Izhaja
10., 20. in zadnjega 4nd vsakega meseca.
Naročnina
stane I gid. na leto.
Posamne številke po 5 kr.
e«nsi9
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4,
-3X3-
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj!
štev. 14.
Deželni zbor in gospodarska organizacija.
Da deželni zbori z liberalno večino niso za ljudstvo Bog ve kako zavzeti, smo že davno vedeli, a da so liberalci tudi tako neumni, da se pri vpraSanjib, katera brigajo velikansko večino ljudstva, tudi Se prav jasno blamirajo, o resnici tega nas je prepričala seja kranjska deželnega zbora dnč 16. maja.
Našim matadorjem se je namreč pod nos pokadilo, ko so imele zadruge in konsumna društva vkljub vsem zaprekam lep shod, in ko so videli, da se ljudsko gibanje ne d& več zaprečiti z liberalnimi frazami in prismo-darijami. Izvolili so torej odsek v deželnem zboru, ki naj »preštudira« zadružno gibanje in poroča o njem v deželnem zboru. No, ko smo zvedeli, da sta v ta odsek izvoljena stara nemška liberalca baron Schwegel in dr. Schaffer, smo precej vedeli, koliko pametnega bodo ti možje sklenili. Pa so res nekaj sklenili. Mi pa poglejmo, koliko je resnice v godli, ki se je kuhala dnč 16. maja v slavnem kranjskem deželnem zboru.
Dr. Schaffer je predlagal po »temeljitem pretresovanju« :
»1. Na pravi podlagi osnovane, potrebam prebivalstva primerne kmečke zadruge, kreditna društva itd. so pod dobrim vodstvom za poljedelsko prebivalstvo jako koristne in priporočila vredne naprave, ki zaslužijo splošno podporo.«
Torej: »Jako koristne naprave«, »zaslužijo splošno podporo«, »priporočila vredne«. Te besede je izgovoril star liberalec, ki je s temi besedami hkrati moral preklicati svojo liberalno preteklost, ker ta društva so naravnost protiliberalna po svojem bistvu. Iz tega se lahko vidi, koliko je vredno »prepričanje« naših »liberalcev«. Le to bi mi gospodu doktorju še namignili, da so taka društva tudi za delavsko ljudstvo dobra, ne le za kmečko.
»2. Dosedanji razvoj kmečkih zadrug na Kranjskem pa se v obče z ozirom na njihove namene gledč gospodarskega razvoja in pospeševanja kmečkih koristi ne more uspeSen imenovati, in sicer zato ne, ker razmerje Števila med priporočila vrednimi kmečkimi zadrugami v ožjem smislu in samimi konsum-nimi ni ugodno, ker se ne samo konsumna društva, ampak tudi kmečke zadruge pečajo tudi s prodajo kolonijalnega in manufaktur-nega blaga, ker se na drobno toči vino ali celo žganje, in ker se posojila ne dovoljujejo v dopustni meri.«
K temu pridenimo nekaj opazk, ker se je gospod doktor v nas jako ostro zaletel:
a)	Gledč konsumnih društev se morate ozirati tudi na delavce. Zadruge so le za
V Ljubljani, 20. maja 1899.
one, ki zase producirajo, kot kmetje in samostojni obrtnik*, in ki zato tudi zase kaj prodajajo, — delavci pa samo kupujejo, in za te so v prvi vrsti konsumna društva. To ste za zdaj Se čisto prezrli.
b)	Zakaj dosedanji razvoj zadrug ni uspeSen? »Zaradi razmerja Števila« ? Gospodje, vprašajte vi po ljudskih potrebah naiprej, potem pa Število določujte! »Z ozirom na namene« ? Aha, ker je nekaj liberalnih oderuhov imelo nekaj manj dobička, pa gospod liberalec pravi, da »zaradi namena« zadruge niso dobre.
c)	»Ker se pečajo tudi s prodajo kolonijalnega in manufakturnega blaga«? — Dovolite, da vam tu nekaj na uho povemo! Kaj pa je kolonijalno blago? Kava, sladkor itd. Ali hočete vi našemu ljudstvu prepovedovati, da si živeža ne sme kupovati tam, kjer ga ceneje dobi? Med kolonijalno blago spada sedaj v precejšnjem delu tudi žito, ker ga že
v
mnogo dobivamo iz Amerike. Ce torej prepoveste vse kolonijalno blago prodajati v zadružnih prodajalnicah, pa morate sploh skoro vse razven fižola in krompirja prepovedati. Zakaj pa splošno priznavate v točki 1., da so zadruge »jako koristne« ? — Manufakturno blago nam hočete prepovedati prodajati? Mi pa pravimo, naj se ravno na manufakturno blago v naSih prodajalnicah posebno pazi. Koliko slabih tujih izdelkov morajo ljudje kupovati v svojo škodo 1 Mi pa želimo, da se domača obrt združi v produktivnih obrtnih zadrugah in da kmečke zadruge in konsumna društva pri teh domačih zadrugah naročujejo vse manufakturno blago. To bi bilo pametno in dosledno, in jedino s tem bi se vspeSno ognili sila pogubnemu judovskemu tovarniškemu izdelku, ki s svojo brezvestno konkurenco jemlje zaslužek obrtniku, krati plačo delavcu in goljufa kmeta.
d)	»Ker se na drobno toči vino in celo žganje« ? — Dovolite, liberalni gospod! Po gostilnah [se toči ne le petijot pod imenom pristnega vina, ampak celo čisto ponarejeno, zdravju škodljivo vino, po katerem pivca glava boli in je tako drago, da pri tem še moSnje izprazni. V naSih zadrugah pa se toči pristno vino, o katerem zadružniki sami natanko ved6, od kod je in kako je; če se kje prodaja petijot, se zraven povč: »to je petijot« in se ceneje plača; ponarejenega, zdravju škodljivega vina pa naSe zadruge sploh nikjer ne točijo ; cene so povsod veliko ugodnejše, nego v gostilnah, in če se prepoveduje ljudstvu vino si zadružno naročevati, se mu s lem s silo jemlje denar iz žepa in se ga daje v oblast brezvestnih špekulantov, ki špekulirajo ne le z vinom in denarjem, ampak pri tem tudi ljudstvo gmotno in nravno izprijajo. Kako morete vi torej
Letnik V.
trditi, da se »razvoj zadrug ne more vspeSen imenovati« ?
e)	la sedaj se ozrimo Se na žganje! Gotovo je žganje med najhujsimi sovražniki našega ljudstva. Pa Se veliko hujši sovražnik je Spirit. Pri nas se pod imenom žganja prodaja mnogokrat Spirit, in s tem se je revno ljudstvo marsikje že tako izpridilo, da ne zahteva v gostilni ali žganjariji več žganja, ampak naravnost zahteva Spirit, da si ž njim zalije sežgano in sparjeno grlo. Gospodje liberalci, pozor I Kdaj ste vi žganjarjem in gostilničarjem zaradi tega že odločno na prste stopili ? Do najnoveSega časa razven duhovnikov ni nihče rekel javne besede proti temu. Ce torej sedaj kaka zadruga toči v takem kraju, kjer je ljudstvo navajeno na špirit, pristno žganje, s tem ljudstva sicer ne posvečuje za ascezo, pa mu pomaga, kolikor je mogoče pomagati človeku na najnižji stopinji nravnosti. — Sploh se pa pri nas konsumna društva samo tam pečajo z žganjem, kjer je ljudstvo od žganjarskih gostilničarjev tako privajeno temu strupu, da se brez njega za sedaj izhajati ne d&. Krivda torej ni na društvu, ampak na tistih, katere stevilibe-ralci gojili kot svoje najboljše pristaSe in sodelavce.
Reči vam pa moramo to, da s tem, da se prepoveduje točiti vino v zadrugah, se ljudstvo moralno oškoduje in izroča zopet brez vestnim žganjetočom. Ce kaka zadruga po pravilih ne toči žganja in vino toči le do Marijinega zvonenja v določeni množini le svojim udom, je taka zadruga uzor poštene gostilne.
Ce hočete biti pravični, pa le prepovejte zadrugam točiti vino, ampak vi morate Se to dostaviti: Vse gostilne se morajo držati teh cen, te kakovosti vina in teh poštenih omejitev pijače, katerih se d r ž č zadruge; če ne, pa morate tudi gostilničarjem in žganjetočom prepovedati izvrševanje ljudstvu škodljive obrti!
f)	»Ker se posojila ne dovoljujejo v dopustni meri.« — Tu tiči liberalni zlodej. NaSe zadruge so osnovane revnemu ljudstvu v pomoč. Če torej zadruga posodi kakemu članu v najhujši stiski iz usmiljenja, dasi ve, da on ne bo mogel teh krajcarjev povrniti, se zdi to liberalcem nekaj strašnega, zaradi česar se »razvoj zadrug na Kranjskem ne more uspeSen imenovati« 1 Kdo pa posodi, kdo pa podaruje zadružni denar? Oni, ki so vpisani v zadrugo. In ti imajo vendar pravico, s svojim denarjem svoje reveže podpirati v stiski, četudi ti te borne miloščine ne morejo nazaj plačati. Gospodje liberalci, dokler ne morete vi posameznikom prepovedovati, da bi revežem
m i I o 8 C i n o delili, tudi nimate pravice, da bi to občečloveško pravico odrekali zadrugam 1
Tretja točka slavnega Schafferjevega poročila nas je pa pomirila. Glasi se namreč: »Deželnemu odboru se naroča, naj nadaljuje svoje poizvedbe glede kmečkih zadrug ter poroča o uspehih in sredstvih, s katerimi bi se odpravili nedostatki, ob enem pa naj bi razmišljal, kako bi se ta društva nadzorovala in p o d p i r a 1 a. < — Mislimo, da na podlagi tako zmedenega poročila, kot je to, bo deželni odbor kranjski malo nadzoroval in Se manj podpiral naSe zadruge, dokler bo po svoji večini liberalen. Ljudstvo bo, kakor doslej, snovalo zadruge najprej po potrebi brez ozira na gospode, ki sami ne ved6, pri čem so prav za prav gledč na zadruge.
Iz debate, ki seje razvila o Schafferje vem predlogu, omenjamo sledeče:
Nemški liberalec grof Barbo je v obče naglaSal, da se ljudstvu ne more braniti, ako se združuje v društvih v obrambo za svoj obstanek. Ako se združujejo uradniki in sploh višji stanovi, zakaj bi tega ne smelo delavsko ljudstvo? Zato je pa obžalovanja vredno, ako se iz političnih ozirov nasprotuje kmečkim zadrugam in enakim društvom, ki pod dobrim vodstvom morajo koristiti ljudstvu. Mogoče, da so se pri ustanovitvi n. pr. kon-sumnih društev pokazali nedostatki, toda ti se morejo odstraniti, ako imajo društva pravi zdravi, gospodarski namen.
Mi najprej z zadoščenjem konStatiramo, da je nemški grof priznal upravičenost naSega delovanja. Kar se tiče »nedostatkov«, pa prosimo, da jih vsak prej dokaže, predno o njih govori. »Mogoči« so nedosiatki povsod, a mi si prepovedujemo najodločneje, da bi se nam brez dokaza očitali.
Za nase zadruge je govoril katoliško-narodni poslanec gosp. P o v 8 e, kateri je tudi naravnost odbijal očitanja dr. Schafferja proti naSim zadrugam.
Liberalec Lenarčič obžaluje, da vlada premalo podpira dobre in koristne ideje, kakor so med drugimi dobro uravnane pridobitne zadruge. — To nas veseli, da celo liberalec, ki je nedavno d r. K r e k a v deželnem zboru imenoval revolucijonarca, vendar priznava, da so v njegovem delovanju »dobre in koristne ideje«.
Sedaj pa je izpustil svoj kanon dr. Tavčar, ta veliki prerok misli svobodne. Ta mož, ki je pred zadružnim shodom v deželnem zboru besno napadal naša društva, ta mož, ki je proti njim sklical trgovski shod in jih tam trgal in pobijal v vso silo, ta mož je pri tej priliki rekel: »Treba bo še preiskav, kedaj in koliko naj dežela podpira ta društva.« — Ta je lepa! Toliko je vpil in razsajal proti njim, sedaj pa že sam priznava, da mu bo »treba Se preiskav«! ]No, dr. Tavčar, taki ljudje, katerim je »treba Se preiskav«, naj pa molčš in tiho bodo, dokler ne preiščejo tega, o čemer hočejo govoriti. Ste li razumeli, voditelj »inteligence« ?
Liberalec Hribar meni, da je nadzorstvo kmečkih zadrug in ostalih društev premalo strogo. Zato naj bi morda vlada sama prevzela in strogo izvrševala nadzorstvo. Ako se že snujejo konsumna društva, potem naj bi se tem društvom ne dovoljevale davčne olajšave, ker se s tem dela preveč konkurence trgovcem. — To je pa tudi »liberalno«. Vsako konsumno društvo v gorah naj bi torej c. kr. vlada v roko vzela! Zsndarji naj bi z bajonetom noter hodili in nadzorovali! O liberalci! Dovolite, gospod Hribar! Kaj pa bi vi rekli, če bi mi bili proti vam
tako »liberalni« in bi rekli, da je nadzorstvo vaše banke »Slavije« premalo strogo. »Zato naj bi morda vlada sama prevzela in strogo izvrševala nadzorstvo.« Vi bi nas tožili. Kar torej vam ni vSeč, tega tudi nam ne delajte! NaSa druStva niso kapitalistična, naSa društva so pomoč revežem, ne pa kapitalističnim delničarjem in bogatim judom. Ste razumeli?
Tako je naS deželni zbor sklepal o naSi organizaciji, ki naj ljudstvo r e S u j e in organizuje. Prepričali smo se, da naSi liberalci sami proti njim ne ved6 nobenega pametnega ugovora. Oni jim nasprotujejo le zato, ker tičč Se do grla v kapitalističnem mišljenju.
Slovensko delavsko ljudstvo! Ti pa snuj vneto in krepko zadruge! Le na jedno stvar bolj glej kakor doslej: V deželni zbor naj naS narod ne pošilja več mož, ki ga ne razumejo in njegove najboljše naprave sodijo zgolj iz osebne mržnje-in — »dokler jim je treba preiskav«. Nam ni treba več preiskav, ker smo že na jasnem. Pač pa moramo svoje i z k u S n j e pametneje in odločneje uporabljati.
Obrtne zadruge.
Obrtniki se morajo združiti v produktivne obrtne zveze, drugače jih bo veliki kapital ugonobil. Kjer so obrtniki pametni, to tudi vedno bolj spoznavajo in se po tem tudi ravnajo. Pred letom 1892. je na Francoskem bilo samo pet obrrtnih zadrug, 1. januvarija letos so jih našteli pa 112. Tako hitro se sedaj družijo obrtniki. Največ je zidarskih zadrug; pa med drugimi imajo zadruge Se: steklobrusci, peki, krtačarji, krojači, čevljarji, knjigovezi, kleparji, bakrolivci, rokovičarji, urarji, stavci, godalarji, kovači, litograff, fotografi, kolarji, klobučarji, nožarji, očalarji, usnjarji, jermenarji, sodarji, strugarji i. t. d. Ali ne bi mogli ljubljanski čevljarji in krojači kaj takega poskusiti?
V Hamburgu se družijo mizarji v razne zadruge. Tam se vidi, kako mnogovrstna je lahko ta organizacija in kako se po potrebi lahko snuje, če zadružniki vstrajno in skupno delajo za Bvoj jasni namen. Veliki tovarnarji in prekupci so spravili male mizarje skoro na kant. Da se rešijo, so osnovali mali mizarji zadrugo. Ta je odprla najprej majhno skladišče, pa je hitro napredovala. Začela je prirejati redne razstave mizarskih izdelkov. Te razstave so naklonile majhnim mizarjem mnogo zaslužka, in pri njih so se ti mali obrtniki tudi tako izobrazili, da so znali veliko boljše in lepSe delati. S tem so si pridobili ime in mnogo odjemalcev. Tako so si opomogli, da so prevzeli občinstvo velikim kapitalistom, ker so dajali boljše in poStenejSe blago. Koliko izpremembo naredi v obrtništvu taka dobro osnovana in pametno oskrbovana zadruga! Tisti, ki so bili prej reveži, ki so bili sužnji bogatašev, so postali nakrat neodvisni, so postali celo gospodarji situacije in zmagovalci na konkurenčnem bojišču. In kaj so naredili veliki prekupci? Ker trgovanje z izdelki majhnih mojstrov ni več Slo, so sami s svojimi izdelki morali stopiti na trg, in ker niso mogli posamezni uspevati proti zadrugi, so nekateri pristopili k njej, drugi pa so si naredili novo zadrugo. Namen te zadruge je v prvi vrsti, da se izpodrinejo tovarniški izdelki z dobrim, solidnim ročnim izdelkom. V ta namen bodo letos naredili obrtno razstavo, ki naj občinstvu pojasni razloček med pošteno in med goljufivo tovarniško robo in je opozori na domače
mojstre. Vsak izdelek preišče in preskusi odbor, in le, če je popolnoma brez hibe, ga dopustč. V prodajalnicah bodo mojstri s svojimi izdelki cele hiSne oprave v najrazličnejših oblikah razstavili, od najpreprostejše do naj-elegantnejde. Otvoritev bo letošnjo jesen.
Obrt se se dvigniti, še ni popolnoma propadla. Ta dogodek iz velikomestnega življenja sem nalašč navedel, da izprevidijo naši obrtniki, kako se dii celo v krajih, kjer se kaže boj med velikim kapitalom in delavcem v najhujši obliki, kako se d& celo v središčih svetovne trgovine povzdigniti in reSiti srednji obrtni stan s pametno organizacijo. Pri nas bi se rešitev male obrti tem ložje posrečila, če bi bilo mogoče naše mojstre toliko izobraziti in združiti, da bi osaovali strokovne zadruge. Mizarji zase, čevljarji zase, krojači zase bi morali narediti trdno zadrugo b pro-dajaluico. Prvi pogoj bi bil: pošteni izdelki, pošteno vodstvo, krepka združitev in reklama. Le na ta način hi se rešili umazane konkurence tovarn in konfekcij.
V Brnu so ustanovili februvarja meseca „stalno razstavo in tržnico* (stala v}'stava a tržnice), kjer imajo moravsko-česki obrtniki razstavljena svoja dela, katera si more vsakdo svobodno ogledati in kupiti. Tu se prodaja; ta razstava je nekaka reklama domačim obrtnikom, torej vsekakor velik pripomoček domačemu obrtu. Sedaj se je udeležilo razstave tega trga 87 obrtnikov s svojo robo. Obisk in pa kupčija sta za početek precej ugodna. S to razstavo se je založila tudi javna, od 6,—8. ure na večer otvorjena čitalnica, v kateri je na razpolago že kakih 26 strokovnih listov, mej temi 20 čeških, Sest pa nemških. In kuratorij te razstave in tržnice je tudi začel ciklus predavanj. Dnč 25. febr. je govoril v dvorani obrtnega muzeja dr. Ci-hula „o egiptski arhitekturi*. No, vsaj je tudi namen te „stalne razstave in tržnice*, da pomore obrtnikom i gmotno i moralno.
Liubljanski obrtniki bi imeli od take zadruge še posebno velik dobiček. Naše kmečke zadruge po deželi rabijo veliko obrtnih izdelkov, in, če bi v Ljubljani bili obrtniki zadružno organizirani, bi stopili z zadrugami po deželi v zvezo, in ti mojstri, ki sedaj v Ljubljani vzdihujejo in čez slabe čase tožijo, bi tudi na deželi našli veliko odjemalcev, o katerih se jim sedaj Se ne sanja ne.
Povejte krojači ssmi: Kaj vas pa čaka ? Le dvoje je mogoče: Ali boste s časom samo Se »ffikarji« za konfekcije, ali boste pa samostojni mojstri v zadrugi. Tako vsak zase, kot sedaj, boste drug za drugim Sli.
Mi vemo, da je pri nas ta misel med obrtniki naSimi sicer znana, a izpeljati je se ne znajo, ker jim manjka izobrazbe in Širšega obzoija, kakorSno bi si pridobili le, če bi imeli priliko sodelovati pri kakšni večji že obstoječi velikomestni zadrugi. Pa za sedaj, slovenski obrtniki, razširjajte to misel, da, če se dobi kak mož, ki vas bo družil v rešilno vzajemnost, najde može, ki bodo pripravljeni na resno delo!
Naša organizacija.
Na shod v Katoliški dom! BinkoStni ponedeljek dopoldne ob polu 10. uri je shod »Zveze« v dvorani »Katoliškega doma«. Ob enem se bode razstavila v dvorani tudi nova zastava. Vsi, ki se želč udeležiti sprevoda pri slavnosti dnč 28. t. m., so uljudno vabljeni na shod.
Vsleslovenska delavska slavnost.
Praznik žuljavih rok se bo sijajno izvršil. To nam priča veseli odmev po vseh slovenskih pokrajinah. Upamo, da bo zastopanih do 70
društev. Le Se nekaj se jih ni oglasilo, katere prosimo, da to brž stote. Ko dobivamo poročila iz cele dežele v roke, zavedamo se Se le, koliko moč je že'dosegla naSa krSčansko-socijalna organizacija. Samo Se pravega tesnega združenja in medsebojne zveze posameznim društvom manjka. Pridite torej, da se spoznamo, da si potožimo, da se ohrabrimo I Pevci, naznanite takoj pevske točke v Ljubljano, da se sestavi vspored ! Pevski zbori iz cele naSe domovine bodo imeli lepo priliko, da pokažejo, kaj znajo. Gorenjci pridejo nekateri v narodnih noSah. Prav tako, saj ne bo gosposki praznik to, ampak narodni praznik žuljavih rok.
Dr. Krek na Vestfalskem Na Pru-slena je veliko slovenskih delavcev, ki so zapustili svojo domovino in so si poiskali kruha na tujih tleh. Najbolj cvete obrt na Vestfalskem, in tje se zbira na stotisoče delavcev. TamoSnji Slovenci so si ohranili svojo vero in poštenost, in zato »o želeli, da bi v domačem jeziku opravili velikonočno spoved, a tam seveda noben duhovnik ne zna slovenskega jezika. Zato so pa šli duhovniki delavcem na roko in so prosili za duhovnika, ki bi bil vešč slovenščine, češčine in poljščine. Za Vestfalski misijon se je takoj oglasil naš poslanec, delavski prijatelj dr. Krek, ki je sedaj pri zapuščenih slovenskih delavcih daleč na severu. Iz zanimivih pisem, ki jih je poslal dr. Krek domov, posnemamo, da je društveno življenje in delavska organizacija na Pruskem veliko bolj razvita, kakor pri nas. Krupp v Kssenu lije topove za vojsko, in ta mož ima 35.000 delavcev. Njegovi delavci so pa lepo organizovani. Imajo hiše za stanovanje, pro-dajalnice, kjer dobivajo vse, kar potrebujejo, po nižjih cenah in koncem leta navadno po 7 odstotkov dividende od skupiine cene, lastne tvornice za konsumno blago in celo za tobak in smotke; za prekomorsko blago ima Krupp svoje lastne trgovske ladije. V ti okolici je postavil centrum (katoliška stranka) delavca za kandidata proti Kruppu. Delavec je zmagal. Splošna in tajna votivna pravica je pomogla delavcem prijazni katoliški stranki do zmage. Časopisje je veliko bolj razvito, kakor v Avstriji, ker ni čtuniškega koleka. Obilo slovenskih delavcev na Vestfalskem ima naročenih svoj dnevnik, ker so cene nizke. Za mesečnih 60 beličev dobč list v hišo. So-cijalno-demokratiški listi imajo tam sicer podobne nazore, kot pri nas, pa so vsaj dostoj-nejše pisani. V Avstriji je v časopisju žid še vedno gospod. Katoliško ljudstvo ima krepko politično organizacijo, ki snuje tudi knjižnice in javne bralnice, v katerih dobivsjo ljudje na posodo poštene knjige. Kmetje imajo po ceni kredit. Raiffeisenove posojilnice posojajo po 4%, obrestujejo po 3V*%. Za veronauk je veliko bolje poskrbljeno, kot pri nas. Učiteljski pripravniki so strogo ločeni po veri. Mnoga učiteljska semenišča vodijo duhovniki. Verouka ima učitelj po pet ur na teden po vseh razredih; v teh urah podučuje katekizem, svetopisemske zgodbe in cerkveno petje; v višjih razredih tudi razlago nedeljskih in prazniških evangelijev. Vrh tega sme duhovni pastir še po dve uri na teden podučevati otroke za prvo špoved in ravno tako po dve uri za prvo sv. obhajilo. Zato so ljudje natanko podučeni v krščanskem nauku. Šolski otroci gredč vsak dan skupno k sv. maši. Učitelja ni sram pri sveti maši streči in sveče prižigati. Gospodarska organizacija, s katero smo mi še le pričeli, deluje tam že 30 let.
Socijalne zadeve.
Tobak in mladež. Pojdi v trafiko vprašat, in povedali ti bodo, da najbolj se pomnožu-jejo dohodki pri cigaretah. C'gare kadč sploh bolj možje, cigarete pa »pobje«, mnogokrat taki, ki nosijo še celo kratke hlače in gladijo šolske klopi. Mi prav radi vsakemu pustimo svobodo, pa kakor vsak pameten človek otroku iz rok izbije volčjo jagodo ali s strupeno barvo pobarvano sliko, ki jo dete liže, tako tudi nimamo nič proti temu, če se nedoraslim tobak prepoveduje. Na Švicarskem in v Freiburgu že od 16. junija 1830. vlada zakon, da pred končanim 16. letom nihče ne
sme kaditi pod kaznijo 1—10 frankov. Tak zakon velja v kantonu Unterwaldnu z dnč 27. oktobra 1873. Na Elsaškem je za to določena kazen 3—9 mark. In v »svobodni Ameriki« je 1. 1889. senat v Connecticutu vsprejel zakon: »Nihče ne sme prodati, nihče ne sme posoditi tobaka v kakoršnikoli obliki dečku pod 16. letom. Kazen za tistega, ki prestopi ta zakon, je 10—20 dolarjev.« Ta zakon so vveljavile s 1. majem 1890 Združene severnoameriške države. Tudi pri nas bi bilo dobro, če bi država mladim pobom tobak prepovedala. V šolah je sicer prepovedano kaditi, pa kaj to pomaga, ker splošne državne postave ni.
Narodnost v službi politike. Leta 1898. si je dalo na Ogerskem pomažariti svoja imena 6722 OBeb. To je lahko. Greš k notarju, plačaš 50 kr. za kolek, in če si imel slovansko ime, se bliščiš pred svetom takoj s krasnim mažarskim imenom. Izmed teh je bilo 3382 oseb v službi pri državnih železnicah, katere so ta korak storile večinoma na odločen pritisk od zgoraj- Večinoma so ubogi slovaški kondukterji. Razven njih pa je bilo 2372 judov, ki so se pomažarili zaradi »kšefta«.
Znamenje liberalno-gospodarskega časa. »Ljubi ljudje 1 Ko dobite v roke ta listek, mene ne bo več; grozovita sila, pomanjkanje, obup nad mojo boleznijo, vsled katere sem nezmožna za vsako delo, moji trije lačni otroci, katerim nimam kaj dati jesti, ako hočem ostati poštena — in to hočem in moram, to sem dolžna sebi, spominu mojega umrlega moža, mojih mrtvih starišev in mojim otrokom — ti me ženejo v — Donavo. Jaz sem vdova in imam tri otroke, sem bolna in s tremi otroki v največji revščini, popolno onemogla ne morem nobenega dela izvrševati — jaz sem brezmejno nesrečna! Ljubi ljudjeI Usmilite se mojih otrok, in prosim Vas še: dajte jim moje dokumente 1 Jaz se imenujem Ivana Rohrich, sem stara 36 let, delavka, katoliške vere, stanujoča v 14. okraju, Wurm-serjeve ulice 25, rojena v Jaslovici na Moravi in pristojna v Sakovico. Se enkrat Vas prosim s povzdignjenimi rokami, dobri ljudje, za pomoč in skrb mojim ubogim, ubogim otrokom, katerim, žal, more pomagati le materina smrt. Se stanujejo v omenjeni hiši vrata št. 8. Njim veljajo zadnje moje misli in molitev,« S tem pismom v žepu odšla je dne 25. aprila po tretji uri od doma, potem ko je svoje zaman zakruhom jokajoče otroke objemala in poljubovala — proti Donavi. Na »Šotenringu« se je na krvnem kašlju popolnoma opešana žena brezsaveatna zgrudila. Dva policista nesla sta nesrečnico v poslopje policijske direkcije, kjer jo je policijski zdravnik spravil k zavesti. Uboga ženska je izpovedala svoje uboštvo in položaj; nato so jo spravili v bolnišnico. Bolna je na pljučih ter je upanje, da ozdravi. Ali kaj potem ? — Tako kliče krščansko - socijalni list, iz katerega smo to povzeli. Ta slučaj nam zopet jasno priča o sedanjem žalostnem go8podarsko-socijalnem redu v moderni družbi. Ako ljudje sredi velikega mesta Dunaja skoro lakote ginejo, med tem ko ondotni milijonarji zapravljajo na neodpustljiv način denar, potem Bocijalno vprašanje niso sanje, kot menijo nekateri tudi pri nas še vedno. Komu bi se ne smilila gladu umirajoča družina in bolna mati? Več krščanstva vsem ljudem, pa bo drugače 1
Mala obrt In velika Industrija bijeta med sabo boj, ki se navadno konča s porazom prve. Kako mala obrt gine tudi v takih krajih,
kjer so se stanovalci že od prastarih časov preživljali s kako obrtno stroko, a jim velika industrija vedno bolj trga zadnji zaslužek is rok, kaže velika beda in pomanjkanje med tkalci v Dunajskem lesu na Nižjeavstrijskem. Tam je več vasij, ki se živč izključno le od tkalstva. A kako ? Cela družina zasluži skozi celi teden 1 gld. 20 kr. V jedni zadnjih sej nižjeavstrijskega deželnega zbora je bila debata o teh revežih. Antisemitje so predlagali deželno podporo 30.000 gld. in ustanovitev produktivne zadruge. Zastopniki liberalcev in trgovinske zbornice so bili proti temu, češ, da to nič ne pomaga, in poslanec dunajske obrtne zbornice je naravnost grozil, da bodo fabrikantje še bolj cene znižali in tako ubožne tkalce po deželi popolnoma uničili. Antisemitje hočejo tem ljudem zlasti na ta način pomoči, da bi država naročala tkalska dela mesto po židovskih tovarnah, rajši pri tkalski zadrugi, ki se ima ustanoviti.
Dunajsko pismo.
Praznik žuljavih roki Srečni, ki se ga bodete vdeležili z dobrim srcem, dobro voljo! Kolikor je moč sktepati iz priprav in časni-škib poročil, utegne to biti manifestacija, ka-koršne še ni videla majka Slovenija. To bo praznik slovenskega ljudstva, in tu se ima pokazati, da je to ljudstvo slovenski narod. Liberalizem je navidezno povzdignil zastavo narodnosti, a iz naroda je črtal delavske stanove; za parado si je pridržal nekq imovitejšib kmetov in obrtnikov, vse drugo je uvrstil med »nerazsodno maso«.
Nič boljše ni bilo pri nas na Slovenskem. Patrijotje so učili delavca-trpina ljubiti rodno zemljo, od katere ni bilo košček njegove, učili so ga spoštovati materin jezik, vse lepo — a za njegove materijelne koristi naši patrijotje niso imeli srca. Naši pesniki so dolgo časa objokovali v svojih pesnih žalostno usodo naše domovine, a za bridkosti njenih sinov, kateri niso bili samo od tujih, temveč ne redko tudi od domačih mogotcev zatirani in izkoriščevani do mozga, niso imeli smisla. Ds, gospoda, na ta način se ne rešuje domovina 1
Krščanski socijalizem in socijalna demokracija na drugi strani Bta prva začela se zavzemati za naše ljudstvo. A socijalna demokracija , taječ Boga, zanikujoč bistvo krščanstva, ne more dati ljudstvu trajnega blagostanja, in zdravi duh naših delavcev je odklonil pomoč od te strani. S tem večjo krepkoBtjo pa je pognala korenine v Slovencih krščsnsko-socijalna ideja; tu ni ostalo samo pri ideji; misli obrajajo sadove v obliki čvrste gospodarske organizacije.
Kaj bodi smer krščansko-socijalnega gibanja v prihodnje? Začeto delo naj se nadaljuje. Delavskemu ljudstvu priboriti politične in socijalne pravice, povzdigniti njega kultu relni položaj, zraven pa mu ohraniti trdno krščansko prepričanje, to bodi naš program. To ljudstvo, ki je tako dobro in zdravo v svojem jedru, tako nepokvarjeno a ki je za vse to bilo le teptano, zasluži, da pride jedenkrat tudi do vlade. Kakor je fundament vsake stavbe nje najnikji del, tako so steber in temelj naroda njega naj nižji, to je delavski stanovi. To delavsko ljudstvo, ki je največ žrtev in bremen nosilo na svojih ramenih, ki je moralo žrtvovati zadnjo kapljo svoje krvi in zadnjo silo svojih mišic, da se obrani sedanja moderna država, da se ohrani ssdapji kapitalistični red, je zaslužilo za vse to le usodo proletari-j a t a. Trpeti so morali, da so se drugi ve-
telili, stradali so, da so živeli nekateri v preobilju, drugim so gradili palače, a sami so stanovali v brlogih, a ne v človeških bivališčih. Pač mračen pogled v preteklost in — sedanjost. Ia prihodnost? Preroki nismo, a to vemo, da dolgo ne more ostati tako; slabse ne more biti — in stari Bog Se živi.
Tako se bo jedro slovenskega delavskega ljudstva zbralo 28. majnika v Ljubljani, središču Slovenije, — ob jednem tudi srediSču slovenskega liberalizma, — da protestira zoper dosedanje krivice, na drugi strani pa demonstrira za svoje pravice. Oni pa, ki vsled zaslepljenosti ali zlobnosti ne morejo ali nočejo uvideti, da se tok demokratične smeri ne d& ustaviti z nobeno protisilo, naj v tej slavnosti vidijo nov dokaz za ničevost svoje domišljije.
Liberalni buržoaziji mora prej ali slej odzvoniti; delavstvo, ako je edino in organi-zovano, je velikan, ki bo igraje strl okove kapitalizma. Zastava, katero bode blagoslovil ljudomili knezoSkof, bodi vodnica v tem pravičnem boju za pravično stvar. Tisti pa, katerim ni mogoče vdeležiti se te lepe in pomenljive slavnosti, bomo v duhu z Vami; ti pa, dragi »Glasnik«, dvigaj toliko časa svoj glas, dokler ne napoči dan zmage; budi in oživljaj ljudstvo, kateremu si namenjen, in bodi neizprosen in neupognjen. Tvoje geslo naj se uresniči * Krščanski delavci, združite sel«, to želi tudi pisec teh vrstic.
Drobtine.
Liberalci in judje, ki so si čisto jednaki, ne vstanavljajo medsebojnih zavarovalnic, pri katerih si zavarovanci med seboj nekako raz* delč vplačane Bvote, ampak vstanavljajo zavarovalnice na delnice, pri katerih si ves dobiček razdelč delničarji, namreč judje in liberalci, med seboj. Taka je na primer »Sl a vij a«, katere generalni zastopnik za Kranjsko je gospod Hribar. Ti ljudje skrbč, da njih glavni zastopniki zasedajo vplivna mesta in da na teh vplivnih mestih delajo za njihovo zavarovalnico reklamo. Tako na primer je Hribar deželni poslanec, in kot tak je preprečil, da se na Kranjskem ni vstanovila silno potrebna in neprecenljivo koristna »deželna zavarovalnica«. Ćez stotisoč goldinarjev na leto bi ostalo v deželi na korist davkoplačevalcem, če bi se bila ustanovila »deželna zavarovalnica«, a sedaj gre vse to kapitalistom v žep, takim ljudem, ki se redč s krdčanskim denarjem, in se zato borč proti krščanskemu ljudstvu. Hribar je tudi ljubljanski župan in je veliko storil za vodovod in zida nove hiše. čast komer časti Mi bi pa to vpraSali: »Koliko ima banka »Slavija« dobička od vodovoda zaradi zmanjšane požarne nevarnosti?« in pa: »Koliko ljubljanskih hiS je zavarovanih pri »Slaviji«?« Koliko so ti gospodje ljudstvu prijazni, dokazali so že dobro v mestnem zboru. Zato pa le nobel in liberalno I — Pa je povBodi ista pri Židih in liberalcih. SploSna ljudska zavarovalnica »Universale« na Dunaju je ustanovljena od judovskih zavarovalnih delniških družb »Generali« in »Riu-nione« in od pojudovljene delniške »Lebensversicherungsgesellschaft«, je torej tudi vsa judovska. Dela z velikanskim aparatom in se hlini ljudstvu s svojim imenom »ljudska zavarovalnica«. Ta je vsprejela v se tudi falirano judovsko zavarovalnico »Avstrija«. Tako si znata jud in liberalec pomagati, če tudi falirata. Kakor maček vedno na noge pade, tudi kapitalist Se če falira; tako na tla prileti, da se naprej »kSeft« dela.
Prva. nesreča na vrhniški železnici. Delavcema Rusu in Telbanu je vlak zmečkal noge. V.'{ megli niso delavci videli vlaka in so trčili ob njega z vozičkom, ki so ga pehali po progi med Logom in Drenovim gričem.
Deželni zbor je slovenskemu delavskemu stavbinskemu društvu dovolil podpore 165 gld.
Naša straža. Slovenci smo doživeli zopet jeden dan sramote več. V deželnem zboru razpravljalo se je o podpori za »Naso stražo« in se je milostno dovolilo 100 gld. Poslanci katolisko-narodne stranke so do poslancu Kalanu stavili predlog za 1000 gld., toda nemčurska srca slovenskih liberalcev niso hotela o tem nič sliSati. Skupno z nemčurji so glasovali proti temu predlogu, čeS da tudi s tisoč goldinarji ne bodo rešeni obmejni Slovenci. To dejstvo bodi pribito na steno in naj si je zapomnijo tisti, ki vidijo slovenstvo le v liberalcih. Tako nesramno se proti slovenstvu zagrizeni nemčurji ne ved6, kot slovenski liberalci. Dr. Tavčar in brez dvojbe tudi Hribar sta v mehkem naročju nemčurske zveze pozabila potreb naroda in sedaj vzajemno z drugimi tovariši delata usluge sovražnikom našega rodu. 6000 gld. ni bilo preveč za nemško gledališče v Ljubljani, katero obiskujejo le nemški dijaki ter nemška in slovenska liberalna gospoda. Kmeta ni nikdar notri in vendar se je vrglo za to 6000 gld. »Naša straža« ima pa namen reševati slovensko posest pred tujimi kremplji, tej seveda dr. Tavčar ne more dovoliti 1000 gld. podpore. Nekateri pravijo, da so nastopili sedaj zopet Dežmanovi časi, toda to ni res. Nastopili so le časi liberalnega slovenskega hlapčevstva tujcu.
Strokovno društvo krščanskih rudarjev na Nemškem zelo lepo napreduje. Večino rudarskih delavcev ima na svoji strani in sicer veže v tem društvu katoličane in protestante v skupno zvezo proti brezverski soci-jalni demokraciji in v boj za delavske pravice. 2e četrto leto izdaja v Altenessenu svoj strokovni list »Der Bergknappe«, ki izhaja vsako soboto in se društvenim članom zastonj daje. Za neude stane 1 60 m. za četrt leta. Našim delavskim društvom, vzlasti tistim, ki imajo rudarje v svoji sredi, toplo priporočamo ta list.
Kako so rudarji plačani na Nemškem? Povprek je zaslužil jeden rudar na Nemškem 1. 1886 729-69 mark, 1. 1898 pa 1003 90 m. V dortmundskem okraju na Vestfalskem je plača največja, ker je tudi življenje mnogo dražje, nego drugod. Tam zasluži rudar po 160—200 mark na mesec. Iz tega se učimo 1. da na Nemškem mnogo hitreje napredujejo plače, nego pri nas in 2. da so sploSno neprimerno viSje, nego pri nas. Vender pa lastniki velikih premogokopov in rudnikov za čuda bcgatš. Tako je n. pr. jedna delnica premogarske družbe blizu Herne-ja na Vestfalskem, ki je stala izprva 1000 m., poskočila blizu na 12 000 mark. Milijone so pridobili kapitalisti.
Svoboda nemških socijalnih demokratov. Na Vestfalskem živi, odkar se je tu pričelo tako čilo obrtno življenje, do 150 000 Poljakov, ki so se naselili iz svoje domovine in še vedno dohajajo. Socijalno-demokraški glavni nemški list Forverts (Vorwilrts), ki ga vrejuje znani Libkneht, napada Poljake, češ da bi ne smeli na Vestfalsko, ker — ne razumejo predpisov po jamah. Tako ljubijo nemški socijalni demokratje poljske delavske tovariše. Glavni vzrok, da jim niso všeč, je njihova katoliška vera. Sleparji!
Judje. Pri lanskih dopolnilnih volitvah v Budapest! je bilo izvoljenih 120 kristijanov in 79 judov. Ce pa pomislimo, da judje skupaj držč, da je pa med temi kristijani tudi mnogo takih, ki so judom jednaki, moramo reči, da Budapest je pravi JudapeSt. In ti ljudje vlečejo bogastvo iz cele Ogrske nase, ti ljudje hočejo celo nam Avstrijcem vsiljevati svojo mažarsko-judovsko kulturo.
Proletarska šolska mladina največkrat slabo napreduje v šolah. To je žalostna resnica, ki pa je utemeljena v sedanjih socijalnih razmerah, ki silijo otroka, da skrbi v Sole prostih urah mesto za pouk in razvedrilo, za skorjico kruha, dolski urad v Londonu je dognal, da je v 112 ljudskih Šolah nad 2000 učencev, ki morajo vsak teden od 19 do 40 ur delati kot delavci, bodisi kot raznašalci mleka, časnikov ali kaj tacega.
Kolikor poznamo razmere na Dunaji, morama reči, da tudi tam ni mnogo boljše.
Konsum konjskega mesa narašča med revnim prebivalstvom velikih mest vedno bolj. Ker je goveje, telečje in svinjsko mesa za slabo plačanega delavca predrago, treba je bilo nadomestila. In tega so naSli v starih, za delo nezmožnih konj h. Na Dunaju so lansko leto poklali okoli 20 000 konj, poleg tega se prodaja tudi oslovsko meso. Da pa služi tudi meso naših manjših čveteronogih prijateljev, mačkov in psov, kot človeško živilo. je tudi znana stvar.
Soc. dem. vseučiliški profesor. Na vseučilišču v Berlinu poučuje neki dr. Aarons pravoslovje. Ta profesor je jud, premore več milijonov premoženja in je ob jednem socijalni demokrat. Vlada je zvedela, da podpira soci-jalno-demokratično stranko z znatnimi denarnimi zneski in je začela proti njemu disciplinarno preiskavo. Pač lepa taka delavska stranka, ki ima kapitaliste na svoji strani. Kapitalisti ved6, da se nimajo od socijalnih demokratov veliko bati.
Darovi s
Zazvezino zastavo:
G. Ivan Zakotnik, tesarski mojster, 10 gld.; č. g. Vilko Paulu*, kapetan v Smariji, 2 gld. — Bog plačaj stotero in obudi še mnogo posnemalcev!
Izistnica uredništva.
Medvode. Z objavljenjem bi se Vam nič ne pomagalo, še več škodovalo. Boljše je na koga se obrniti, da Vara stvar pomaga vpeljati.
Prihodnja Številka „Glasnika"
izide 27. maja.
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu,zlasti gospodom trgovcem uljudno naznaniti, da sem
otvoril v Ljubljani
zavod za snaženje w stanovanj in oken.
Prevzemam v snaženje izložbena in sobna okna ter likanje sob. Tudi cele nove stavbe prevzemam v temeljito očiščenje, istotako tudi javne zavode in urade.
Čestita naročila prejemlje iz prijaznosti Jožef Maček, prodajalnica tobaka, Mestni trg št. 6.
V obilni obisk se priporoča
Peter Matelič,
Martinova cesta št. 81.
Upeljati kavo, ki bi pospeševala zdrav/e, in ki bi ob jednem nadomestila neredilno, našim živcem škodljivo bobovo kavo, ali jo vsaj storila neškodljivo, to so skušali že dalj časa doseči vestni zdravniki i» prijatelji človeštva. V Kathreiner-Kneippovi sladni kavi se je slednjič našlo nadomestilo za to tako splošno razširjeno navado, ki se skoro ne da več pogrešati, da se popije enkrat ali dvakrat na dan, tudi večkrat, nekoliko tople kave, katera zdravju ne škoduje, ki pa vendar zadovolji našemu namenu. Kathreiner-Kneippova sladna kava se je skazala zlasti gledd priljubljenega okusa bobove kave kot njena najizvrstnejša primes namesto doslej običajnih pomočkov, ki niso bili dru-zega kakor barvila. Samo ta kava ohrani ta dobri okus, ga stori še mnogo boljšega, milejšega in prijetnejšega. Slednjič se z uporabljevanjem tega domačega izdelka (ki je pristna v znanih izvirnih zavitkih z imenom Kathreiner, nikoli na vago na prodaj) v vsaki družini precej prihrani, in služi torej ta kava splošni blaginji v dvojnem oziru.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«