnih spomenikih, cerkvah in njih opremi, prekrasnem muzeju, po svojem uradu z obsežnimi zbirkami daleč po svetu in je pravi biser Slovenije. Kc so pred petimi leti adaptirali čestit-livi dominikanski samostan za stanovanja in muzejske prostore, so nepričakovano odkrili bogate in izredno zanimive umetnostne zaklade iz srednjega veka.
Dominikanski samostan, v katerem je sedaj nastanjen mestni Ferkov muzej, je 1. 1230. ustanovila pobožna Mehtilda, vdova ptujskega gospoda Friderika III. v svoj in možev blagor. Prvotna stavba je bila mnogo manjša od današnje in je obsegala poleg skromnega samostana le manjšo kapelico z dvojnimi krasnimi okni, ločeni po dveh ličnih stebričkih med veličastnim portalom. To je poleg oken tipičen primer prehoda romanskega sloga v gotskega. Ugotovljena je tudi apsida z grobnico; kapelica pa je bila pokrita nekoč z ravnim stropom ter so bile stene okrašene s patronirano slikarijo. Na celi fasadi, t. j. vzhodni steni kapele in samostanskega poslopja, so odkrili pod ometom prav dobro ohranjene freske iz prve polovice 14. stol.' Ves ta prostor je bil v glavnem razdeljen v tri pasove, izmed katerih je bil spodnji skoro docela uničen, srednji je vseboval v krogih ležeče grbe raznih dobrotnikov (grb rodbine Schvvanberg, grb marenberških gospodov). V zgornjem pa so ostanki raznih fresk, pred vsem Matere božje z Je-zuščkom na prestolu, nato takozvana »missa st. Gregorii« t. j. fragment trpečega Zveličarja, obdanega od orodja, s katerim so ga mučili, sv. Janeza Krstnika in potem še nekega nadškofa v slavnostnem ornafcu. Med dragimi ostanki sta še dva pasova klečečih dominikancev na rdečem ozadju. Napisi, v kolikor so še čitljivi, se nanašajo večinoma na mrtvaške napise raznih dobrotnikov in menihov. V nekdanjem zvoniku poznejše cerkve je na steni votivna slika iz srede 14. stol., ki nam predstavlja dominikanskega guardijana z napisom »Miserere mei Jesus«, levo od njega pa kaže do pasu v sarkofagu stoječi Zveličar svoje rane. Ves prizor je še okrožen z gotskim baldahinom.
V 15. stol. sta bila samostan in cerkev znatno povečana in prezidana. Za spoznavanje gotike naše ožje domovine je neprecenljive vrednosti gotski križni hodnik. Zlasti važne so gotske skulpture sklepnikov'na stropu, ki predstavljajo v obliki medaljanovo doprsne podobe apostolov, svetnikov in druge simbolične embleme. Važna so nadalje v njem še lepa gotska okna in portal z roseto proti samostanskemu vrtu. Posebne pozornosti pa je vredna dobro ohranjena freska iz 16. stol. »Marijino oznanenje«. Levo od Marije je Janez Krstnik, desno sv. Mihael. Tip slikarije pripada novemu lepotnemu okusu, ki ga je gojilo pod vplivom renesance Diirerjevo nasledstvo. Koncem 17. stol. so ponovno prezidali dominikanski samostan s cerkvijo. Prez-
biterij, ki je bil doslej obrnjen proti vzho du, so preložili proti zahodu in cerkev je dobila svojo lepo baročno fasado. Razen te fasade je najdragocenejši del vse stavbe refektorij s svojo fino štukaturo in freskami iz 18. stol. Šestnajst svetnikov in blaženih dominikanskega reda, u-podobljenih na stropu, gleda med girlan-dami, cvetjem in bogato štukaturo na opazovalca. Na stropu v ovalih so čudovito lepe freske »Kristus z učencema na poti v Emavs«, »Kristus razmnožuje kruh in nasiti 5000 ljudi«, »Mojzes in judovsko ljudstvo v pulščavi pri nabiranju mane« in končno »sv. Tomaž Akvinski pri pojedini na dvoru Ludvika Svetega«.
Pravi biser v refektoriju je gotski krilni oltar, ki je nekoč stal pozabljen in zapuščen že mnogo stoletij v krstni kapeli mestne župne cerkve. Je to tako mojstrsko delo, da ga ni na Slovenskem enakega. V glavnem ločimo na oltarju tri dele, takozvano predelo, srednji del z gotsko rezbarijo in zgoraj zaključeno gotska krila, od katerih je troje pritrjenih in dvoje premakljivih. Odprti oilar nam pokaže svojo praznično, zaprti pa svojo delovniško lice. Sedaj k prvemu! V treh rdečih, fino posrebrenih okvirjih so na zlatih, nežno graviranih ploskvah nabožni prizori. Na srednjem, polju vidimo Marijino smrt v krogu apostolov, levo sv. Hijeronima, desno sv. Marka z evangelijem, obema ob nogah po enega leva. Če zapremo oltar, zapazimo na tapetnem vzorcu med Marijo in apostolom Janezom Zveličarja na križu; levo na stranskem krilu sv. Miklavža v slavnostnem ornatu s tremi zlatimi jabolki in škofovo palico, desno pa v meniški halji sv. Bernardina s križem in knjigo v rokah. Na predeli držita dva angela v zelenih haljah Veronikin prt z Zveličarjevo podobo in tvorita z ostalim harmonično celoto, čudoviti umotvor je nastal najbrž po 1. 1455 in ga pripisujejo solnograškemu mojstru Konradu Laibu. Na nasprotni strani oltarja vidimo v mali vdolbini lesen pozlačen kip sv. Jurija v oklepu, stoječega na zabodenem zmaju. Ta umetnina, ki. je tudi dolgo bila neopažena, sodi v začetek XV. stol.
V dolnjem delu mesta stoji mogočni minoritski samostan. Prvotna stavba, ki je nastala najbrž v 1. 1229—1239, je po svojili umetninah, freskah in slikarijah precej podobna dominikanski. Kakor o-menjeno, je nastal samostan v 13. stol., torej v dobi zrele gotike, kar zlasti podčrtavajo hruškasti prerezi gotskih obo-čnih reber, cvetkasti kapiteli stebrov, novo odkrita got. okna itd., ki so jih izluščili iz ometa pri restavracijskih delih 1. 1931. Ko so odstranili levi stranski oltar, so našli skromne ostanke kamenite-ga gotskega baldahina z ličnima in vitkima stebričema. Ozadje na steni so svoj čas krasile freske, ki so pa žalibog zelo poškodovane. Pod baldahinom, ki je o-krašen s stolpiči, vidimo Kristusa-Kralja na prestolu, okoli njega pa sedijo najbrž njegovi apostoli. Zdi se, da prizor
predstavlja božjo sodbo. Posebno znamenita je Zveličarieva krona, ki je precej podobna korolingiškim.
Od freske za desnim stranskim oltarjem se pa je ohranilo le bore malo. a kar je ostalo, ie zelo važno. Predstavlja nam smrt sv. Frančiška. Na nizkem o-dru leži svetnik z lahko nagnjeno glavo in zaprtimi očmi. Okoli njega stojijo njegovi sobratje z gorečimi svečanu in križem ter objokujejo smrt sv. Frančiška.
Te važne freske so nastale v drugi polovici 13. stol. in so za našo srednjeveško ikonografijo dragocena obogatitev.
Muzejsko društvo vabi vse člane Ti ljubitelje naših umetnin na proslavo 40-letnice, ki bo jutri v nedeljo 19. novembra t.l. ob 10. uri v refektoriju mestnega Ferkovega muzeja. Ob tej priliki bo predaval ban. konservator g. dr. Fr. Stelč o ptujskih umetnostno-zgodovinskih odkritjih v zadnjih petih letih. A. S.
Krožek upokojenega učiteljstva v Mariboru
Redni mesečni sestanki. Nekdanje tova rištvo še ni izumrlo. Stanovske težnje.
V našem prijaznem Mariboru se kaj radi naseljujejo upokojenci vseh strok, da v njem prežive zadnja leta svojega življenja kolikor mogoče udobno in mirno. Naš Maribor je že po svoji legi in milem podnebju — razen letos, ko se je vreme docela izneverilo vsem tradicijam — kakor nalašč ustvarjen za to. Velikomestnega trušča ne pozna, da bi šel upokojencem na živce. Mesto ni preveliko in si kmalu v prosti naravi, če si je poželiš. Vendar je pa že toliko, da te ne spozna vsak paglavec na cesti in hodiš lahko mirno in nenadlegovan. Pa še nekaj ima naš Maribor, česar nimajo druga mesta. Tista prijetna domačnost, ki vlada med različnimi sloji in dela življenje tudi v sedanjih težkih časih ne samo znosno, ampak tudi prijetno. V Mariboru ni kast niti med aktivnim uradništvom, še manj pa seveda med upokojenci. Za zabave in razvedrilo pa je preskrbljeno tudi dovolj, včasih še preveč. Tudi življenje ni v Mariboru ravno predrago, kar je treba zlasti dandanes tudi vpdštevati.
Vse to je privabilo v Maribor veliko število upokojencev vseh vrst. Prišlo bi jih pa še mnogo več, ako bi bile stanovanjske razmere zlasti prva leta po prevratu ugodnejše. Saj še sedaj primanjkuje zlasti manjših stanovanj.
Nobeden drugi stah pa nima med seboj tako tesnih stikov kakor prav upokojeno učiteljstvo. To je nekaj povsem naravnega in samo ob sebi umevnega. Tovarištvo je postalo med učiteljstvom že tradicija. In ta tradieija- ni mogla izginiti iz njihovih vrst z upokojitvijo. Nehote so iskali drug drugega, dokler se niso našli. In tako si je že v prvih letih po prevratu osnovalo upokojeno učiteljstvo v Mariboru svoj krožek, ki prireja vsak mesec
redne sestanke. Enkrat na mesec se zberejo v kakšnem lokalu in kramljajo o časih, ki so bili ter si potožijo križe in težave, katere jih tero sedaj.
Pa bi kdo mislil najbrže, da so sestanki teh starih kulturnih pionirjev pusti ia dolgočasni. Pa bi se temeljito zmotil. Na teh sestankih je navadno prav živahno in kratkočasno. Nekaj uric ti mine, da se komaj zaveš. Slišiš marsikaj resnega, a tudi pikrih šal ne manjka, da se lahko prav od srca nasmeješ. Krožek obiskuje tudi lepo število upokojenih učiteljic in pa vdov po učiteljih. In vse se počutijo ob takih prilikah kakor ena sama družina. Zato se teh sestankov prav rad udeležuje vsak, kotrnur le dopušča zdravje, da zamore iz hiše.
Tak reden sestanek je imelo upokojeno učiteljstvo pretekli četrtek. Udeležilo se ga je nad 40 tovarišev, in tovarišic. Vodja krožka je obširno poročal o sestanku zastopnikov vseh organizacij upokojencev v državi, ki se je vršil v Slavonskem Brodu sredi oktobra. Zakaj tudi upokojenci morajo braniti svoje pravice. Tudi oni imajo svoje težnje, ki jih je treba zastopati. In zato so se organizirali po vseh večjih centrih. Tudi v Mariboru obstoja društvo državnih upokojencev. Ima že nad 600 članov, dasi se je ustanovilo še-le spomladi. Ljubljana ga sicer gleda malo postrani, a upokojenci se ga le oklepajo, ker jiim nudi stanovsko pravne nasvete in tudi gmotne dobrine z raznimi popusti, Tega Ljubljana ni mogla, ali pa ni hotela. Zato se je Maribor osamosvojil.
Mariborsko upokojeno učiteljstvo je lahko za vzgled stanovske zavesti in tovarištva tudi drugim kategorijam držav? nih upokojencev.	Hospitant.
Piuj
Smrtna kosa. V Mosteh pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. je umrl ugledni in obče spoštovani posestnik Jakob Horvat, oče našega naročnika in odvetnika dr. Antona Horvata. Dosegel je visoko starost 84 let. Preostalim naše sožalje!
Oficirska čitalnica za ptujsko garnizijo, ki se prav lepo razvija, je imela te dni svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen novi odbor. V odboru je 5 aktivnih in 5 rezervnih oficirjev. Za predsednika so si izvolili kapetana Stojkoviča, za častnega predsednika pa podpolkovnika Šarca.
Krajevni odbor Rdečega križa v Ptuju bo izvedel v drugi polovici meseca novembra t. 1. nabiralno akcijo starp in po-
nošene obleke ter perila za najbednejše otroke v Halozah in rudniških revirjih Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. V vsaki hiši leži nekaj nerabne in ponošene obleke, katero bi ti siromaki še koristno uporabili. Zato pričakujemo, da ne bo hiše, ki bi odpravila nabiralce praznih rok!
Kino. V soboto 18. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 19. t. m. ob 18.30 in 20.30 se predvaja velefilm »F. P. 1 ne odgovori«, v katerem igra Hans Albers in Peter Lorre. Kot dodatek kulturni film ZKD in Foksov tednik.
*rkomin?a!te» ce
ste prišli do njega, in katerega je toliko, da lahko po njem brezskrbno grabite z rokami.
Ali sem sanjal? Listnica je bila. vendar še vedno tam. Šlo je za to, da sc je polastim. Kakor hitro dospem v Foggio, jo vzamem, sc dam zapeljati v gostilno in tam v zaklenjeni sobi razrežem listnico, potem ko se dobro uverim, da ni morda špranj ali lukenj v vratih.
Tisočaki se bodo kar vsipali iz nje. Potem zakurim velik ogenj in zapalim listnico. Ne smem pustiti sledu. Spomnil sem se tudi, da moram odnesti malo kiju čavnico in kovinsko zaponko. Koliko zlo činov so že odkrili zaradi malenkostnih pozabljenj!
Toda, pri moji veri, jaz bi tako stvar že pametno napravil!
Zdajci se mi je zazdelo, da je Foggia blizu in hotel sem se dvigniti, da vzamem listnico, toda neka notranja sila me je še držala na sedežu, kakor bi bil pritrjen z močno gumo.
Kako je škoda, če ni človek nikoli kradel. Telesna vzgoja za kretnjo manjka. Počakajmo še drugega predora... Dru-
gi predor pride, pripravljam sc, da sc dvignem, a pri medli luči, ki razsvetljuje voz, vidim veliko punčico, ki me gleda. Bil je tisti možak. Ta punčica me je zadržala. Toda bilo je treba nekaj storiti; vzdihnil sem, kakor človek, ki mu je prevroče :
»Joj, kako je vroče!« in vrgel odejo, s katero sem bil pokrit gor na mrežo, tako da je zakrila listnico.
Stvar sem napravil izborno; pretegnil, sem se in napravil, kakor da spim še naprej. In mislil sem si: če pridem v Foggio, se bom delal nevednega, kajti spal sera, ali ne? Ne, ustavil se ne bom več v Foggio, ne peljem se več v Brindisi; takoj se vrnem v Milan, v Pariz; naravno, saj moram v Parizu urediti svoje zadeve, in čc bi mi kdo dejal:
»Vi ste vzeli listnico.«
»Kakšno listnico? Jaz nikoli.«
»Tole tukaj.«
»Kje?«
»Pod vašo odejo.«
»Še zapazil nisem tega' ' 'sipica sem, listnica tja. Spal sem. z»>;j sem, rja kličejo Foggia, zagrabil sera v«a v naglici
in kaj hočete, ali naj bi bil vedel, da je ta mali predmet zavit v mojo potno odejo?«	—
Med tem, ko sem tako mislil, se je moj speči sopotnik premaknil in je vstal.
Kakšen grd obraz! In obšla me je misel, da se je delal zaspanega, enako kakor jaz in da je uganil vse moje misli.
Pri tem je vlak mahoma z truščem zavozil pod prištrešje postaje v Foggiji. Vlak se še ni bil ustavil, ko je možak bliskoma sunil mojo odejo vstran, zagrabil listnico, odprl vrata, skočil na nasprotni strani iz voza in stekel preko tirov. »Tat! tat!«, sem hotel zakričati. Hotel sem izstopiti in hiteti k izhodu, kjer sta stala na straži dva karabinjerja ter jima reči:
»Gospoda, v vlaku je bila pozabljena listnica, neki možak jo je vzel, skočil na tir na nasprotni strani postaje in zbežal. Tecite za njim in zagrabite ga!«
Toda Čudež božji, tu zagledam moža, kako se sprehaja semtertja po peronu in se razgovarja z načelnikom postaje.
»Kaj naj si mislim. To je res popolen tat.«
Še bolj sem se pa začudil, ko se je vlak začel premikati in je možak stopil na va-gonove stopnice ter odprl vrata, a gani nihče zadržal, kot se to zgodi, če hoče nekdo stopiti v vlak, ki se že premika.
In mož je spet sedel meni nasproti.
Vozili smo se preko Puglie. Mož me je vprašal z najvljudnejšim smehljajem.
»Ali vam je morda dim neprijeten?« Imel je napol toskanski glas.
Potem je dejal:	»Sedaj	pa na delo-
Delam tudi v vlaku.«
Z majhnim ključem je odklenil listni-co in pokazala se je (moje izubljene oči so gledale) množica uradnih listin, vse lepo urejene. Gospod se je predstavil-Bi' je železniški inženjer, imenovan za vodjo odseka v Brigisiju.
Govoriva o železnicah.
»Promet se vrši dobro; škoda samo-da so tudi v naše kraje zašli zločinci, ki so specialisti za železniške tatvine.«
»Jih pač ne bo težko spoznati in z*" preti,« rečem jaz.	.
»Narobe, na oko so povsem spodoW*> ljudje, kakor na primer vi.
Trg Središče
Ob 500-Ietnici priznanja sredižkih tržkih pravic
V južnovzJiodnem delu Slovenskih goric, nekako tam, kjer se od Mure navzdol spaja nekdanja štajersko-medmur-ska odnosno sedanja dravsko-savska pokrajinska meja z reko Dravo, leži naš stari, napredni trg Središče. Zgodovinski podatki*) in izkopine dokazujejo, da je nastal iz porušene rimske naselbine, kastela (400 p. Kr. r.), nazvanega »Guir-ta« (in media Curta), kar znači približno po naše: v sredini ali v središču.
Slovenska zemlja med Muro in Dravo tudi v dobi pred Atilom (453) ni spadala pod kraljestvo vzhodnih Gotov, ampak ie pripadala Longobardom, ki so jo po brezuspešnih bitkah prepustili Avarom. Bojeviti Avari so jo razširili na naše kraje. Ker se Avari niso bavili s poljedelstvom, so potrebovali nekoga za krčenje gozdov in nadelovanje polja, in ta nekdo so bili naši predniki Slovenci, ki so po letu 568 po K. začeli prodirati Proti zahodu, osvoječ si v krvavih bitkah zemljo Ob Muri, Dravi in Savi, torej zemljo po vsem južnem Štajerskem, Kranjskem in Koroškem.
Četudi so potujoči Avari gospodovali nad Slovenci, ki so jim obdelovali zemljo, ne izključuje to zgodovinske resnice, da so si Slovenci pod Avari ustvarili stalna bivališča, iz katerih so polje obdelovali in živino redili. Tako je naravno, da je nastala kmalu po prihodu naših Pradedov v 6. stole tm v okolici središki slovenska naselbina kot matica poznejšega odnosno sedaniega trga, to pa zlasti radi tega, ker je tukajšnji svet ugoden za poljedelstvo in ker si razvoja prc bivalstva ne moremo domnevati drugače kot na sledovih po Avarih in Hunih porušenih stavbah. To dejstvo podkrepu-jejo tudi v središki okolici najdene starine iz kamene, brončene in rimske dobe. Panonski Slovenci so, kakor ostali Slovani, živeli v zadrugah, to je v velikih družinah, kjer so vsi člani staii pod nadzorstvom starega očeta. Več takih domov se je sčasoma razvilo v vas, pozneje pa v trg ali mesto.
Kot prvega kralja Slovencev, v kolikor je ormoško-ljutomersko ozemlje pripadalo v njegovo kraljestvo, navaja kro nika središkega trga kralja Sama (623— 658). Po njegovi smrti je pripadla Panonija, na katerem ozemlju je ležalo Središče, Frankom, ki so pomenili predstra-žo nemškega cesarstva. Slovenji so se Frankom sicer žilavo upiral', toda nemškega jarma se niso mogli otresti. Zlasti poghmno se je bojeval knez ^slovenske zemlje« Ludovik, v čigar kneževini ie bila naselbina sedanjega trga Središče. V dobi med 795 in 1199 pripoveduje Zgodovina o pokristjanjenju panonskih Slovencev in večkratnih madiarskih vpa dih na slovensko ozemlje, ki so kone-Čno prenehali z zmago Friderika Ptujskega (1199) pri Veliki Nedelj'.. Radi te zmage je ozemlje od Velike Nedelje do Središča in Sv. Miklavža postalo last deželnega glavarja vojvode L.copolda in le bilo priklopljeno štajerski deželi. V znak hvaležnosti za zmago je Friderik Ftujski podaril svoje posestvo pri Veliki Nedelji križarjem, ki še dandanes obdelujejo svoje obsežne vinograde v ormoškem okraju.
O središki naselbini nam je torej go-Vc-riti še-le leta 1200. Gospodstvo nad središko naselbino so imeli mcnjavaje Ptujski gospodje m sclnograški nadškofih Prvikrat imenuje zgodovina v letu >433 grad In trg Središče z mitnico in Sodnijo, ki jo je podedoval takratni gospodar Janez Schaunberg s pravico, da sme pridržati grb »ptujskih gospodov«. *Toda že leta 1486 so morali Schaunbergi Prepustiti Središče in Ormož Barbari Frankopanski in njenemu rcnžu. ki je s Posebno listino obnovil in pobdi, ttške Pravice, to pa zato, ker je prejšno listino PPiČil požar.
Zgodovina pa omenja »grad središki j** Središče« že mnogo prej (1255). Trske pravice Središčanov pa segajo že Pied leto 1433. Središče torej r.i postalo trSS v enem dnevu, kot se to marsikje ?godi dandanes, ampak je hodilo svojo razvojno pot dolga stoletja. Od tistih dob
*) Po knjigi »Trg Središče, kraiepis in
*&*dovina«. spisal prof. dr. Kovačič.
imajo Središčani tudi svoj lastni grb: pet srebrnih kolobarjev in 'rije topoli. O postanku grba pravijo, da gre zasluga za pridobitev središkemu kovaču, ki je graščinsko kolo tako izvrstno popravil, da je graščak dovolil uporabo grba v znak hvaležnosti za popravilo. V 16.,
17.	in 18. stoletju so gospodarili središkemu trgu ormoški graščaki. Turško kopito je večkrat stopilo na središka tla. O stalnih razprtijah z graščaki vodi zgo dovina obširno evidenco. Opisuje tudi podivjanost »Krucov«, ki so grozovito ropali, požigali in razsajali med Muro in Dravo tako, da se je ta beseda ohranila med našim ljudstvom kot nekaka označba predrznega, nevstrašenega divjaštva brez sočutja in vere. Kot zadnjega graščinskega gospodarja trga Središče imenuje zgodovina Franca Konigsackerja (1840). Z letom 1848. pa je, kakor znano, prenehalo graščinsko podložništvo.
V dobi avstrijskega cesarja Franca Jožefa (1848) je, če abstrahiramo boje z Madjari, največjega pomena prebujenje narodne zavesti in hrvaško-slovenske vzajemnosti. Središki dijaki so študirali v Varaždinu in so prežeti ilirskega duha (Stanko Vraz, dr. Štefan Kočevar) ustvar jali podlago za osamosvojitev jugoslovanskih. narodov. V dobi absolutizma zabeležuje zgodovina (1850) ločilev u-pravne in pravosodne oblasti, uvedbo porotnih sodišč in orožništva. Središče je bilo podrejeno okrajnemu glavarstvu v Ptuju in okrožni oblasti v Mariboru. Leta 1860 so dobili Središčani z zopetno uvedbo ustave svojo deželnozborsko volilno okrožje ter bili uvrščeni v volilno skupino mest in trgov, ki je prinesla v kmetskih občinah prvikrat zmago sloven skega kandidata Hermana.
Središčani so bili vedno dostopni za narodno delo. Že 31. 5. 1867, ko je napravila ljutomerska Čitalnica izlet v Sre dišče. so jo tržani navdušeno pozdravili. Nekako v tem času so sodelovali Središčani pri ustanovitvi »Hranilnega in posojilnega društva v Ormožu« ter si ustanovili bralno društvo »Edinost«. Po več ali manj nepomembnih dogodkih je bila 1907 uvedena splošna direktna volilna pravica, dve leti kesneje pa nova volilna postava za deželni zbor. Takrat je bil prvič izvoljen v kmečki skupini v državni zbor sedanji senator dr. Miroslav Ploj, dočim je slovenski kandidat Rebek pri volitvah v mestni skupini za deželni zbor ostal v manjšini.
Izza 16. in 17. stoletja se je do današnjega dne ohranilo v Središču več rodbin, ki so najstarejše korenine v Središču. Mnogo se jih je priselilo iz sosednega Medmurja. Popis posestnikov iz 1. 1795 navaja 142 imen, ki so postali v novejši dobi deležniki skupnih zemljišč, v kolikor so te neposredno hasnovali. Tr-žka občina Središče je že od nekdaj slavila kot bogata. Skrbno sestavljeni občinski računi dokazujejo, kako pametno in varčno se je gospodarilo. Občina ima okrog 200 oralov zemljišč, medtem mnogo gozdov in polja, ki jih občinski odbor oskrbuje in čijih donosi se stekajo v občinsko blagajno, ter okrog 200 oralov veliko površino pašnikov, ki je last starih središkiih občanov in jih oskrbuje za to izvoljen poseben gospodarski odbor.
Trg Središče im« 236 hiš in 1152 prebivalcev in meji severno na okraj Vo-dranci, up. obč. Kog, izhodno na občino Macinec v savski banovini, zapadno pa na kraj Obrež up. obč. Središče, dočim dela južno mejo reka Drava. Prebivalstvo se peča po veliki večini s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom. Razen umetnega mlina tvrdke J. Zadravec, električne žage Kočevarjevih naslednikov ter središke Oljarne ni v trgu nobene Industrije, naseljenih pa je okrog 60 obrtnikov različnih strok, ki so pa po večini obenem tudi poljedelci. Gostiln je 5, točilnica ena ter tri trgovine z mešanim blagom, ki pa se sporedno bavijo tudi z eksportom sadja in jajc.
Trg Središče ima lastno župnijo, čije sedež je tik ob meji središkega ozemlja, na Grabah bivše občine Obrež. Osnovna šola je 6razredna hi slovi že od nekdaj po svojih dobrih učnih uspehih. Obrtno-nadaljevalno šolo obiskuje okirog 40 o-
brtniških vajencev. Tu in tam se prirejajo tudi tečaji in poučna predavanja. V komunikacijskem oziru veže Središče glavna državna cesta Maribor - Čakovec, banovinska cesta Središče - Ljutomer ter banovinska cesta Središče -Štrigova in več v dobrem stanju vzdrževanih občinskih cest. Z lastno občinsko hišo »rotovžem« ter primernim upravnim in varnostnim aparatom je preskrbljeno za redno upravo občine. Ker ima Središče svojo železniško postajo, kjer imajo poleg vseh osebnih postanek tudi dnevni brzovlaki ter poštni urad z brzojavno in telefonsko centralo, bi bil to idealen kraj za letoviščarje, kojim ni do prevelikega luksusa, pač pa do prijetnega miru, krasnih izletov v naravo, hladnih dravskih valov ter do cenene in odlične preskrbe.
Tudi organizacij Sredliščanom ne manj ka. Imamo dve hranilnici in posojilnici, Gasilno društvo, Obrtno društvo, Obrtno zadrugo, Sokolsko društvo, Društvo kmetskih fantov in deklet, Strelsko družino, Kmetsko gospodarsko zadrugo, Zadrugo za rejo bikov, Gospodarski odbor deležniškega premoženja in še več sličnih koristnih naprav. V zadnjem času smo dobili tudi spomenik v svetovni vojni padlim žrtvam, ki ga je g. ban dr. Marušič dne 29. X. osebno odkril. Središka občina ima lastno električno centralo, je bila svojedobno na glasu kot ena najbogatejših občin ter do pred kratkim niso občani plačevali nobenih občinskih doklad. Tok časa *in izredne gospodarske razmere pa so tudi njo prisilile k u-vedbi doklad.
Središčani slove po svoji gostoljubnosti. Sicer pa jim pravijo ljudje, da so »sami za se«. Ta prislovica se je Središčanov poprijela v oni dobi, ko so še lepo složno nastopali in soglasno volili slovenske kandidate v graški deželni in dunajski državni zbor, to pa seveda v največjo jezo Nemcev, ki so zato v svoji onemoglosti krstili Središče za »Das windische Mos^au«.
Zunanja oblika naših hiš je čedna. Po navadi obstoje hiše iz dveh sob, kuhinje in shrambe, hlevi pa iz oddelka za krave, konje in posebej še svinjakov. Vsepovsod vlada red in čistoča, prebivalstvo je varčno, delavno in le posebne priložnosti povzroče, da si ga Središčani denejo malo »pod kapo«. Redna izjema je le, če se hodi po vino v gorice. Središčani radi pošiljajo svoje otroke v šolo ter v verskih ozirih ne zaostajajo za svo jimi podeželskimi sosedi. Svoje prednike zelo spoštujejo. Ponosni so, da je iz središkiih vrst izšlo mnogo odličnih učenjakov, duhovnikov in posvetnih izobražencev ...
Gel 6o&čm£, ugodju.
Za uspehe v življenju nam je treba zdravja in optimizma. Trpljenje in depresija sta oviri vsakega napredka. Aspirin tablete odpravijo bolečine in vračajo zdravje.
ASPIRIN
©
pod S W, T407 od 1. m
OjUj h
V pred- in medvojni dobi so si stekli PTav posebnih zaslug za Središče pokojni župani Čulek, Kočevar in Šinko (1901—1919). V dobi županovanja zadnjega v prvih letih tega stoletja je občina uvedla — kot prva za občino Kokarje, — samo slovensko uradovanje. Volilni izidi trga Središče so bili vedno v narodnem in naprednem oziru odlični. S komasacijo občin je bil naš trg združen z bivšo sosedno občino Obrež in z delom bivše občine Šalovd, dasi bi Središčani rajši ostali občina »za se«, kakor so to pravico oblasti priznale večini trgov na Slovenskem. Upajmo, da še v tem oziru ni spregovorjena zadnja beseda in da se bo našemu priljubljenemu županu g. Kolariču s pomočjo novoizvoljenega upravnega odbora posrečilo doseči osamosvojitev našega trga in ohranitev naših 500Ietnih trških pravic.
Svoj skromen članek s tem končam. Napisal sem ga z namenom, da prispevam k medsebojnemu spoznanju kot hvaležen spomin Središčanom, ki so skozi stoletja ohranili in branili svojo nacionalno zavednost in jugoslovansko miselnost	Jakob	Zadravec.
Konjice
Rapallskl večer je priredilo Sokolsko društvo 11. t. m. v dvorani Narodnega doma. Dvorano, v kateri so bile slike našega vladarja, prestolonaslednika in Ganglova okusno dekorirane, je članstvo Sokola napolnilo do zadnjega kotička. Sokolski orkester je zaigral sokolsko- koračnico, nakar je starešina dr. Mejak uvodoma obrazložil pomen prireditve, sokolič Zdovc in sokoličica Slatin škova sta deklamirala priložnostni pesmi, nato pa je brat starešina imel daljše predavanje o položaju naših rojakov v Italiji, obrazložil bistoriat rapall-ske pogodbe in zavzel stališče napram krivicam, ki se gode našim rojakom onstran Snežnika. Orkester je zaigral na koncu predavanja državno himno, prisotni pa so navdušeno vzklikali kralju in Jugoslaviji. Tekom večera je imel društveni prosvetar Ivan Nemec nagovor o Ganglovi 60. letnici. Ves večer je potekel izredno lepo in spada med najlepše prireditve ‘Sokolskega društva.
Maistrove borce iz konjiškega okraja poziva poverjenik dr. Ervin Mejak, da se polnoštevilno udeležijo proslave 15. letnice osvobojenja Maribora v soboto
18.	in v nedeljo 19. t. m. Člani, ki še niso dvignili legitimacije pri poverjeniku, naj to store nemudoma, istotako naj oni borci, ki se še niso prijavili, to store v kratkem.
Josip Vester kamnoseški mojster, tajnik vitanjske posojilnice in bivši dolgoletni prvi slovenski župan trga Vitanje, je legel 14. t. m. k zadnjemu počitku na vitanjskem pokopališču. Bil je mož po-
štenja, zvestobe in zanesljivosti, vsflcdar odločen, nacionalno napreden borec. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva, številni prijatelji in znanci tndi iz drugih krajev. Okrajna organizacija JNS iz Konjic je poslala delegacijo gg. Alojzija Križniča, dr. Ervina Mejaka in Cirila Žagarja, udeležila sta se pogreba pa tudi okrajni glavar dr. Mate Sohač in sodni starešina Gvidon Mihelič. Na grobu so govorili gg. dekan Žagar iz Nove cerkve, dr. Ervin Mejak za okrajno organizacijo JNS m Ernest T®er za Gasilno društvo. Občina in razna društva so položila na grob lepe vence. Značajnemu možu bodi ohranjen med nami lep spomini
Osebna vest. Sodnik okrajnega sodišča g. Leopold šmalc zapušča te dkn Konjice, kjer se je kot predsednik Strelske družine in pri Sokolskem društva prav uspešno udejstvoval. Na novem službenem mestu v Radovljici želimo g. sodm-ku mnogo zadovoljstva. Na njegovo mesto pride g. sodnik dr. Leon Berile iz Maribora, znani agilni »Trigiavamv
Opomin med vrstami.
Na neki ženski realni gimnaziji je pro* fesorica, ko je bila nasajena, kričala nad svojimi učenkami tako-le:
»Pazite se, opice mlade! Če me boste razjezile, bom postala besna kakor levinja! . . .«
Te njene besede je slišal ravnatelj in takoj napisal naslednjo okrožnico:
»Da se ne bi gospe profesorice po nepotrebnem razburjale, opozarjam, da je zavod ženska realna gimnazija in ne trop ska džungla . . .«
Kulturne vesti
Nastop koloraturne pevke Anny Fuchs-ove v Mariboru. Višek letošnje koncertne sezone bo nedvomno nastop dunajske operne koloraturne pevke gdč. Anny Fuchsove na opernem koncertu 2. decembra v veliki kaziuski dvorani. Vsa dunajska glasbena kritika imenuje gdč. Anny Fuchsovo po njenih zadnjih velikih uspelih nastopih drugo Toti dal Monte in še dejstvo, da je učenka bivše berlinske primadone ge. Lotte Klein-Skaretove dovolj karakterizira to veliko koloraturno umetnico. V Mariboru se nam bo predstavila z arijami iz oper: Rossini »Angelina«, Donizetti »Lucia di Lammermoor« in »Don Pasquale«, Verdi' »Rigoletto« in kot višek svoje umetnosti' bo zapela še znamenito Delibesovo arijo (Glocken-arie) iz opere »Lakme«, s katero sta si tudi najboljši svetovni koloraturki Toti dal Monto in Amelita Galli-Curci - osvojili svet. Razven gdč. Anny Fuchsove bosta še sodelovala bivša člana mariborske opere ga. Vida Zamejič-Kovičeva in g. Fran Neralič z arijami iz oper: Meyer-beer »Prerok«, Verdi »Trubadur«, »Ote-lo« in drugimi ter orkester državnega učiteljišča. Na ta velik operni koncert opozarjamo že danes, ker bo nedvomno eden naj večjih in najzanimivejših, saj se bodo izvajale predvsem najtežje operne arije, katerih v Mariboru sploh še nismo slišali.
Pavel Golia: »Kultilma prireditev v
Črni mlaki«. Kot H. zvezek zbirke »Slovenske poti«, ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, je pravkar izšla nova, še ne uprizorjena veseloigra pesnika in dramatika, ravnatelja ljubljanske drame Pavla Golie »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Nova veseloigra je nekaka naša komedija zmešnjav. Dva Rusa se po naključju priklatita v Črno mlako, kjer ondotni rodoljubi in vrli kulturni delavci pravkar pripravljajo mogočen sprejem »prijatelja naroda«, profesorja Nemca iz Prage. Brezposelna Rusa Si »izposodita« obleko profesorja in njegovega asistenta, ki si pred mestom privoščita ko-pelj. Tako postaneta Rusa deležna vseh časti', ki so namenjene »prijatelju naro da«. Profesor Nemec in njegov asistent prideta kajpak v hudo zadrego, in ker ne moreta prepričati vrlih rodbljubov, da sta to, kar sta v pesnici, ju poženejo na cesto, dokler se zadeva ob konctf ne pojasni in ne izlije v splošno slovansko navdušenje. V okviru tega dejanja Se je avtor veselo ponorčeval iz našega malomeščanskega življenja in postavil pred čitatelja, odtlosho bodočega gledalca vse polno šmdšnih karakterjev ih komičnih prizorov. »Kulturna prireditev v Črni mlaki« je lahka, neprisiljena in zelo zabavna veseloigra, ki bo gotovo prešla v repertoar naših podežeftiih odrov. A tudi čitatelj, ki je ne bo videl na odru, bo imel ž njo mnogo vedre zabave. Prav teko priporočamo knjižno izdajo občinstvu, ki jo bo -kmalu videlo na odru v Ljubljani, in menda še v drugih naših mestih. Kdor jo prej prečita, bo gotovo še bolj užival; v igri! Okusno opremlje na. knjiga stane 33 Ditt in se dobiva v knjigarni Tiskovne r zadruge.
Anton Ocvirk: Razgovori. (»Slovenske poti«, IX—X zvezek, str. 173.) Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Pravkar se je pojavil' na našem knjižnem trgu nov, tokrat dvojni zvezek zbirke »Slovenske poti«, ki jo izdaja »Tiskovna zadruga«. Ta zvezek prinaša dolgo priča kovane »Razgovore« pesnika in kritika Antona Ocvirka’. »»Razgovori« - So nastali v času avtorjevega dveletnega bivanja v Parizu. Sedem odličnih francoskih in ruskih pisateljev je predmet te knjige! vsakega izmed njih je avtor obiskal in zabeležil njegovo’ izjavo, še prej pa je temeljito proučil njegovo delo. Andre Gido, Šestov, Georges Duhamel, Nikolaj Bergjajev, Aridre Maurois, Alekse. Remizov in Paul- Hazard, imena, ki jih pozna vsak literarno izobražen čitatelj so-zastopani v tej izredno zanimivi knjigi.; O vsakem je avtor napisal esej, ki v njem karakterizira njegov duševni profil in označuje najpomembnejše spise, Tako je čitatelj dovolj pripravljen na drugi del, kjer avtor opisuje obisk na njegovem domu z vsemi značilnostmi do mačega vzdušja in podaja vsebino raz govora o najvažnejših literarnih in sve tovtiih vprašanjih. Založnica pa je vsak razgovor opremila; s; portretom na po-*>	j	’:;:i:Lb	a.
Ministrstvo prosvete je na podlagi ‘zakona o učnih knjigah za osnovne in meščanske šole, 'učiteljišča'in srednje šole izdalo 19. avgusta 1933. s. n. br. 28063 odlok, s katerim ne dovoljuje več uporabe naslednjih slovenskih učnih knjig: A) dr. Ivan Grafenauer,- Slovenska čitanka za'višje razrede Srednjih in njim sorodnih šol IVIII.'in IV. del; Zaradi tega so sedaj peti, sedmi m osmi razred srednjih šol v dravski banovini brez vsake čitanke za pouk' slovenskega jezica- in književnosti, kar' je prvi primer po letu 1853. B) Pajk-Kržišnlk, Zemljepis za srednje šole I. del: zato je letos prvi razred srednjih šol brez slovenske učne knjige za .zemljepis. Nadalje je ministrstvo prosvete odredilo,, da smejo 1. 1932 odobreno Slovensko čitanko s slovnico za II. razred srednjih in njim sorodnih šol, ki so jo sestavili profesorji dr. Bajec, dr. Kolarič, dr. Rupel, Sovre in Šolar, učenci uporabljati le pod pogojem, da iztrgajo iz nje prvih 16 stra-ni.
Številne srbskohrvatske knjige, ki se zadnji čas uvajajo po nekaterih srednjih šolah dravske banovine samo zato, ker se starejše slovenske učne knjige ne skladajo popolnoma z učnim načrtom, nasprotujejo osnovnemu didaktičnemu načelu, da učna knjiga podajaj učno snov v učnem jeziku. Vse te odredbe zoper učne knjige zanašajo v naše šolstvo nered, zaradi česar pada višina pouka m vzgoje.	..
Te odredbe povzročajo dalje težko škodo založništvom, ki so nekatere knjige založila šele pred kratkim (dr. Ivan Grafenauer, Slovenska čitanka IV. del 1930 je bila odobrena od min. prosv. S. N. br. 41293 z dne 4. nov. 1929, tako, da je letos šele četrto leto v uporabi in ji še ni potekel rok, predpisan po zakonu o šolskih knjigah, § 2) J Zasebna založništva ne morejo spraviti' v sklad dejstva. da so bili prepovedani dr. Grafen-auerjeve Slovenske čitanke L, lil. in IV.
Problemi našega šolstva
Z RESOLUCIJE, SPREJETE NA SESTANKU ZASTOPNIKOV KULTURNIH ORGANIZACIJ IN ZAVODOV V LJUBLJANI 3. t. m.
del, ne pa tudi II. del, ki je izšel v kr.
zalogi šolskih knjig y Ljubljani 1922. S tem se založništvom upravičeno vzbuja strah pred nadaljnjim zalaganjem slovenskih šolskih knjig,. Zelo občutno so prizadeti 'tudi starši, ki morajo kupovati vsako leto noye knjige. Zlasti veliko upravičene nejevolje povzroča uvajanje novih knjig med šolskim letom, zaradi česar si morajo učenci nabavljati v istem šolskem letu kar po dve različni - knjigi za isti predmet. Tako ravnanje ustvarja razdor med šob in -domom, v dijaku pa ruši potrebno spoštovanje do avtoritativnosti.
Zaradi tega smatrajo podpisane organizacije in ustanove za svojo dolžnost, da 'opozore na obstoječi nered in predlagajo naslednje: 1. Poskrbeti je treba za učne knjige vseh predmetov, pisane v slovenščini, ker je v dravski banovini slovenščina edihj učni jezik. 2. Ker je slovenščina historično, Slovnično in literarno opredeljen jezik kakor srbohrvaščina, je potrebno,., da se oba jezika s slovstvom poučujeta v vseh razredih deljeno po samo slovenskih in samo srb-skohrvatskih učnih knjigah. 3. Ministrstvo prosvete naj’bi dovolilo uporabo zadnji čas nenadoma prepovedanih slovenskih Učnih knjig,, dokler ne dobimo novih. 4. Naj bi ministrstvo prosvete .dijakov ne sililo, da na nepedagoški način trgajo iz knjig; liste in tako knjige kvarijo. Če ministrstvo misli, da je v knjigi kaj mladini škodljivega, naj bi to sporo čilo sestavljalcem čitanke, da jo dogovorjeno popravijo. ” 5. Ministrstvo prosvete in prosvetni svet naj bi pri izda janju odredb o slovenskih učnih knjigah upoštevalo mnenje in predloge odsekov za šolske knjige, pri stanovskih organizacijah posameznih šolskih vrst. 6. Učni načrti naj bi se uvajali postopoma in se objavljali vsaj eno leto naprej. 7. Monopol šolskih knjig in zvezkov je škodljiv narodnemu gospodarstvu in narodni omiki, zato naj bi se odpravil.
Ssert
ISSK Maribor-
SK Železničar
Na igrišču SK Železničarja se bo jutri, v nedeljo 19. t. m. odigrala v Mariboru zadnja prvenstvena tekma podzvezne lige LNP, in sicer med ISSK Mariborom in SK Železničarjem. Tekma se bo pričela ob 14.30. Igralo se bo ob vsakem vremenu.
Sokolske vesti
Ganglova proslava v mariborski župi
. Tudi mariborska sokolska župa je 'skromno, vendar pa na zelo svečan način proslavila trojni jubilej prvega namestnika staroste Sokola kraljevine Jugoslavije br. Engelberta Gangla. Po vseh edinicah so se ob severni, meji preteklo nedeljo vršile društvene slavnosti,, ki so jih vodili staroste ali-pa načelniki. V vznešenih besedah so predstavili navzočemu članstvu SVojega bVhta jubilanta, ki si je pridobil nevenljive zasluge za naše Sokolstvo. Nekatera društva pa so na isti dan priredila komemoracije in so navzočim bratom in sestram društveni funkcionarji obrazložili krivico,, ki se je zgodila našemu narodu s podpisano, ra-pallsko pogodbo pred 13. leti. Tako sta se obe proslavi zlili prav za prav v eno, in sokolsko bratstvo je dalo duška svojemu vzvišenemu smotru. Noben Sokol ne more prenašati krivicp in zato je tudi Sokolstvo' zahtevalo razveljavljenje krivične rapallske pogodbe, izvršujoč Tyršev evangelij! Narod mora biti svoboden. MnogC .'dhUŠtva' pa. so s svojih proslav poslala-jubilanttt .br. Ganglu tudi brzojavne čestitke.
Dve gledališki predstavi na sokolskem odru na Teznem. »Tat., v- mlinu« in »V Ljubljano jo dajmo«, obe prireditvi sta občinstvu, ki je v zadovoljivem številu obiskalo, zelo ugajali. Moralni uspeh prireditev Je bil velik. Tudi igralci so. .v glavnem zadpvoljjli gledalce. »Tat ,V mlinu«: Žid MavŠl in hlapec Jurij sta še
sebni prilogi. Knjiga »Razgovori« ni samo pomembna novost v naši esejistični prozi, marveč: je tudi dokument, kani se-danes- odpira obzorje mladega literata in kakšni stiki so mu omogočeni. Ne dvomimo, da bo dosegla 1ep uspeh domu, zlasti med mladim izobraženstvom:
oba vživela in. odlično predstavila obe osebnosti, hlapec je v 3. dejanju sicer malo popustil, toda v zadnjem se je zopet popravil. .Rartner Katice ni bil posrečeno izbran, doktor Snoj je imel lep nastop, »V Ljubljano jo dajmo«: oče Jurij in hlapec Paul sta odlično igrala, mati je dobro igrala, .dekljl Neža pa se ni mogla vživeti vvlogo kmetskega dekleta. — Šolska, soba . je ijila prenapolnjena in je radi tega občinstvo godrnjalo. Pri poročljivo bi bilo, da bi društvo priredilo za otroke posebno predstavo, —ra
Gledališka predstava na Pobrežju.
Društveni oder uprizori jutri v nedeljo popoldne ob 16. uri. v Renčijevi dvorani »Črtiošolca«. Članstvo .domačega in sosednih drhštev naj se predstave v čim večjem številu udeleži,, vljudno vabljeni pa so tudi prijatelji sokolskih Odrov.
Pokrajinski zlet našega Sokolstva v Zagrebu. Mesec dni. po sarajevskem pokrajinskem -zletu bo v-Zagrebu pokrajinski zlet našega Sokolstva. Predzl-etni dnevi bodo v drugi polovici julija, glavni dnevi pa sredi avgusta.. Obenem s proslavo 60letnice zagrebškega Sokola, ki jč-bil pfcvi, hrvMŠKK SOkol, bo pokrajin skLzlet 'zdruŽCfriš ptosfavo 301etnice: prve seje, ki je obravnavala leta 1914. zedinjenje vsega jugoslovanskega Sokol, stva. ZletiŠče bo v prekrasnem Maksi-mitU, najpopularnejšem zagrebškem Še-taližou in izletišču. Zhrioi prostor bo približno 200 metrov dolg in 100 metrov širok. Telovadni prostor bo posejan s travb in se bo torej v tem razlikoval oc dosedanjih peščenih telovadišč, ki so bi-ia ponavadi žejo prašnh. .Sokolska manifestacija V Zagrebu b^ največja kar jih je1 doslej presto ‘ videlo. Zlet bo obvezen za' vse slovenske župe, ki se ga bodo prav gotovo v častnem številu udeležile.
Prijatelja med seboj.
— Ti si vol neumen! rn To je laž, če bi bil vol, bi me od-v tujini pa bo vzbudila pozornost, kakor , .jnah v hlev. Kakor pa vidiš* sedim s
le redkokatera naša knjiga-
* 'C.:	m	5‘t/Iia-.učailiffcfelo'1 ■ ms* j
teboj pn mizi.
Delovanje Mariborskega aha* demskega športnega kluba
Mariborskemu Akademskemu sablja-škemu klubu je uspelo dobiti si sabljaške ga trenerja v osebi odličnega mednarodno poznanega sabljaškega mojstra gosp kapetana Kuhinjke, češkoslovaškega državljana. Kapetan Kuhinjka, ki je b;l sam učenec najboljših dunajskih sablja-' ških mojstrov in se je boril tudi delj časa v prvih sabljaških klubih Budimpešte, prispe v ponedeljek 20. t. m. v Maribor ter začne takoj vežbati. Da se zat*ore trener čim bolj baviti z vsakim posamez nikom, se bodo vršile vežbe v ppedinih skupinah z omejenim številom udeležencev. Začasno so določene 3 skupine, ki vežbajo: Skupina A (začetniki): vsako sredo in soboto od 18.—20. ure. — Skupina B (začetniki) vsak torek in petek od 20.—22. ure. — 'Skupina C (iz-vežbani sabljači) vsak ponedeljek in četrtek od 20.—22. ure. Razpored velja od inči. 20. t. m. dalje.' Ako se prijavi še večje število udeležencev, se bodo uvrstile še nadaljnje skupine. Ob dovoljnern številu prijavljencev bo otvorjen še tudi poseben otroški tečaj. Vse vežbe se vrše v telovadnici dekliške'meščanske šole V Cankarjevi ul. (vhod skozi dvorišče iz Razlagove ul.). Članom Mariborskega Akademskega sabljaškega kluba daje tre ner na željo tudi brezplačne zasebne ure, siceršnjim . interesontom-nečlanom P* proti dogovorjenemu plačilu. Kljub stroškom, ki jih ima klub. radi trenerja, plačajo člani še nadalje le 10 Din na. mesec. Pismene prijave za vstop V klub je nasloviti na Mariborski Akademski sablia-ški klub, tajništvo Maribor, Aleksandrova c. 11 I, eventuelne prijave za zasebne ure trenerju s strani, nečlanov-intere-sentov pa na Ludvika Kuhinjo, kapetana pri Mariborskem Akademskem sablja-škern klubu, Aleksandrova c. 11 L
Razpis teka »Osvobojenja« za Vahtar-jev pokal v spomin narodnega borca g. Toneta Vahtarja. Start: ob 11. uri dopoldne. Proga: Ljudski vrt, igrišče ISSK Maribor - Koroščeva ulica - MaisJrova ulica - Zrinjskega trg - Kolodvorska ul. -Aleksandrova cesta - cilj Trg svobode. Dolžina proge: ca. 2200 metrov. Pravico do udeležbe imajo člani vseh klubov v ob močju J. L. A. S. verificirani, neverifici-rani, atleti, kot tudi dijaki, vojaki, in o-stali športniki slovanske narodnosti. — Tekmuje se po pravilih JLAS Zagreb. Pokal, ki ga brani g. Štefan Gerrhovšek, SSK Maraton, Maribor, je prehoden in preide v stalno last po trikratnih zaporednih in petkratnih zmagah v presledkih, Pet ostalih plasiranih tekmovalcev prejme spominska darila, vsi tekmovalci pa spominski znak. Jurija: vodja teka g. F.vgen Bergant poverjenik JLAS Zagreb, vrhovni sodnik g. prof. Pero Cestnik, zapisnikar g. HinkOl Perin, sodniki gg. Veriuti, Fišer, Smerdelj, Rak, Kramberger. Prijave brez prijavnine je hašloviti do 30. trn. do 12. ure na g. Danila Vahtarja, Maribor. Tyrševa ul. 37. Načelstvo Lahkoatletskega odseka ISSK Maribora.
SK Železničar poziva svoje člane, da se današnjega sprevoda Maistrovih borcev polnoštevilno udeleže. Udeleže pa .naj se tudi nedeljskih dopoldanskih svečanosti.
Dragocen spomin.
— Slišal sem gospa, da razprodajate zapuščnino pokojnega moža.
— Prepozno ste prišli. Prodala sem že vso njegovo zapuščnino. Obdržala sem si samo njegov dežnik, s katerim sem ga večkrat naklestila, ko je prišel pijan domov. In ta dežnik mi- je tako dragocen spomin, da ga v resnici ne morem prodat5 .
,70.13:0 otmkuap o!o_ cftmvsa
Aforizmi
Nekatere žene si ničesar drugega ne žele, kot pozabiti svojo preteklost in razočaranja.
Ženin pogled je včasih hujša kazen, kakor izrek sodnika.
Čuvaj se molčeče žene, ker te bo naučila in pripravila do tega, da boš spoštoval klepetulje!
Ženino srce je zaboj s sedmimi pečati, in vendar ima nekaj vrat. Treba jih je samo poiskati.
Pri mnogih ženah je nezvestoba samo pogrešna kombinacija v življenju.
Ko žena prekorači petinsedemdeseto leto, ima pravico razmišljati o smrti.
Zena ima trojno orožje, s katerim zmaga v življenju: dobroto, ljubezen in razum.
Ljubezen in dobrota sta starša potrpljenja.
Kjer se občuti ženina ljubezen, tam se občutita tudi toplota in lepota življenja.
Ne zadostuje samo lepota za osvajanje. Ljubeznivost in dostojanstvenost sta prav tako orožje, s katerim si osvajajo žene može.
Nič ni dolgočasnejšega od tuje sreče.
Zakon in ljubezen sta dva različna pojma. Ljubezen mine, žena pa ostane možu °a vratu.
Žena, ki je nezvesta samo enemu mo-
škemu, je po mojem mišljenju še vedno zvesta žena.
Samo žena more nič hudega sluteč lagati. Zmožna je tako lagati, da sama sebi veruje.
Ljubosumnost je za ljubezen obenem struip in protistrup.
»Klub osamljencev« v Parizu.
V Parizu je bil te dni ustanovljen »klub osamljencev«. Neki stari pro fesor Avgust Palvier je prišel na idejo, da s pomočjo časopisja propagira tak klub. In res se je priglasilo več sto oseb, ki so bile takoj soglasne s predlogom, da se uresniči ideja starega profesorja. Najeti so bili prostori, kjer se sedaj shajajo »osamljeni« Parižani in poslušajo godbo, berejo časnike, igrajo šah itd. Članarina znaša 20 Din na mesec. Vsak dan se prigla-šajo novi člani in bo klubov odbor kmalu primoran poiskati si večje prostore.
Znamka vredna 1,500.000 Din.
Filateliste vsega sveta je objelo silno razburjenje. V nekaj dneh bo v New yorku na javni dražbi prodana zbirka znamk nedavno umrlega milijonarja Arthurja Hinda, vredna okrog 2 milijardi Dinar. Mnogi znani evropski filatelisti bodo tudi odpotovali v Ame-
riko, da prisostvujejo tej zanimivi in redki dražbi. Glavna bitka se bo bila za znamko »British Guyane« (1856), ki je nekoč veljala le pol penija, sedaj pa je vredna 1,500.000 Din.
Radio-zvočnik ubijalec.
V Rimu je v nekem zabavišču med varietejsko predstavo na odru prišla po skrajno nenavadnem nesrečnem naključju ob svoje mlado življenje 191etna berlinska plesalka Wally Buttnerjeva. Točno sredi njene plesne točke se je nenadoma odpel s stropa težak radio-zvočnik in padel mladi plesalki na glavo tako, da ji je zdrobil lobanjo. V brezupnem stanju je bila ponesrečenka prepeljana v bolnišnico, kjer pa ji niso mogli več pomagati in je kmalu nato umrla.
Mamutova okostja v Sibiriji.
Po vesteh iz Moskve je bil na ustju reke Ob pri Obdolsku hajden dobro ohranjen okostnjak nekega orjaškega predpotopnega mamuta. Pričenši od 17. stoletja je bilo v Sibiriji najdenih že velikansko število predzgodovinskih najdb, vendar pa sta bila od kompletnih mamutovih okostnjakov doslej najdena vsega skupaj le dva eksemplarja. To je sedaj torej tretji srečni primer. Doslej sta se ponašala s kompletnim mamutovim okostnjakom samo pariški in leningrajski muzej.
991etna starka s 139 potomci.
V Natalu v Južni Ameriki je umrla ne* davno 991etna Eliza Redingerjeva, ki je zapustila nič manj, kakor 139 potomcev. V mesecu januarju prihodnjega leta bi bila izpolnila svoje 100. leto starosti. Rojena je bila v Schleptrupu pri Hannovru in se je leta 1848. s svojimi starši vred izselila v Južno Ameriko. Na ladji je bilo še 187 drugih potnikov, s katerimi je v 10 dneh burne in naporne vožnje prispela na obalo Južne Amerike. Doživel* je 5 generacij in je sedaj zapustila 7 otrok, 36 vnukov, 84 pravnukov in 12 prapravnukov.
Zdravljenje gobavosti z barvami.
Ravnatelj newyorškega Rockefellerjevega instituta je sporočil nedavno v nekem svojem predavanju senzacionalno novico o uspešnem zdravljenju in pobijanju gobavosti s pomočjo anilinskih barv. Poskusi s temi barvami so bili izvršeni v koloniji gobavcev Sungei Bulch na Malajskih otokih. To zdravljenje obstoji v 6 injekcijah trypana, ki si slede v kratkih razdobjih. Nfckaj trenutkov po injekciji vse telo bolnika pomodri. Vsi gobavci, ki so jih doslej zdravili s try-panom, so popolnoma ozdraveli že v nekaj mesecih. Tudi modra barva kože po zadnji injekciji popolnoma izgine.
Mali oglasi
POHIŠTVO
■astnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zalo-Ka pohištva združenih mizar lev Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Weixl.
v JOS TICHY IN DRUG
Konces. elektrotehnnično po djetie. Maribor. Slovenska ul- 16 tel. 27—56. proizvaja eiektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev lestencev, svetilk, elektroln-staiacijskega blaga no kon kurečnih cenah
ZLATO.
zlatnike ln platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orožnova ulica 8	2642
PRI SVILENIH NOGAVICAH
pobiram nevidno izpuščene zanjke. Kormanna nasl.. Go-sposka ul. 3._________ 4422
CENJENEMU OBČINSTVU
se priporočam za prevoz tovorov z avtomobilom po nai-nižji dnevni ceni. Jurij Bogomir, avtoprevozništvo. Taborska ulica 10, tel. 21-93. 4358
PERJE — PUH.
blazine, zavese, odeje, madra-ce, vložke, otomane, najceneje pri  NOVAK U.
Koroška 8,	Vetrinjska 7.
4401
LEP MOŠKI KOŽUH,
srednje velikosti, podložen s pižmarjem, ceneno na prodaj. I. Butolen, krznar. Loška ul.
12.	44H
NOVA, DVOSTANOVANJSKA HIŠA
poceni na prodaj. Vprašati: Frankopanova ulica 29, Cop Alojz.	4394
PRODAM ŽELEZNE PECI,
Pisalno mizo in lonce. Rad-vanjska cesta 16.________4419
KLAVIR.
kratek, črn, kakor nov, strune navskriž, pancerplošča. krasen glas. znamka »Luner«, Dunaj, prodam, Maribor. Taborska 7.	4423
IZURJENA ŠIVILJA
gre vsled današnjih težkih časov šivat tudi na dom ter se v to svrho cenj. občinstvu najtopleje priporoča. — Na slov v upravi »Večernika«.
4418
COUCHI. ZOFE. MADRACE
kakor tudi vsa tapetniška dela naročite najugodneje pri Ferdo Kuharju, Vetrinjska ul. 26.______________________4413
KUPIM STARE URE.
zlato in srebro, zastavne liste itd. Izdelujem nezlomljiva stekla Popravila izvršuiem najcenejše. Ignac Jan. Glavni trg. Maribor	2823
SPALNE
ln iedilne sobe. šperane, Iz kavkaškega orehovega lesa, Politirane ter kuhinje in spalnice iz mehkega lesa. prepleskane. po ugodni ceni prodam. Mizarstvo. Aleksandrova cesta 48	2460
V GOSTILNI »PRI VEVERICI«. TEZNO,
v nedeljo koncert. Prvovrstne domače prekajene klobase dobra vina od Din 8.— naprej.
PRI PONOVNI OTVORITVI MIZARSTVA
v Levstikovi ulici 9, za Pokojninskim zavodom, se najvljudneje priporočam cenjenemu občinstvu za vsakovrstna stavbena in pohištvena naročila. Za priprosto in najfinejšo izpeljavo jamčim. Cene razmeroma znižane. Franio Korošec.	4435
Prodam
UGODNO NA PRODAJ
so lepe stavbene parcele v Studencih proti knjižicam. — Vprašati pri g. Maksu Kolniku. Studenci.	4402
ŽEL. UNIFORMSKI PLAŠČ
skoraj nov, ugodno na prodaj Istotam poceni na prodaj sobna smrečica. Sodna ulica 23. I. nadstr.	4434
Stanovanle
TRISOBNO STANOVANJE,
mansardno, nad II. nadstropjem, v sredini mesta, oddam takoj ali s 1. decembrom. Pismene ponudbe pod šifro: »Tri sobe s kuhinjo 550« na upravo Večernika.	4385
DVOSOBNO STANOVANJE
s pritiklinami, solnčno, suho. takoj oddam mirni, stalni stranki. Vprašati v trgovini Sikošek. Koroška cesta 102. 4382
TRISOBNO STANOVANJE
s kuhinjo in predsobo in pomožnimi prostori, odda takoj »Drava«, Meljska cesta 91. 4431
STANOVANJE.
sobo in kuhinjo, oddam v najem. Stritarjeva ulica 32, Vi-cel.	4440
STANOVANJE.
obstoječe iz dveh sob in kuhinje, oddam s 1. oziroma 15. decembrom mirni stranki Vprašati Tattenbachova ulica 26, I.	4433
SOBO.
komfortno opremljeno, s kopalnico. ev. s popolno oskrbo ali brez, odda intel. vdova solidnemu gospodu. Naslov v trgovini Schmid, Stolna ulica.
4399
LEPO OPREMLJENO SOBO.
v novi hiši, s popolnoma se-pariranim vhodom, oddam za 250 Din. Naslov v upravi »Večernika«.	4411
GOSPODIČNO, boljšega delavca ali železničarja vzamem na stanovanje. Marija Lešnik. Jezdarska ul. 8, II. objekt, I. nadstr. 4410
LEPO. SOLNCNO SOBO.
popolnoma separirano, takoj oddam. Koroščeva ul. 6/II., vrata 9.	4420
Kupim
OMARA S ŠIPAMI
za trgovino, pribl 2 m visoka in 1 m široka, se kupi. I. Kravos, Aleksandrova c. 13. 4334
TRISOBNO STANOVANJE,
center mesta, solnčna stran v popolnoma renovirani hiši oddam takoj ali s 1. decembrom. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Stanovanje, center 900«. 4386
ZA PISARNE,
zdravnika, ali druge poslovne svrhe, oddam v centru mesta 3-sobno, solnčno stanovanje z lastno predsobo (brez kuhinje). Velikost 80 kv. metrov, popolnoma renovirano. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro: »Center. I. nadstropje«.	4384
TRISOBNO STANOVANJE
v vili, ogel Koroščeve ulice in Vilharjeve ulice, oddam s 1. Januarjem.	4415
TRGOVSKO OPREMO
kupim za špecerijsko trgovino, eventuelno tudi posamezne dele. Rudolf Rola — Sv. Andraž v Slov. gor. 4414
Posolilo
SOBO IN KUHINJO
dam za obresti, kdor mi posodi 15.000 Din. Pismene ponudbe pod »Posestnik in obrtnik« na upravo »Večernika«.
4403
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO. lepo, z električno razsvetljavo, oddam eni ali dvema osebama. Vrazova ulica 6. pritličje, levo.	7002
LEPO SOBO
oddam mirnemu gospodu. Raz lagova ulica 25. II., desno. 4367
KOT SOSTANOVALCA
sprejmem dva boljša delavca. Loška ulica 5, vrata 7.	4424
BOLJŠEGA GOSPODA
sprejmem kot sostanovalca v sredini mesta. Jenkova ulica 5. Rozman.	4437
GOSPODIČNO
vzame v popolno, ceneno oskrbo solidna družina. Marija Cerič, Jože-Vošn jakova ulica 19.	4439
ODDAM LOKAL
za trgovino z mešanim blagom in stanovanjem. — Naslov v upravi »Večernika«. ______________________4421
VELIKO, LEPO DELAVNICO
pripravno za skladišče, oddam v najem. Vprašati, Gosposka ulica 11, pri hišniku.
7903 __________
Službo dobi
DOBRE ORGANIZATORJE
(zastopnike in potnike) iščemo. Socijalno-gospodarska zadruga, Zagreb, Gajeva ulica 17.	4393
IZVEŽBAN PRODAJALEC
za moško konfekcijo in mod* no branžo se sprejme. Ponudbe z referencami je nasloviti na H. J. Turad, Maribor.	4400
PLETILJO ZA NOGAVICE
in vajenko sprejme pletarna na Tržaški cesti 3 «— Maribor.	44091'
V nalem
HIŠA.
novo predelana, se na Pobrežju ob avtobusni progi odda s pritiklinami in velikim vrtom. Cena ugodna, upošteva se le boljša in redna stranka. Naslov pri upravi lista.
4428
lokal
LOKAL tik glavnega kolodvora oddam. Vprašati Aleksandrova cesta 48. mizarstvo. 2771
SOLNCNI LOKAL
oddam poceni. Dravska ulica 10, I„ Benet.	4396
ZASTOPNIKE
iščemo za razpečavanje brez-konkurenčnega predmeta. Pis mene ponudbe pod »50 odst, zaslužek« na upravo lista. 4438
IŠČEM AGILNEGA POŠLO* VODJO
za trgovino v Bližani Maribo* ra. Vešč mora biti v manufakturi, špeceriji, galanteriji, že« leznini ter z znanjem nemščine in zmožen kavcije v gotovini. Nastop 1. januarja 1934 Naslov v upravi.	4441
Pouk
ENGLISH LESSONS.
Miss Edith OxIey. Krekova ul. 18. II.	4052
Kupujta svoje potrebščine pri naiHt mserantih I
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest vsem prijateljem in znancem, da nas je naša nad vse ljubljena mati, teta, gospa
Marija Petan, roj. Zorko
po kratki, mukapolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v starosti 65 let v soboto 18. novembra ob 6. uri zjutraj, za vedno zapustila.
Pogreb predrage pokojnice bo v ponedeljek, dne 20. novembra ob 15. url iz mrtvašnice na pokopališče na Pobrežju.
Maribor, dne 18. novembra 1933.
Žalujoči otroci: Vida, Lojzka. Pepca, Joško, Ernest. Slavka Petan, snaha: Bogoš in Žarko, vnuka: Milan Makar, sreski načelnik, zet. 4443
Zahvala.
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so našega dobrega soproga, oziroma očeta, gospoda
Dr. Antona Muleja
sodnega svetnika v pok. in bivšega odvetnika
spremili na zadnji poti in vsem, ki so nam ob tem bridkem času kakorkoli izrazili svoje sočustvovanje.
Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, zdravniku gospodu dr. Marinu, mestni občini z gospodom županom dr. Fran Lipoldom na čelu, urad-ništvu okrožnega in okrajnega sodišča ter drž. tožiteljstva z gg. dr. Ziher-jem, dr. Lešnikom in dr. Jančičem na čelu, gg. odvetnikom, Sokolu Maribor-Maitlca, všem ostalim korporacijam in vsem darovalcem prekrasnega cvetja.
V M a r 1 b o r u, 18. novembra 1933.
4443
Žalujoči ostali.
Mariborski »V e č e r n i k
Ustanovljena 1. 1882.
Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Din Rezervni zakladi 8,800.000 Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Cvetlice
Za zgradnjo tekstilnega podjetja iščemo
isarniški
sivo, čohano kg Din 25-
{(, f . P' Pol puh bel
M J$;
h ,	L Puh siv
|	\	f kg Din 100-
$ I | Puh,W>...
j	0'	Š najfineiši kg
I /'	s*—	ijjl	Din	220-
Vse kemično
očiščeno !
Ekse»ortna hiša iLups1, Maribor
,.Telemark"
praktične za velike in male dobite že od D. 28*- naprej
C Budefeldt
Maribor, Gosposka ul. 4
vence in šopke dobite najceneje v cvetličarni
Požar, Tuševa 36
palača Ban. hran.
aotr
npip
in pisarniške potrebščine kupite najboljše v
v izmeri približno 2000 m2 zazidane ploskve, kakor tudi velike postranske prostore v Mariboru ali v najbližji okolici v najem, event. pa jih tudi kupimo. Ponudbe pod šifro »Tekstil 62“ na upravo lista. 4425
MARIBOR
Aleksandrova c. 13
JOSIP KAGER, MARIBOR
VETRINJSKA ULIC« 90
izdeluje
dragulja in zlatnino
Predeluje stari nakit po modernih vzorcih. Popravila najcenejšel	Popravila najcenejše!
Preselitveno naznanilo!
Kožuhovina
M\M od din Ib*-na«. wniicat fraoisk lev)550*- „ fes	„	m-	„
m\	„	no-;;
Svizec (tomel)	„	tzflv	„
Tiulenj (SeaU	,,	40 -	„
Bi M	„	35-	„
klii«	,,	80-	,,
Kilt Hlanen Karakliii
3012 80» 480- "
Samo strokovno izborno blago dobite pri
Petru Semku
krznatju Maribor, Gosposka ul.37
Dovoljujem si svojim cenjenim strankam in drugemu občinstvu naznaniti, da sem s 15. novembrom preselil svojo čevljarsko delavnico na Kralja Petra trg št. 6 'Pokojninski zavod). Potrudil se bom cenj. stranke zadovoljiti z dobrim meterijalom in solidnimi cenami. — Za obilen obisk se priporoča
Avgust Gusel, čevljarski mojster
Prijetna mi je dolžnost zahvaliti se zavarovalnicama „VARDAR“ in »TRIGLAV1* za kulantno postopanje in za dobro likvidacijo škode, ki sem jo utrpel na svojem 6 sedežnem Tntra-avtomo-bilu, ki je bil zavarovan pri .Triglavu". Vsled gornje ugotovitve priporočam obe imenovani zavarovalnici vsakomur najtopleje.
M. KohnjfiC, tovarnar Maribor
Zahvala
Prevzem trafike
Rado Jakovljevič
soprogo inž. kapetana
se tem potom prav prisrčno zahvaljujemo.
Rodbini: Fran Novak, Maribor, Velja Jakovljevič, Zelenika.
Z današnjim dnem prevzame trafiko Gnus v Gor. Gosposki ulici novi lastnik H. Jerman, ki se cenjenemu občinstvu toplo priporoča.
2000
volnenih žepič
po 5 Din dobite tamo v
Trpinovem bazarju
Citagte ..Večernik
Opravilna številka: E IX 3206/32-40
Ni vsak poljudni prejemnik. Ako želite nekaj prvovrstnega, oglejte si pri nas novodošle Radio tnodele prvih svetovnih tovarn.
Telefunken — Evropa in Svetski super Hotpiyphon — 3, 4 in 10 cevni Super Berllner — Standard Super
Neprekosljiva selektiviteta in čistoča zvoka.	— Nizke cene.
Odplačila na obroke. Kulantna zamenjava aparatov.	Strokovna postrežba.
Dne 20. decembra 1933 ob 10. uti bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga 1. Sp. Radvanje II. del Tezno vi. št. 66 2. Sp. Radvanje II. del Tezno vi. št. 219 3. Razvanje vi. št. 174 4. Digoše vi. št. 446 5. '/s Počehova vi. št. 75 Cenilna vrednost:	ad 1. Din	270.510— ad	2. Din	232.200-—	ad	3.
Din 87.888— ad 4. Din 8.694-— ad 5. 58.042-50 Vrednost pritikline:	ad 2. v l/8	cenilni vrednosti	Din 9.070*—
Najmanjši ponudek*.	ad 1. Din	180.340-— ad	2. Din	154.800-—	ad	3.
Din 58.592— ad 4. Din 5.796*— ad 5. Din 38.695*— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Maribotu.
Sresko sodišče v	Mariboru,	odd.	'X.
dne 19» oktobra 1933.
R. DIO-STARKEL, MARIBOR
I~ Centrala: MARIBOR
v lastni novi palači na oglp Gospoeke - Slovenske utice
Sprejema vloge no h račun proti najugod
Nafbol} varna naložba denarja, ker famčl za vi
svojin) premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica iz\
Siuuimiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiaiisfiiijujniliuiiiiuiltliii
Podružnica :	CELJE
nasproti pošte prei JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Jlžice fn tekoči
lejlemu obrestovanju	ae.
Eje pri tej hranilnici Dravska banovino s celim uje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik; RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
"■ .STANKO DETELA v Mariboru
*