GLAS NARODA » The largest Slovenian Drfy in 75,000 Renders. TELEFON: CHelsea 3—«78 Entered tu Second OlaM Matter September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Concrete of March 3, 1870 TELEFON: OHelsea 3—3878 NO. 112. — STEV. 112. NEW YORK, MONDAY, MAY 14, 1834. — PONEDELJEK, 14. MATA 1934 VOLUME ZLO. — LETNIK ZLIL NEMČIJA HOČE DOBITI ZAVEZNIKE NA BALKANU ■tJSSSSa ! Avtni industriji preti generalni štrajk MADŽARSKO - JUGOSLOV. MEJI * r o Nemčija skuša oslabiti francoski vpliv. — Beograd je Hitlerju precej naklonjen. — Za sporazum med Jugoslavijo in Bolgarsko. — Nemški listi pravijo, da imajo Nemci in Jugoslovani skupne interese.— V enem letu je bilo ubitih ob madžarsko-jugoslovansko meji 31 Madžarov. DUNAJ, Avstrija, 1 3. maja. — Po triumfalnem odhodu iz Beograda je nemšjri veliki aeroplan "Hin-denburg" dospel v Berlin z 12 vodilnimi jugoslovanskimi časnikarji. Časnikarji so bili gostje nemške vlade in so obiskali važne kraje moderne Nem-cije. Prejšnji teden je bila sklenjena jugoslovansko-nemška trgovska pogodba, v kateri dovoljuje Nemčija Jugoslaviji veliko kvoto poljskih pridelkov. — Minister na razpoloženju, stotnik Ernst Roehm, je obiskal Dalmacijo ter zatrjeval, da med Jugoslavijo in Nemčijo ni nikakega spora, da imate obe de-ieli isti cilj in da zato ni nikake zapreke za složno sodelovanje. Naklonjenost Nemčije do Jugoslavije je samo del diplomatičnega načrta, da pridobi prijatelje v vzhodni Evropi na stroške Francije. Ko je enkrat sklenila prijateljsko pogodbo s Poljsko, hoče Nemčija dobiti svojo zaslombo tudi pri Jugoslaviji, Romunski in Bolgarski. Politika je razvidna iz nedavnega obiska bolgarskega ministrskege predsednika Mu-šanova v Berlinu in iz obiska jugoslovanskega zunanjega ministra Jeftiča v Sofiji. Splošno prevladuje mnenje, da je nemški zunanji minister von Neurath prepričal Mušanova, da so potrebne boljše prijateljske zveze z Jugoslavijo ter se je ponudil, da bo porabil nemški vpliv v Beogradu, da bo ugodeno bolgarskim zahtevam. Prvič po letu 1912 je kak jugoslovanski državnik obiskal Sofijo in posledica tega je tako ugodna, da diplomatski krogi pričakujejo nenapadalno pogodbo. Medtem ko se Bolgraska ni hotela pridružiti balkanski pogodbi, ker ni zadovoljna s sedanjo državno mejo, je Mušanov izjavil, da je sedaj Bolgarska pripravljena skleniti nenapadalne pogodbe z vsemi balkanskimi državami ter se tem odpovedati svoji dosedanji zahtevi po spremembi državnih mej. Nemško časopisje zatrjuje, da med Nemčijo in balkanskimi državami ni nikdar bilo pravega na-sprotstva in da je Avstrija potegnila Nemčijo v vojno proti Balkanu. Listi zatrjujejo, da imajo jugo-slovani in Nemci skupne interese, da ne žele, da bi jih sovražniki ovirali pri njihovih narodnostnih težnjah. Tudi jugoslovansko časopisje je naklonjeno Nemčiji ter poudarja, da Nemčija nima nikakih političnih namenov na Balkanu ter skupno z Jugoslavijo nasprotuje Habsburžanom, da bi se vrnili na avstrijski prestol. Beograjski gospodarski krogi poudarjajo, kaj je Nemčija naredila v Jugoslaviji tekom reparacij, ko je gradila mostove, železnice in tovarne ter s tem pokazala zmožnost nemške industrije. Francija je v velikih skrbeh, ker vidi, kako se razkraja vzhodno-evropski sistem, katerega je ustvarila v zadnjih I 5 letih. V tem delu Evrope ji je o-stala zvesta prijateljica samo Cehoslovaška. Sedanja politika na Balkanu je posledica francoske notranje krize in zbliževanje med Francijo in Italijo. Obe državi ste na Balkanu povzročili bojazen pred osamljenostjo ter so vse države iskale zaslombo \ Berlinu. Nemčija nasprotuje italijanski politiki \ Avstriji in vsledtega išče prijateljstva na Balkanu LIGA SE BOJI _JAPONSKE Rajchmana bo odstavila kot svojega zastopnika na Kitajskem. — Kitaj- j ska bo šla svojo pot na- ( prej. Pariz, Francija, 13. maja. — j Glavni uradniki Lige narodov t»o j so odločili, da se vklonijo Japon-j ski in bodo -priporočali svetu Lige narodov, da nie potrdi več za svojega zastopnika na Kitajskem j dr. Ludvika iRajchjma.na, ki .se ji; pn*d kratkim vrnil iz Kitajske v Ženevo. j Ker se Liga boji pokazati svo- j je stališče glede japonske politike "roke -proe oil Kitajske", je sklenila, da ustreže japonski zahtevi. | da ne pošlje več dr. vRajdbmana na Kitajsko. Dr. Raj-clvmaii je v svojem ipo-roerlu »priporočal večja posojila K itaj.ski. čemur pa Japonska odločno nasprotuje ter je obdolžila dr. iHajcIinuMna. da- se je mešal tv , kitajsko politrko. I I Šanghaj, Kiatjska, 1.1. maja. — "Nikakor se ne bomo pustili Ja-1 ponski varati. 'Navzlic vsem svarilom boiuo šli naprej za gospo- • da rak o in .politično obnovitev Ki-1 tajske s pomočjo L i pre narodov in 1 drugih zaipadnrh svetovalcev". j Tako se je izrazit nek kitajcvki ' državni urad-irik. ko je k vedel, da ' je Japonska nasprotna delovanju' Liginih zastopnikov na Kitajskem. , Tuji opazovalci ita Kitajskem] j so .prepričani, da sedanja kitajska vlada ne bo (prem-liala bolj se ozirati na zapad kot pa na Japonsko. Nekateri pa se boje. da Kitajska ne bo mogla obdržati svoje neodvisnosti. ako ji bo Ja|xmska še dalje .s trdo nogo stopila i*a glavo. Se bolj zmeden pa je položaj na 'Kitajskem vsled poročila, da je Ja»poi*ska> »pripravij*-nia dati Kitajski posojilo, ako prizna njeno nadvlado. lXek zastopnik kitajske vlade v Xa*nkirfcgu je dalje rekel: — Sedaj se nahaja na Kitajskem dvanajst Liginih izvedencev, ki .svetujejo vladi pri ■načrtu za poljedelsko reformo, gradbo eest. industrijski raizvoj. boljše prometne zveze in za javno zdravje. — Zakaj Japonci nasprotujejo vsemu temin m našim zapadnim svetovalcem? V »poročilu iz Tokio ni nikake logige. Iko pravi, da bi posojilo narodwemu gospodarske-lmi svetu zakasnilo združenje in napredek Kitajske. V resnici se Japonci boje. da bomo napredovali in natm Japonci ne bodo mogli "Tfspodariti. Kitajska se zaveda, da dobiva od Japonske udaren? ea udarcem v svoj obraz. Preslabi smo. da bi se mogli* bojevati z Japonci. zato imonamo požirati grenka zdravila. Nwvzlic t eniu pa se bomo potrudili, da po&tavimo v naši hiši -red. ne jrlede na to, kaj misli o tem Japonska. DEMONSTRACIJE PROTI FRANCOZOM Fez, Maroko, 11. maja. — Dane* so se v mestnetn: delu, kjer stanujejo domačini, -završHe velike demonstracije proti Fraoeozom. Proti de mon srt raai to m je bila poslana policija na tkanjih. Domačini so ir Simon je kratko odgo-jvoril. tla vlada ne bo ovirala te trgovine iz razloga, da so motorji in 'aeroplani za civilno uporabo. V odgovoru izraža angleška vlada upanje, da bo v bližnji bodočnosti prišlo do splošne nazoroži-tvene i pogodbe. Vojaški izvedenci so prišli do prepričanja, da bo Nemčija |x> sedanjem načinu v diveh le4ih do-segba izravno silo Anglije in Fran-eije. |V slučaju potrebe pa tudi v enem letu. Franeija je tudi dognala. da tudi Združene države zalagajo nazijsko vlado z aeroplani. Ot-udi pa Anglija, ni vstavila prodaje aeroplanov Nemčiji, vendar z velikim nemirom gleda na naraščajočo zračno silo. Anglija, ki je obupala nad razorožitvenim sporajzumom. je po predsedniku razoroži t vene konference Arthur-ju Hendersonu predlagala Franciji sami o sporazum glede oborožitve v tzraku. Z ozirom na splošni oboroženi položaj je francoski zunanji minister Louis Barthou ta predlog sprejel .zelo hladno. Xovi nemški delegat n-a razoTo-žitveni konferenci, .Toaehini von Ribbent rop. ki se sedaj nahaja v Londonu. je angleškemu zunanjemu ministru Sir Simonu -predlagal za zračno omejitev pogodbo treh držav — Nemčije. Anglije in FVattveije. Ker pa je BaTthou zavrnil angleško ponudbo, je Sir Simon o-značil nemški predlog za neizvedljiv. / o katerem je rekel Mussolini, da je naravno polje Vsled napetih razmer ob jugoslovansko-ogrski meji, vsled česar* je bilo v treh letih že ubitih 31 Madžarov, je Ogrska naprosila Ligo narodov za pomoč. V svoji nenavadni in nepričakovani prošnji, ki povdarja, da more vsled sedanje napetosti v Evropi priti do resnega spora med obema državama, je Ogrska prosila Ligin svet, da pošlje mednarodno komisijo, da proučava razmere. Kot zagotavlja Ogrska, bo ta komisija mogla poravnati ta obmejni spor. Ogrska pa je tudi pripravljena sprejeti kak drug predlog, ako Liga ne pošlje svoje komisije. ^ Ogrska se tudi pritožuje proti jugoslovanskim policijskim odredbam proti prebivalcem v obmejnih krajih. ...... t i — Staivka pri Fisher Body Corporation v Flint. Mich., je najboljši dokaz 'li'tzadovolj.wtva. ki vlada ned delavci v avtni industriji. Ta »tavka je zelo resnega značaja. Ako delottajaleei ne bodo vpošte-ralr pritožb delavcev, je generalni ••Titrajk neizogiben. — V tej vele važni ameriški in-ilustriji ne bo prej miru. dokler ne bodo gospodarji irvaževali rahle ve glede zvišanja plač. skrajšanja delovnega rasa in pri/manja iftrfvko\Tie organi7^cije. Delali so prepričani, da je a«l- tninistraeija* bolj naklonjena kom-panijskini ne^o delavk i m unijam. Nadalje so nezadovoljni s posredovalno oblastjo, ki po njihovem zatrdilu ni dosedaj še ničesar dosegla. Sinoči so klaivei v St. Jvouisn proglasili generalni štrajk. Vele-klavnice bodo s tem zelo prizadete. >Xad 2500 klavcev je zastav-kalo. V St. Francisco še vedno Ktraj-kajo tpri.Ntaniškl delavci. Tovore razkladajo in nakladajo stavko-katzi poti zašeito policije. Ker potJta.iajo stavkarji n-vdno bolj nemirni in nestrpni, bo najbrž poslana proti njim narodna garda. TOČA V RIM« Bim. Italija, 13. miaja. — Nad Krm je prišla med silnim Aihar-jt-nv toC-a in hudi nali\"i so preplavili ulice 18 palcev globoko. Celo uro je bil po ulicah vstavljen iw» promet in izven his ni bilo videti nobenega človeka. TROCKI JE BH DVA DNI V ŠVICI Annecy, Francija, Vi. maja. — Ilir« .-»ovjelKki voj?ii minister L. Trocki «lala. BIVŠI KUBANSKI PREDSEDNIK SEJEVRNIL Mexico Chtly, Mehika. 13. maja. — Jutri bo dospel v Havano bivši kubanski predsednik Rainon (frau de'Rivera. Ko ho ga %-|>raša-li. če bo pri prihodnjih predsedniških (volitvah kandidiral, ni hotel (odgovoriti. OGRSKA VAS POGORELA Budimpešta, Ogrska. l:i. maja. Ko prišli prebivalci Mi-školca iz cerkvc, ><» našli celo vae» v plamenih. 1 { I Med mašo so se otroci igrali c užigalieami in so zažgali kup sena. Močan veter je naglo raznesel ( požar in 25 poslopij je bilo v plamenih. predno »o prišli gasilci. Pri požaru stw izgubila tfVoje življenje tudi dva kmeta*. Starai otrok, iki si {povzročili požar. bodo prkslr pred sodišče uradi svoje brezbrižctoctž. L k^M^J \ I ——■ r* ^^ * _ /cr-4 I ■"I'a.PWVvIISA 11*1.11 vlilfvvw m ^alUCKUJa NajT«čji alorcoski dnemak v 7Hwrf«iih drimwmh VtQftiavMbb ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo calo leto $7.00 ROOSEVELT JE POSVARIL ANGLEŽE -------1 Roosevelt ni zadovoljen z delnim odplačilom vojnega dolga. — John-sonovi postavi s tem ni zadoščeno. London, Anglija, 13. maja. — Združene države .so obve.stile Anglijo. da samo delno odplačilo vojnega dolga, ki zapade v juniju, ne more nuditi zadovoljivega dokaza. da Anglija priznava nvoj dolg in da ga je •pripravljena plačati. To pojasnilo je sporočil državni tajnik Hull angleškemu poslali Lkn Sir tRonaldu Litidt»a\*u v Washington!!. Sir Lindsay je .spo-mčil svoji vladi odločitev Zdnižo-nih drža v rv dolgem kabelakean poročilu. ki je prišlo v Ivondf»n v »o-borža\~ni tajnik Hull je oljvfMil an-rleškega poslanika, da -po Johnson o v i tposiavi. vsaka držaiva, ki ne <|>lana cele vsote, s tem pokaže, da svojega dolga ne priznava. I*o Johnson o vi postavi je ameriški denarni trg zaprt »vsem drža vami. ki ne plačajo svojega -vojnega dolga. Angleški poslanik je rekel, da predsednik K.oo.se\>-lt. ni v tem o-ziru .stavil nikakQi pogojev. Angleški min istrski predsednik Ramsay Ma-eDonald in zunanji minister Sir John Simon bosta razpravljala o poročilu poslanika TJo-liald Lindsava ter nato o tef v poslanski zbIačala vojnega dolga, navzlic temu. da kaže njen držami proračun nekaj prebitka. Angleško mnenje je. da so časi prerosni. da bi Anglija plačala Združenim državam tudi samo del vojnega dolga. ki zaipade lo. jiniija. Sir Simon je ost m napadel /vse ione v Zdrirženih drža>vah. ki nii- 1 sli jo, da je prebitek v državnem I proračunu zad<*>teqi dokaz, da je 'Anglija amožna plačati svoj voj- I n i dolg. i " ! Angleški kabinet je sklenil, da l>očaka n-a poročilo iwetlsednika liooevelta na kongres, predno se bo odločil za prihodnji korak glede vojroega dolga. PET TISOČ MOŽ IŠČE ODVAJALCE Denar za odkupnino je pripravljen. — Ce ne bo danes opoldne Gettle vrnjen, se bo začelo splošno zasledovanje. Los Angeles, Oil., 13. maja. — Xa profcbijo Mrs. AV. F. Gettle. žene odvedenega milijonarja, so o-blasti preneliale zuslešti pismo, da znaša oil kupni na ^tiri-d<*set tisoč, dolarjev. Deira-r — obrabij*-*ne bankovce po deset ra dvajset, dolarjev — ima odvetnik Gettlejeive družine pripravljen. Mrs. Gettle je težko zbolela ter je neprestano pod zdravniškim madzorst vom. NAČELNIK SOVJETSKE TAJNE POUCUE^OKOPAN Moskva, Sovjetska unija, 13. maja. — Ko .s« spravili pepel pokojnega i>ačebiika sovjetske tajne policije. Rudolfa Menzhinskega. v Kremelj. je zagrmelo enoindvaj-topovskih strelov. Pogrebnih svečanosti se "je udeležilo veliko število koinunisitičnih veljakov, med njimi tudi -Joseph Stalin. BOJI MED PARAGVAJA IN BOUVUCI Asuncion, Paragvaj, 13. maja. N'avzlie temu. da so Boli vije i na-jap-rli. da bodo začeli obstreljevati glavno mesto Asuncion, je vladal med prebivalstvom mir. Xiti tnrwti se niso zbali napada, aan-pak so trumoma prihajali v me-| sto. •SLAI VAKODA" WIW YOU, MONDAY, MAY 14, 1934 THE LARGEST 8LOVZJCE DAILY tn U. fl. A. KULTURNI BOJI V^EMČ!3I _____ Owned and Publish«*! by lUmtKtC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) t L. Benedlk, Tre«8, M. MARCEL OLIVIER, PREDSEDNIK FRENCH LINE JE DOSPEL V NEW YORK. Berlin, 6. aprila. Vojna unod katoliško cerkvijo \ fHw of bnitoe— of the corpora Moo nad addreue« of above officers: in hitlerjmt>kiin režimoau zavzema of Manhattan, New York City, N. Y. j vedno bolj o-str, oblike. Papež je svoji velikonočni poslanici, na- "Gl.A-8 NARODA" (Volte of the People) leaned Every t)ay Except Sundays and Holidays leto velja Ha Ameriko In k lo ••••••• • • $6.00 pol l6tA bi {cM •••#«••••••••■•«0* Za New York za celo leto......$7.00 Ža pol "leta ...................$3.50. , . Za jnoaemstvo za celo leto......$7.00 I katoli ikdt .sinov Za pol leta $3.50 Subscription "Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" lzbaja vsaki dan lzvzemsi nedelj In praznikov. Dopisi brea podpisa In osebnosti se ne prioličnjejo. Denar naj se blagovoli po Honey Order. Pri 6premembi kraja naročnikov, prosimo, da se taji prejšnje bivališče naanaul, da hitreje najdemo naslovnika. "OLAS NAHODA", 216 W. lBth Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsem 3—3878 menjttni nemški katoliški mladini. označil narodni soeija'lizem za brezvcx»ki in brezbožen. Obenem pa je |H>hv«Iil odpor svojih "dia-proti nasilni POLOŽAJ V ALABAMI propagandi narodnih soeijalistov in zagotovil. da so simpatije Vatikana vselej na .strani nemških katoličanov. Ta poslanica. ki je izzvala v iveniški javnosti ogromno senzacijo. je bila objavljena samo v enem katoliškem i 1st it v K i Vi nil. d oči m so vbi ostali nemški listi šli mojče preko nje. Poslanica naglasa med drugim: — Zares z nadčloiv -ško hrabrostjo .ste držali .svojo prisego ljubezni in zvestobe Jezusu Kristn in njegovi cerkvi, kljnb vsemi težavami in vsem ie-kuš-iijam in kljub »propagandi. ki se izvaja z nasiljem 'in kk-hoiV: uvesti imm filozofijo V stavkovnem okrožju države Alabame so krvavi spopadi na dnevnem redu. Narodna jjarda, ki je bila jm>- zvaiia, da vzdrži mir, «eajažuje od tedna d« tedna. Voja-ir^^^Vr^1 MARCEL °L,V,ER ki patrulirajo Z nasajenimi bajoneti ill V jeklenih čeladah. ; življenja ter ločiti od KrLstu-J iM. Marcel Olivinr, .predsednik j ministrstvu, bil je v kabinetu pred V Jefferson okra ill sta bila v noči od torka lia sredo,*8 in Pahni,i v breabcraiištvo. »S French Line (Vompagnie OS ene-1 sednika fiastona Doumergue, do- IGRE Beneški trgovec, Igrokss v S. dejan] M 0 ran de Bergerae. Horlčna komedija ▼ (>«*lib dejanjlb. Trdo rezano ___________________-____________..HI Edeia. drama v 4. dej. .....................M Gospa 1 morja, 5. dej......................„75 Lokalna ielrxn.cn, 3. dej.................J># .Marta. Seineuj " llicluuoinla, 4. dejnnja ...._____________—.........................3f Ob vojski. I^rokaz v fttirih slikah _____30 Tončkove saji.e ra Miklavžev veter, Mladinska i«ra s jH-ljem v 3. dejanjili ......................................«• K. IJ. K. lirama r 3. dejanjih s predigro, (Capek). vez. ' Revizor. 5. dejanj, trda vezana Za Itrii in svobodo, igrnkai v 5. 1 d^jaujib Peter Zgaga KINEMATOGRAF. 45 15 -.35 V Jefferson okraju ustreljena dva št raj ka rja. i takim svojim delom Me vsi napra-'rale Transatlantiqne.», I vili največjo uslugo '»voj nui 11a-1 r»dj»ivtova'l iz Havre Delavstvo je zelo razburjeno. Delavski voditelji za- rodu in -svoji domovini. Iz za up-: v Mehiko, je dospr-1 v New Yonk nih virov -nam je znan položaj ka-! v spremstvu M. II. Moriua de Lin-toličanov v Nomčiji. Vemo tudi. I Hav.s. generalnega zastopnika htevajo, naj bodo krivci občutno kaznovani. Zvezna vlada v Washingtouu je bila pozvana, naj preišče vzroke uin rov. o- v Xomeiji. Vemo tudi. j clays, da povzroča ta tpoložaj iveliko skrb , Firewdi Line z:v Združene držav vašim škufinm. .Zato vas. hočemo. in Kanado. l*o završenein iui«li/.<»-, . j 1_______ V , ,. . vod rt i z očetovsko ljubeznijo pod I r« »vanju M. Olivier ootoval Razburjenje delavce\ se bolj podžiga ustavno pove-;križ JfVVM KrLstusa. ki st. l)Ies1i ij7 ,XeJxr J je, ki jim onemogoča govoriti s stavkokazi ali kaj ukreniti proti njim. Stavfcokazi so vsledtega silno objestni in izzivalni. Zahteve stnvkarjev so zmerne. Prav nič več ne zahtevajo kot tisto, kar jim je določila NRA. ANDREW MELLON I*red kratkim se je moral pojaviti v pittsgurškem sodišču Andrew Mellon, ki je bil pod tremi predsedniki zvezni zakj&d niča r ter slednjič ameriški po-lanik v Londonu. Možu so že dolgo časa očitali, da se je pregrešil proti davčnim postavam zvezne vlade. Po mnenju sedanjega generalnega pravilnika Ciun-mingfea je plačal premalo dohodninskega davka ter naj bi bil vsledtega podvižen najstrožji kazni. Ko, Mellon pa ni zastonj kralj Pitts«burgha. VelejKjrota ni d\ignila piloti njemu ni kake obtožbe. Bila je istega mnenja kakor njegovi zagovorniki, da so namreč obdolžitve posledice političnih spletk ter škodujejo njegovemu ugledu. Ker se obravnava ni vršila, še vedno ni mogoče pravilno odgovoriti 11a vprašanje, če je Mellon plačal dohodninski davek ali ne. n-,a naših za.slavah. Ta napad je samo ena epizoda ostre borbe, ki se bije med Vatikanom in Hitlerjem, med drujpriin Kini mm in Ilerlinom. Vatrkan pri-pravjja sedaj izdajo jKxsebiw "He, le knjipe". v kateri naanerava dokazati «\s>e kršil ve konkordata in navesti aretacije kui» zavzemal važno mesto v kolonijalnem ki je bi!;-«'ir« l hriljantni rekord z marša-Ih»*ano in ; lom Lya-uteyean. I»il je jroverner SiidatKi ter do leta jrenerai- ni »ruverner Malajrasearja. Odkar je bi! imenovan za predmetnika Frem-h Line, >e je M. <>!i-\-ier i/kazai /.n izhornepra trprovea. Freneib Line je (tin*]ur!noun*?, ree-rjja i>iziral ter ima velike zaslupe za uzoruo gospodarstvo in izboljšanje v upravi te svetovno znane orca.nizaei je. ljudski oder; R. xv. |»o 12 letih. 4. dejanja ...........(!• 11. 7.v. Za;»ravtjiver ............. Mi 12. /.v. Skopuh ..................6« Zbirka ljudskih i.>er: 3. pnopi<\ Mlin pud xemljo. Sv. Neža. Sanje .................................„80 13. 8DO(uč. Vrsialka. Smrt Marije Uevire. Marijin otrok .....................39 , Junaška 39 JS9 .38 14. snopič. Sv. Bobtjan, Junaška dekllnt. ShMHti iknfMltT _______ 15. snopič. Turki pr»d Dunajem, Fahjola In Neža ................ 'JO. snopiO. Sv. Just; t.jubcien Marijineea o* roka ------- ...___ KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18th Street Iz Slovenije. Fantovske predpustne koline pred in levem m ih u. potem .pa Albin sodniki. iJauiinik. ki je občutil kar ti ladi- i Tam v neki <\~a.si pri Želiuilj:.!i i kih in 1 težko telesno po-ikodbo. nlku izteklo >k«>jeni : ..lože Uukovee na H mesecev stroprejra napora in na • »DO 'Din denarne ka^ni. odnos-110 na- nathiljuili in dni zapora. -In-liez I*rriiK* ua 1 uresee >troirejra za-i«jra iti ii;a +SO Din denarne kazni ali 11a JS dni zajfora ter Kranee l»u-kovec samo zara li udeležbe pri tepežu lup 01 H) l>iu d-name kazni ali na 10 dni zapora. Krvava nedelja v Limbušu. V neki «ro>ti!ni v L'mbusU -so -se u.' liani pred tpiustoiu. '2. februarja, jnastal v jrostilni silovit, fantovski Spričo dejstva, da se .Hitler že poboj. Okoli 40 fantov, deklet, ž--več m >wev b« ri ,'Troti ojv»zieiji a* na in mož j*- praznovalo "tolar", protestantski etrkvi. >e lahko re- ki so dobili otl nekega žeuko-ee, da -><■ .pričenja z akcijo Vati-J vamja. Sprva je vla.dal ples. kana novareit vervojo ]>■ - i že lansko leto. -Sledil je razpust _ sem noži in krivci, nastalo je 1'^nali po irHu VCs r^a- pa. ie bil še pravočasno v Ijuhljan- ^»žok. -Proti večeru >0 b:li z vsi ski. bolnišnico, kjer se je le izlizal .im>r*MO v,u-ieni ^U>u z zdravnnko pomočjo. ^^ 1 „ ,. , , i-ikar!i pre»oira. Kakor običa ino. -.o ! Zaradi t -ira klanja so prišli ua . ' . • , . , , ... lyrrah- jrlavno v!o«ri» ženske. Je Izatozilio k:oi> pr>esivko\ee m pa ' tl , , . ,l:i v eno dekle, tudi tu .so -e morii- Primc -lansez. I a zadeva se pred t o 1 ... - ...... I # , . . . . n 11: zableskatt «»stri iu>zi ni z» hšeetu vleče ze nad 1 leto. rrvu bila že 27. dece na I: ■nt»K*o. <>ba po-ko- ;1 da-rieu sem bil z noeeni l>o celil, i , 1-'M\anca so j vsa krvava ziri itil: a Klamper Kra- ma riborski reševa lei 110111 iu ,po vtvmesečnih raz^ovo- ki je dobil če nomško rrli-ijo. \\r ial na 1'rimca .Tanoza. France Bn- julija lansko leto. V to s vrl 10 je: kordatu prekinjena in se odtlej l^v,, pa: — kriv. Sen. »110 branil brata, ker «ra je Jamnik p.rr.peljali v bo!nivo. z noeeni po celil, j j Pit -eni - z nožem branil. Sprva -■ploh nisc.m Mlinar utonil v Muri Xa bresrn .Mur ]>ri Kotoribi se j •je pršjpetila težka nesreča. ."lO-letni sidinar .z Kt»tnribe Kadman":"- je Na svetu je precej stivari. ki mi ne .prijajo. Odločno po sovražim dve: kinematograf in mir^katelca. Stališče, ki «ra zavzemam 11a-pram kinematografu, je cenj uim čiatelj m že deloma znano. **lede muškatelca j»a najbrž ne veilo. da ne -maram. Toda po pravici ipovem — z muškate!- . m bi me se kdo utejr:iil premotiti, da bi y:a pokupil, mo-napravil požirek ali dva. ali bi jra n skrajn« 111 slučaju udusi! par k v;; rtov. toda .s kineinatojrra-fom >va skre^ama /a vedno. 'Navzlic temu pa v« m. kaj se vrši v njem. IJaN zadnjič »nn si na pe ži* začelo* Oh. naj >e začne t i-ko ali t;nko. toda reč • n ivam, pik-«"er »p;: tak. od samih jrroFov i:i cesarjev. 111 so I dat o v j«- hi!o od vile. In babe. vse nakravžla::»' in na-eifrnne. .. Saj v< taka baba. taka jrrofna. si h?!iko vse privošči, taki ni treba v šop... Pa tudi tisti. ki j«' »v nnrf m-i polt meti«' doli .sedel, j" moral biti kaj bolj- M"_ra___Kar dišalo je o l njt^a. tako je bil naifiksan ... N«>. kaj sem že rek'"* Aha. vem . .. Pa tudi «-n jrrof. ti-?i s eilindrctm, j hrl salanieti-ko lep. . . In je bil ra- Ijubljeu v cesarjevo ž»*n > — pa cesar iii'nic vedel — ali je pa. pa kaj biiya cesarja — cesar iiua lahko «lustt drugih bab... In sta ho.ltla in sta kuševala . . . d kla je pa cesarju v.-se sproti 11a nos nesla — cesar je pa samo z -mu-štacami malo ipomijrf.l in ni nič rekel. ali je pa kaj rekel, pa n:-»em zaslepila, ker ni po na-" srovo-ril . . . 1*;« tudi 11 lajtnant je bi! ali kaprol. ki j>- za jrrt»fovo ženo lio.lrl. pa irroi" ni nič \edel. ker je bil kar trapast od sauie ljubezni... P-otein j'* bila j>a mdi r."j-ska. in ti.-ti. ki je polet: mene -de!, rs.* je tako ustrašil, da se je kai' k ineiai vtisni', pa sem -j^a malo *po roki pobožala, pa >e ni kar nič več bal... Oja. j b":l olrajt pikčer. poM'hiro nazaduje. k»> >«» bili p«»bit', je hrlo >uie:no. ker je jrrofie;r tako .strašno jokala . . . j Pa ni "o bili zares pobiti, ampak le j za špas... Zdaj je ta roko pre-iinaknrl. zdaj 0110 noir«. — holt — sem si mislila, kaj bo pa to'. .. ko j- pomikal roko v»-dm> bliž-k meni... — ne tisti ua si:ki. pač — I a kaj. ča- Z lian i slovenski jezikoslovee in kulturni zgodovinar I. Koš ti al piše: — —V drugi polivici šestega stoletja je zapisal bizan-škl cesar Mavrikij: "Slovanke so mednarodno kref^st-ne. Moževo smrt imajo za svojo smrt. Prostovoljno si zadajo smrt. ktr se jim vdovstvo spoli ne zdi življenje". — Winfrid Bonifacij piše kralju Ethelbaldu o baltiških Slovanih: "Tako vnMo varujejo zakonsko ljubezen, da He vdova po smrti moža obotavlja dalje živeti. Meti nji- l mi velja za hvale vredno tista, ki izvrši samomor, da bi gorela z možem na isti grmadi/* — Kako je pa danes po 1400 letih l ' ■— Dolenjke pravijo: Enega v .jamo, z drugim v slamo". — Mestni ljudje pa. ki nimajo vedno pri rokah modrih pregovorov, pravijo: "f'ez pol leta po moževi smrti vidova že firta s*tremi, čez eno leto se j>a že drugič oihoži. odpotovali podkancclar Papen v! niso več obnovila, pač pa r^ je »o branil bnta. K« ira je -i«m«wlprijal z viwm žit„ v snij ^ pa t usti polejr nume. Rim. Vatikan je smatral, da pred-jMpor med Vatikanom in Nemčijo boksal. — In -henez Prime je za-;^ ^ liaen;Uin,t. IKltr-al del ceste , k«J. >em -m mislila, fant. zmotil s, stavi ia konkordat iwavkVw kem- z vsakim dnem bolj poostril, tako .čel: — -laz sem .samo mirti. Prav /Jrklli, v ^[uro j., se... Xrsem jaz ena tistm profinj. ker -hi Nemčija obve- 'd pojro-.jem. da nc ne l)o vmešavala v po- z nožem. be. »Xeniikr vladni kropi so zaenkrat sicer še rezervirani. \o»l i zatrjuje sf*. da bodo hit lerjovvi z nil:. Uadnianiča in jejrovo ženo z Sodišče j že na t rvi rannravi vozim in konjem vred. Xa obup-za sirili o več prič o krvavmi tepe- 'ne k:-i-ke je prihitelo več -raniva r-Žu. Seda j pa je zasitilo nove. zla- jcv. ki so jim je posrečilo cuisvc-Jrtiko. Vse je bilo «v jia.i'-j^in re-j vso odolčnos-tjo nastopili proti po- i obremenilni priči, težko šče lijwlmaniv^'vo ženo poteumi- poškodovanejra MbUm. -Tamnika in li iz ivode. d očim je lvadiuaniča Z," :lt"1 — imam nje«o\ Amtona Jamnika. Zdravniško po-. vozom in konjem narasla Mura j roeilo navaja, da Albinu -Tam- oilne.sla. ■n majrari. če je š«' tako temno... Pot« in so pa ka«'a!i. kakt» »«' zemlja vrti. luua in zvezd«* in kako so nekateri ljudje neumni, pa mi je ■rekel Žali. tisti, ki je poleg mene du dotlej, dokler Vatikan ni! izkusom Vatikana ter >e«rli tudi dal indeks knjige Alfreda Rosen- ] po najbolj radikalnih sredstvih, l erfra. enega rzm^d jrlavnib so- ee ne bo drujre »poti do sporazu- boreev A dol f a Hitjerja. A'atikan ma. V kaže. da se "bo razvil v se .te n>ri tem skliceval na to. da _Nem«či.ii največji kulturni boj. kar hoče Roscirber~ zamrnijati kr"'čan--jih d-.-lej -pozna fjrotlovina. GUBDA ČLANE flija, 11. maja. — M-rtodJwtrfene. c*rk*-v je Loptrbila v prejirvjem letu nad devet tisoč čla-To M pravi, d» je ragn!bilo sto tfnKod*tifenili ipartor jev hr\x>j GENA Rt. KERRtfVKA BtRHA JE ZNIŽANA Angleško-stevenskt) Berilo denarna nakazila izvršuje- m TO^NO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU TM V JUGOSLAVIJO $ 2.51) .......... Din. % 5.— .......... Otn. % 7.25 .......... i>v». ^m $14,75 .:........ w»v r»w $22.75 Din. 1000 V ITALIJO Za $ 9.25 .................... Lir 100 " $ 17.90 .................... Lir 200 »» % 44;_ .................... Lir 500 " $ 87.50 ....................Lir 1000 " $174— .................... Lir 2000 ENGLISH .SLOVENE READER 8fANE SAMO t Naročite ga prt — 11. vnaja. —j Mo aiprii tx»kaj iv^ie« srednje viiiiptnui im »p UfV/iti|> ker ae oMiiti boje. da bi MlJIbARTH WJD ViSxjfXVoR 1*mo *d faiKtič^rtmi in sOcija ) 216 WB8T 18th STREET dijaki do pret^Kjv. _ ' NEW TOEK 0ITX KER m CENE SEDAJ HLTfiO MENJAJO SO NAVEDENE VENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih aneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali Urah dovoljuJexpo'-Se bolje pogoja IZPLAČILA V AMER1$*1« ©QLAKJIH Za' Izplačilo morat« poslati---• 5.7S H flOLOb " ______$10.81 •» " $15.00 " " ------$1«.— ... u $30.00 " " _______$21.— $40.00 »' " -------Ml •» " $50.00 " r _____$51.50 dobi v itartm kraju I9UČU0 ▼ dolarjih. ITajna nakana lrarftujemo po ^aMe >L*tt«r za pristojbino $l— SLOVENlt PUBLISHING COMPANY J f , r- ■ * 4 »rod », i-.. C« 111 WM8T 18tk BTEEET NEW TOBK, N. X. "v. LOJ« ^Spomladanski Skupni Izleti: BERENGARIA, 16. junija v Cherbourg Karta do Ljubljane $119.24; za tia in nazaj $206.50 ILE DE FRANCE, 26. maja v Havre Karta do Ljubljane $117.54; za tja in nazaj $206.50 FRANCONIA, 1. ^imija v Havre Karta do Ljubljane $105.04; za tja in nazaj $190.- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in ee je gotov, naj. pošlje nekaj are* da mu preskrbimo najboljši prostor na enemn izmed teli parnikov. Mi bomo takoj pieskrbeli vse potrebue listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street New York. N. Y. ■naslov — l»cnnbo«t j>is«- m n «■ Canarsii* stanuje — pa mi je r«--kt*l Ža-n. »Ia naj bo konee teh ko-| medij in da bi >.e rati malo izpr«*-jlMulil z menoj. — Ijsb j — sem si mislila, n-o. saj je l.ojr tu li T«ibi* ustvaril, in sva Sla... < kako je bil jrolant. «»h. tako je bil •rolaut. da m za povedati... Ko in i je pa nazadnje rekel, naj mu dam deset dolarjev, da l>o ? I tlni-jri dan lote jrledat. tla ln> lote kupil in hi:it*o •Tw».t-«svil zame iu zanj. s«nn l>i!a takt» jezna, da bi m Vaje jtikala ... Tak to naj bo ljubezen... Denar bi bil kmalu vse spridil... l*a sem-.se kmr.hi potolažila. saj ni bilo tako hudo. Jaz ^ein bila zadovoljna, on pa tndi. ker nisem iinela celili decet dolarjev. Dala sem mu sauio devet dolarjev in petdeset eentov ... < >li. s'ftj .sti inioški olrajt. saj se dajo zjrlihati, .jxt<«-bno če jt» ljubezen vittts. . . N'ekaj pa rečem: presneto daleč je šel jriedat tiste lote in dolin, jih je pojrledal. ker ^a že tri tetine m nazaj .. . To je jMiYVxlala dra«a rojakinja, in šar-krat v kinematograf ... Mme«ra plemena. Ale«l njimi in zamorci je večja razlika nego med zamorci in Kvropci. Piguiejci žive samo še na petih ozemljili sveta in med *ebqj ne predstavljajo enotnega plemena. Xajileiii«» ji!« v Itelgijskem Kongn.,' na Malaki. na Aiidamanih. Filipi-j nilt in Novi iivineji. V Kongu, v bližini reke Ituri in zapadno od DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY 145 Doktor Hehert si* je poklonil in odšel. Henrika je pa ostala globoko pretresena, s ja Cene Tiček je za «"as presenečen j Samogovc-r je nadaljeval tudi po Albertovega j* »era. živi kakšnih i sl'(*em politim liad obstal. Njegova pravična «luiia je iVtrt«»in in peinn obisku: 20.IXHI pritlikavcev v vxej Afriki Tudi pre Istojniea si je *ti»iiil pri jat H ju kolebala ko plaineiu'ek svoo V Frochardkinem brlogu se ni bilo nič iz premenilo oil dneva, ko sino videli, kako ju j stal a heračiea sprejela jn»d streho slepo si- Cene Tiček je stisnil prijatelju kolehala ko plaiin-n. ek sv<-ee v ve-roko in .stopit z eno nogo na .stop- trn. ki jo je bil že dal. ali bo v t«-j n co. Ivo j«- pa dvigal za njo še 'ii jo je nameraval dati zdaj ' drugo, bi um bila -ikoroda iztakni-' Iver ga je ta lii|> za.srbela roka, la oko konica nekega dežnika, ki .;e'je to rešilo vprašanje in roka je litolela hikkI pazduhe ogromnega na me>tti izvišila tsvojo dolžnost. V možakarja. !očeh obiskovalea je zabli>uilo zvojo tHesiu. ma.-.. potisnil sko-,-oilil. da je pametneje umakniti malo 20.IMXJ pritlikavcev, v vsej Afriki Mull pre istojnica se je poslovila od nje. "Ta peta zauširica mora'biti zad- kakšnih 100.000. n jn____ Ce j ill pride še nekaj, naj . <»pravi z njimi Keza. ko se vrne.... 1 Vseli teli pet zaušnic je bilo potrebnih. Vendar se vsa stvar predolgo 11 vleče. Ko >«m mi. si jih mor; dežnik na policijo Sprejel ga je sam policijski zt vagonska vrata m Cene Tiček' i"«>k». ki m« je I i!a stegnila po dež-j načelnik. Prav gonMas! t ............... U..1 i«' Skušal pomagati na ta način | »iku, in dati petam vetra. »Vi prinašate najdeni dežnik; r izvil iz prs. • la «M ie krepko sunil tik IM*l lir-' emirju. kav eee*arjeve- To jo lej.....d va>. g< s,.,hI. Kaj ta- '" | iliselet'l. p glll« jrl pa JI ill i Zi\ll\ ■ mora]a satllJl llodltl p i • j * ! i .. , , , 'vračajo meso in sadeže. 1 udi za k o- . . , ., r. - ... bet. A debluli je to njegovo name-iga! je -rotli-nja! sam pri swlu ( e-, kejja se ne zjro.h Vsak dan. n:io<*'UUia ill IZirU'blla. Z ZdraVlllKOVO VIZITKO \* , . i i . • i i i l m i • > • i v i - i • m .so med ohema plemenoma eest:, l j^"*1««« ... napa«'*n<» umel in mu. da bi m- Tuck.... Da. t<«la kater, .hI obeh . 1 o glej. g.ej. Ne oheudujc.n vas _ ■ 7amorskimi roki se je obrnila k prVPinil hrailjevell. ki »a .-zrl. zabrio.il: J'4 ■»11 pravi cesar, tisti v/, vlaka . .samo, ampaK se vam tudi zaliva I ju ker s:» jo klicali opravki. Z Kvropci so imeli doslej zelo! Zunaj je napravila Henrika nekaj kora-itlikov. Pred kakšnimi 250 le- kov kar na slepo srečo. Hitela je, da I»i pri-njihove pragozile vdrli za- čilll prej iz ječe. opomnila dveh bitij. ki sta , . , ii »m i...o.k.^j. vetu: Lui.se in viteza de njiju /.ivem nietiseiJojnem tr- J govanju. Zamorci dobavljajo pi*1 Vaudreva. Spomnila se je t milit k« V. kn jO inejeeiii železno orožje. noI in s t ru- Z vitezom iskala slepo sestro, in vzdih se ji .c vsa Stvar predolgo 11 4 »J"«"^- — sia eini prej iz jeee t toliko dedal z roka- m,\rcl . liri j«- na t«-in dežniku____ V Ceuetu Tičku zavrela kri. ..urovino.' s.aj j«- bil meti nama ti- l);t. jjospml. moj je! Ko sem včeraj *• Surovina ste vi!" ^ i vamp! Sicer >ta bili pa <»-1 ><• moji na glavnem kolodvoru stopal na Uorosta-* je žrtvoval trud. ki ga je ^'ušniei upravičeni! Kila kot nia- vlak. -eni »a spustil iz roke, da bi bil že vložil v to. da K se potisnil šč«*vanje. dn^a kot kazen. Kaj- jM.praviei okloftttai nekega člove-\ \agou. >e obrnil, kakor je pač mo- J1* eden od obeli eesar iz ka.... 1'udite se.' Kajpada sem o- gel, .-pustil na tla dežnik in pri-|vl«»ka' navaden slepar, ki klofir mazal zaušnico na lice. ki mu je bil) j«4 pnvital « gla>. in.... " \ vzgojenega človeka, pravo surovi- najhliže. j Drin, drin.... Š«» tretjič zvoni!...'no!" "lvdo bi bil ta tretji.'" j Cene Tiček jo je kar najhitreje Ko je za njim zaprl vrata, je na- j jM»bri.sal. Po petih zaušnicah je o-laljeval sam«'govor: stal tiso (rbljubljeno. tisto pravemu "Tudi tretja izaušnica je bila cesarju dolžan. Še več. zdaj se je umestna.... Ta bi bil lepa. če bi taki |bila žalitev j>onovila in treba bi bi-sleparji ostali brez nje....'' I !o dati dve zaušnici.... Spoininjaiiio se. da j<* zaprla ubo<> mestu. 1'booo dekle ji4 moralo stati cele ure v snepi ali v zmrznjočeni blatu in prositi mimoidoče vboija jme. Potem je morala hoditi od okraja do «»-kraja s svojo krvni«-«> in prepevati, kar so ji dale moči. Tocln ljiiiza ni dol«;o tarnala. Kaj se ji je uio^lo Še obetati na tem svetu V praznili nadali, da jo ln> Henrika zo- stopite. gos|M>da. gremo!" Napevši \se sile. >e j»» gorostas shdnjič zrinil v voz in takoj nato je .sprevodnik zalojuitnil vrata in kri k n i I (Vn« i n Tvčku v obraz: — "Nazaj. gt»*p«da!" In tako je nesr«*čni Cene o.stal na pločniku s pekočim lieem in odprtih u»t. a ob njegov h nogah je ležal dežnik njegovega zopernika. Pobral ga je, ga zavitel v zraku iu s-' zadri za vlakom: "To mi bos plačal! Z»u>uiea za j za ušuieo! Naslednjega dne je izšel ni.žini iu .i/igniejskiiui ženskami, j je zagledala v mestu, in ira vprašabi, kje je Dr. (Ju-inde meni. da prevladujejo Loureilieska llliea. pri potomstvu iz takšnih zakonov z j _ Xj tflko ])]im .rospodirlia. — se je 7.H-zajuorci krepkejša in eistejša rasa. : ■ , Tudi To vprašanj, nameravata u- , ^"•jal brailjeVee Vider UJP1I Zbe-aill obraz, čenjaka razčistiti na tej ekspediciji. i Pojdite naravnost, polelU pa kreilite d'*-V ostalem je verjetno, da so pig-'sno do nliee Saint Jaeques. .. Tam pa pros!, pi t našla, so minevali dnevi in nieseei: u»da Moin-M^žko pričakovani ......................koder. šele v tej deželi imhI vitlivoih oko'i- T " , "" . i...t„ i i • i;i , -Louremeska uliea Jo seka. ce. kajti ni verjetno, da bi bila to ' njihova prvotna domovina. Tako1 Branjevec ves Čas ni odvrnil pogleda od -o dr bil i rumeno barvo in izbuljene Henrikiiieoa obraza. Zanimalo i»a je. zakaj oči gotovo v mračnih kougoškdi! je dekle tako otožno. Kad bi bil malo po-pragozdili. ki jih že od petih do- i-raiuljal s tem lepim dekletom, ki je moralo nekega do skrajnimi ne- "lejvi v Kol,"u n.ars-ikateri svoj te-; te ko^a. naj valil pokaže pot tlo lllire l.sni znak dob,!i v teku tism-Ietij fotanl !uiste tanu stl. lla (.jljlu kajti Henrike ni I »i l«» od ni- Zamau se je tolažila, da ni mogoče, da bi je Henrika s ]»oiiroejo oblasti ne moirla najti. Ker pa o Henriki le ni l>il«» ,•>„,, ž, mrtva, njejra dne. Vrhu tega divjajo tam i«l«vila m hitela naprej. \ vsakem teh prime \*sak«nIuevne strašne nevihte. >> kakršnih v našem paprelnosT na I V o,lliodom. Označuje jih predvsem živali. Silno ljubijo pelje in p le.-. l uMuili lis'ih naslednji oglas: j ustavila svojilihi metliški celici "Kdor je i/.iiii'iil rjav svilen samostanu .sv. (iahriehi v Moedliu- njih m:da ra-t. dežnik s tako iu ta*ko kljuko, naj gu [>ri Dunaju, tla hi jirebila novo žeu>k je 1 -t<> cm prule juti i ponj k meni na tlom. ■ leto tlni med pigmejci v Kongu, t-ni višji. Roke iu noge So jim pre <'ene rif-ek. ulica X. štev. V." Xa tej najnovejši ekspediciji lio.'-e komeruo d«»lge in tanke, irlava. p Ko s<- je zjutiaj naš oklofutajii svojim tovarišem proučiti pred- sel ilo č Cene prebudil. čutil, kako mu vsem pigiuej.ski jezik, ki kaže znake meukasta. kar j»- gotovo v zvezi z uografi itd. vz« !a s neka j irreui dušo. in \- leni ko se najstarejše«a jez'ka. piginejske o- njihovim življenjem v pragozdnem | rat. - katerim brsta Povprečna višina verujejo pa v enega samega boga. moški mi tlo , -iph:šneut ><> tlobrodnšui. I "čenjaka sta med ostalimi znanstvenimi aparaturami, kiuematografski-kimi ka »j tudi apa-raziskovaia In čini dalje je prodirala v labirint mračnih in blatnih ulic. 'ivni bolj se ji je krčilo sire pri misli, da n-botro Luizo vsak dan vlačijo po leh ulicah. — Thožica! — je pomislila. — koliko je morala že pretrpeti, koliko noči je ]»rečul i v solzah. \'se. kar ji je povedal doktor Hebert o rroi-haidki. ji je ostalo v spominu. Ni lunula dvomiti o tem. da je sprejela stara beračiva slepo siroto pod stTeho iz sebičnih nairibov. In jela j«* razmišljati, da nima denarja iu rov >r je videla obsojeno za vse življenje v Frochardkinhi krenipljih. Odtod udauost v voljo božjo, ki jo je opažal Peter jni svoji varovanki. Toda hndiienni brnsačeveniu < česn ni n->)o, da slepa sirota od dne «1«» tlne bolj hira. Njen obraz je I>i 1 postal liolestno bled. kar je pričalo, da smri počasi toda zanesljivo o]»ravlja svoje delo. Oči je imela ifloboko mirte. Na rokah se ji je poznala vsaka kost in vsak sklep. Iu vrleg;;: fanta je Indel pogled na trpečo, hirajočo siroto, ker ji ni mo^el |Minia^ali: vedi1! jt* sicer, da mu zaupa iu da '»i ^a ubo- je še \ poi.-nu skušal spomnil i vzro- bičaje, vero in biološke plemenske mraku »svetlih o^emlj st- izogiba-! vprašanje krvnih skupin pri tem • ^ a ne bo moola plačati za Lllizo hrano, re iral.M kot prijatel ja. pa si lii UJial ^vetovat i j ia te grenkobe, tra j«» dtxlobra znake. \ zdramil jr!;is hišmga zvonea. Iu ker ni bilo slišati kivvsajočih ku- la'vov stare sluzahnice. je Cene Tick .sklenil, da gre »am « hI 11 i ra t. »bul je copate iu šel kar v pidža-mi iitlklepat. njim je st;d za u*teii možakar ko sod. "Ali ste vi guspod Cene Ti- L-k.'" "Sem, .s rim moram [»ostreči "( ital sem vaš naslov in prihajam po...." Za ušuieo !"' je dovršil človek v j pidžami. pesedi je takoj sletlihi de- j janje po rjrtiem licu, tla je kar od-' /vari jalo. Oni drugi ni dlje čakal ua dež-' ntk: sT«-k«'l je po istopiiieah nizdol. j ko da bi gorelo za njim. 'Zdaj sva poravnala račun! — Vsekakor je o^tal na m«*'" strani šc ležuk povrhu." popivajoč s»* je oblačil. Vest |nu je bila ztlaj mirna iu jasna. Tedaj znova zapel zvonce. "Ta >e \ rač i____ Kdo si ga \e. morda ima .s seboj pomoč...." Za vsak slučaj je vzel v levo roko dežnik. A na pragu je stal go->|mmI. ki s prejšnjim ni imel nič skupnega. "Oprostite, ali ste \i gospod...." " Da. to sem jaz!" "Jaz sem tisti.... tisti od dežnika...." In opazivši dežnik v (Vnetovi r. ki. je stegnil .svojo pt> predmetu. :i se mu je tako prijetno ponujal. ------------- j jo po telesu močim poraščeni. (zanimivem, prastarem ljudstvevu. VI NE IZGUBLJATE ČASA s tem. da se odpravite "za v*ak slučaj* par minut prej—ako imate električno uro. .Ni se vam treba jeziti, če zamudite vlak ali sestanek na račun "zakasnele ure"— ako imate električno uro. Vaša električna ura kaže PRAVI čas . . .in vi to veste. Ko je spojena s hišnim tokom, premika utripanje toka (samo A. ('..» kazalca vaše ure povsem e.iako-merno; ritmični pogoni ogromnih gene- ratorjev. naravnanih na Arlington, tiho zaznamujejo do sekunde natančno. Xa razpolago >o pripravni uzorci z.i kuhinjo. Czorei za prizidek v družabni sol ii. Velike starinske električne ure za hodnik. .Majhne električne budilke, ki so ob vasi postelji brez spanja motečeg.i tiktakanja. i»a vas zjutraj zbudi—O P» C a s r. Po pravici povejte, ali tečeta v tem času katerikoli dve uri v vaš«*m domu enako.' Kaj ni res. da potrebujete električno uro.' "glas naroda" zopet poifl jfemo v do-ntovino. Klor hoČ« n4ročiti zrn švoje iordd-nlke ali prijatelje, to lrfiko stori. Naročnik zli stari kraj štane $7. V Italijo lista ne po- KDAJ BOMO ZACELI? ... nasa električna ura nam vedno pove NATANČNO KDAJ! naj 1»«» potrpežljiva in pogumna. • ►n >aui in -vi*j»» krut kakšen > mater se- ho lu*račic;i z;ilitevala plačilo. Kar si» ji* spomnila, da ima se nekaj di~j k * * 1 "1 kliškej»a nakita, ki l»i »a lahko zastavila pri V'M , Jt. ' ii i .i - vijuv l»i nmtri'1 imeti na r ro<*liamki. 1 ^ K t - t -i i i -i - lin o rez vestnega hrata ? aj vse In storila, ua zopet najde svojo ljubljeno sestro, ki so jo liili tako kntlo lo-j (ioiovo ji* sioril vse. kar je nio^el, da l»i čili od nje! r je l»il nelcoč zilramil v njeni celo jio^mti in da si je drznil reči Jakobu, da noče l»iti zasmehovan vpričo "Luizo. Toda |Mnsle«lica teira pogrnil-neira koraka še daleč ni bila taka. kakor je pričakoval brusač. Jakob se je malo norčeval i/, nje^a. potem je pa postal po stari navadi surov in mu je odločno prepovedal brigati se za slepo siroto. Kričal je in gledal Petra tako srdito, da se je ubožec kar tresel. — Prepovedujem ti laziti za njo; prepovedujem ti misliti na njo. V Jakobovem pogledu je bilo nekaj vee kot grožnja. Peter je videl v njem tudi i>o-Željivost. kot da se je hrezvestiiež zagledal v ubogo dekle. In Petru je zavrela kri v žilah. i (Dalje prihodnjič.) oglejte si zanimive raxstavt' in razkazovanja elektrieiiili 110-tnš4>iii v naših ixlniltnh. Mi jih ne pnalajamo. Kupite jilt lahko pri proihijah-ili eh-ktrir-iiih |Mitn-hv,"in ;)li v trgovinah. THE NEW YORK EDISON COMPANY • BROOKLYN EDISON COMPANY« INC. THE UNITED ELECTRIC LIGHT AND POWER COMPANY NEW YORK AND QUEENS ELECTRIC LIGHT AND POWER COMPANY /Ja previdnost v Salpetriero. ker se je znanila z doktorjem Hebt rtom. Ko je prispela do ttliee Mouffetard, j. . ° . . , . ... , . r, . • ,, preiskala. Zie in žena sta jra siu-sokse. lie da bi jrh mogel postisiti. Zelo grn^jen. prime njeno roiko m -—.....—1 —i...... ' kel volk ii«" itapodn.4 ljutli. ki *>o ravno šli iz inliira. od koder so na <.*ilu tovorili zmleto moko. Ljudje Xato je stekli volk prišel v vas Alabaaie. Xa cesti ji- naletel na dva otroka. (>-let nega 11 jaza in 10-letnega Kaitmišio lljazoviča. Volk je oba otroki* napadel in vsakemu iz prsi odtrgal kos mesa. V tem je z vozom privozil milno Aleksander Lsibavae. Volk je popustil obe <>ttx>»ki žrtvi ter planil .proti vozu. Ir-Zfbovae je komaj ušel izveri. kil je naito napadla njego\ega konja in jra> usmrtila. Ivinulii je prišel mimo kmet Xe^-deljko RLstič. ki je imel s seboj sekiro. Volk je tako planil vanj. a KiMiču s* je posrečilo, da je z ono roko zgrabil volka za vrat. z drtigo tpa je držal sekiro in ž njo irbil volka. Hudo ranjena otroeiea so brž prepeljali iv Pa.steut'jev zavod. Z mučenjem hotela izsiliti priznanje. Pred tala Peter Žica. trgovec iz Saša in njegova žena. Pred nekaj •meseci je Žre i izginilo več tisočakov. IV« je bilo to res. se ne ve: Žiea je pač to trdil. Osumil je kmeta Vukasa in ga pel.ral v *»vo.je skladišče, kamor je q»riis!a tutli Ziff»va žena z nabrušeno sekiro. T-asopLsi in žigicami. Ko ju Vukas videl. e obrne (\>tran, ter ji ponudi srebrni krožnik s pecivom. Xato ponudi tudi M rte. Flintovi. Po zaslugi .starejših datm s»e je pogovor lepo razvil. Gvs-pa Fiedler je poikazaJa. da se 'je naučila občevati v višjih krogih, lu Miss Grace je že iraizmišljevala kako .bi izopet j>rij>ralvila kak sestanek z De-\valom. ne da bi se mu pokazala vsiljivo. I ti čez nekoliko časa pravi prijazno gotspej Fiedlerjevi: — Zahvaliti se vam moram, da ste na*> sprejeli na> svoj con domu. Zata pa me morate prtlwxLujtč z dr. Dewalluan obiskati v mojem hotelu. Povabim vas na večerjo v svojem salonu. PoslaJa vam bom sivo j gvtomo>biI. da vam jwrMiranim trud. Got»pa Fiedlerjeva je bila vhv>c1o iznenadena nad ljubeznivostjo rlegantno Amerik a ink e in \i{»rašujoče pogleda Dewalla. ako bi povabilo sprejela. Dewall ji prikima, ker si je lui-ili!. ila bo zauuj manjša nevarnost. a.ko jo obišče v hotelu z gospo Fiedlerjevo. kot pa t umi. Zato ipravi stara gropa': — Sicer ni tivba nikakega povračila. Mie»s Vautluau. toda zelo me videli, da ste one povatbili. Že dolgo nisem več navajena, da bi me kdo pohabil. Za'.o rada bom "prr£3a. ako ne 'bo>m awotiia. M_Lvs Grace je opaui-Ia, da .k* bil Dem y M zelo prijetno ganjen, da je pcvabila njegovo "rur.pod.bn;«>. in teprai je bila vesela.'. Zaradi njejra bi £ix njo stoi-ila vsk-. In Grace je takoj odločila vse. Določen je brl toivk zvečer. In Grace si takoj izmisli, da ji bo »rucspa Fiedler-jeva služila za vez mod n'jo in Dewalloan. Misli si ako sklene prijateljstvo z gospo Fiedler j* Ivo, jo bo »mogla tuili včasih obiskati, ne da bi jo Fiedler |H>vabil. hi tako pra'\*i smeje: — Zelo prijetno bi (brio, ako Uiiaii dovolite, da -veselimo va-5e družbe. Mrs*. Flint in ja^ sva< tukaj 3e zelo tuji; raeun dr. De-wolla nimava nikakih znancev. Imam sicer priporočilna, pisma za lazile Aim-ri-kanve. ki iv motu stanujejo, totla ne vem a.ko bi 'mogla z njimi občevati. — Pri aaneriškeun pehlamlštvu bi morali oddati svojo vizitko, MLss Vautliani. — »pravi gospa Fiedlerjeva. katere mož je 4ii! uradnik v zrunaavan nuinistrhtm iii se je dobto spoznala v lakih vprašanjih. 3ri?»s Grace ji prikima. — To bom seveda .storila, t«nla- nteni ni »bilo toliko za velik kro>g poznaneev. T^pa imam dovolj doma. A.kt> In imeli kaj časa. bi nam nvogli biti za vodnico, kad;rr bi si hoteli ogledati mesto. Gospa Fresllerjeva z«>pet p ogledi a Daavalla. Vedel je, da je CSffiaee v -posredovanjem njegove gospodinje hotela vjilirati nanj. Toda stari gospej. kateri je v očeh bral njeno željo, da sprejme povalbilo, je priroMČfl mkaj prijet nib dni »zato ji pravi dobrodnseno: — Samo N|>:>i.jiinite. •jro^pa. P'itnll«^!* in boste Vautlia«no\-i z»*-?o nr^tre>p"ii. ker sam njeni prošnji da bi ji razkazal anesto. nisem niogtl ugoditi. \ i. ki ste bili v tem mestu rojeni, morete pokazati najzanimivejše svari. Pa tukli za vas bo dobro, ako pridete malo iz hiše. Goh-pai Fiedler je i vsa sneena. — Muss Vautham. vašo pomidbo seveda sprvfpmeni z velikim veseljem. ako vam moreni res kaj -koristiti. — Sev« Tia morete. Tn Mrs. Flint bo tudi zelo vedela, ako b<» imela koga. m katerim mope govoriti. Ton>*'j, o vsem se še cpogdvorrmo v torek. Toda frosjKul doktor, nikakor ne mislite, da ste odrezani vseh dolžnosti kot kavalir letal več računam na to, ila boste gc*.po Fiedler je vo spnmiljaili. kadarkoli ste prosti. Dew-all se prikloni. Misli .si. da je v navzočnosti goe»p«' Fiedlcr-jeve »varnejše občevafti z Mi>« Vautliamovo. Toda pri tem mu ne pri-t.e na misel, da se je Ml^ \'authatn zawda, da bo skrbela, da bosta Miss Flint in gospa. F'iiHller>'va kar največ meil seboj občevali, kadar bo prišel k uji-j s svojo g(»;p(Kliinjo. Na vsak način pa t>e bo držala gospe FhUerjeve. — Vsa-kikrat- 7>riilem ipo va.s z arfvt.m<»bibnni. go^pa F>«*dler in kadar bo ^otvIkhI doktor prost, bo šel tudi z nami. — IVav rad bom na raz]>o4a'go. Miss Vautham. kacbij- mi bo le eaa* dopuščali kajti zielo mo veseli v vaši družbi. Xjftne oči isažare. Ah. to je bil vendar zopet enkrat poklon. s katerim je bil vedno tako hketp. četudi je tako zelo h rej Krnela po njem. Ta-ko je ura čaju potekla' v zadovoljnor»t vseli. PreiLu-u pa je Mlv» Vautluaau otUJa. je še na vsak nauin hotela videti Dewallovo .sobo. toda če je mislila, okažc. in ko gra mlada Auienkan'ta '^čitaje i>ogeda. pr«n\^ mirno, ipa odločno: — Je boljie tako. Dobro je vededa. da je bila to samo njegdva ozkor»rčna skrb, da ne bi prišla v miu-eti -položaj, toda kako maJo važno je bilo za njo, kar je brio zanj tako zelo važno. In .ni ivdela, 'la *»e je od večera, ko je bil ž ujo v operi, bal. da. bi se od nje puhti! zaj>eljati, da bi kaj storil |wxyti snoj«nnn prtipričanju, samo ker je imel do nje usmiljenje. ■ Ko sl-ednjič «lhija. — Z»kaj mie«l i te. da je škodai? — No. Mamo tako nivdim. V^ak sl«*j>ee v«*nda«r vkli. da vaa ima Mim Vaiitham rmU': njme oči kar rise- na vas. In — tako bogata je, gotovo dolarska milijonarka. In h-atn želim tako veliko srečo. Ia, naj tprizna. da je ukradel denar. Ivo je Vukas nepreestam« zatrjeval. da ničesar ne ve o lUmar-ju, ga je Žica vrgel na tla in mu krepko drža L noge. Njegmva žena pa je, oborožena s sekiro, potisnila Vukawu pod noge papir in ga zažgala. Vmkas r>e je vil v silnih bolečina-h. vendar i»a je vedno tr-l dil. da je nedolžen. Po dolgotrajnem mučenju sta. mož iu žena odšla. Vukasa pa zaprla v skladišče, od koder sta ga .spustila nMM-.n;k pri Todorju Kadieeva. k. je 18. deernVbra šti-1 liožaninu v Kaniži Xjejr„v strie ilierto in iMiženi. •ra zaklal z mizarskim rikrat streljala nia svojejra m«'ža hi jra. »preeej ne«varno ranila. <."e-prav jt> mož pri razpravi tlejal. da jra žena ni hotela usmrtiti vi* ila je najprej hotela ia vrši t i samomor. je sodišče upoštevalo samo njegovo prvotno izpi»vtxl preil preiskovalnim sodnikom, ki je 1» i -la bais ntasrprotna in j«> j«» obsodilo na "2 leti ječe. Obtoženka se je f>o razglasitvi obrsodbe «>ivesvestila. Zadavljen in vržen v Tiso. V va.si Mol v V, »j v, Klin i so te dni potegnili iz Tise nekega utop-ljenea. v ikaterem je brivee Miloš Vue.ja.kov iz Nove Kaniže spoznal svo.je^ga lSletnega nečaka Paja meni. da je nečaka najbrž nekdo zada vil in nato vrgel v Tiso. P»ajn mu je nekdo zaradi nekega dekle- ( ta zagrozil .da se ga bo ž«' znal odkrižati. Oblavti w> uvedle ]>re- i>ki«vi». 'sk<*p. Živel je kot čudak in kmet- ije so ga inu-li za dobrega vedeže-Aiilea. Ko je pa umrl. ga niso fro- Mrliča so odkepali, da se rešijo vampirja. V bosanski vasi Žilive j«-- umrl te dni kinet Ivan Malivki. ki j«' bil zelo .premožen, pa tudi zelo 16. maja: Deutsclilitnd Lafayette v 18 maja: Statendam Olympic v Hamburg Havre v Boulogne aur Me-Cherboura 19. maja: Purls v Havre A qui ta nia v Cherbourg Sat urn ia v Trst 23. maja: Mannattan i H.Lml>i.rg v 23. maja: Vei-ndam Majestic ■ Havre Hamburg r Boulogne »ur Um v Cherbourg Zaradil srajce ga je ubil. teli pokopati, če« da .se je {>ovani-piril. P-osretlova-ti je morala občina. Polnoči je .šla mim-o pokopali- ( , . , • • .... 4 Z- Junija: sea orožnika .pa*trulja in orožniki \ champiatn Hajduku pri Kubotiei je bil ubit kmečki fant Ivan Heita. Dopoldne je bil i pri maši In spotoma ga je Fra.mii> Iiaka zmerjal, da ni- S() c>pazj]i .pok^^išču več kme-ma čiste srajce. To je fanta tako K fc. s() ^ ^ njhni ril/:h ,?,tlV]. razjezilo, da »t* se z Bako »b* j Orožniki .so našli gi-ob kmeta Ma-sprla. Zvečer sta se pa .srečala ^i|Ik.ke!ra odkopan. njeg„vo truplo plesu v va*ki krčmi in ko so gost-, pa prAotleni> N kuiom. Tako se 25. maja: Brtmi-n v Bremen Rez v Genoa 30. maja: Albert Itallin v Hamburg President Roosevelt v Ilavr* 1. Junija: Kuropa v Br.men Vol en Jam v Boulogne F ran co n i a v Havre v Havre Trat je že odlrajalu je l>aka jničakal Nekatere teh knjig so izpod peresa svetov-noznanih pisateljev. Lahko jih priporočamo ljubiteljem leposlovja, ker vemo da jih bodo zanimale. S Nekatere teh knjig g I ^ noznanih pisateljev. I AQV% A mo ljubiteljem lepos IJlUollCi bodo zanimale. knjižnica .S3 Št. 3. Testament Spisal Ivan Kozman. ljudska draiiia v 4 dejanjih. Itroš..... Št. 4. Poletne klasje Spisal Cvetko Golar. Izhruuc pesmi; 1S4 stra., broširano.. ..">0 St. 7. Andersonove pri. povedke Zii slovensko mladino priredila 1'tva. 111 strani. I»ruš........35 St. G. Ljubosumnost Spisal Ladislav Novak .. .30 At. 8. Akt štev. 113 Spisal Km il Caltoriau .......75 Št ev. 9. Problemi sodob. ne filozofije Spisal univ. prof. dr. Fr. Weber. ."117 strani. broS. .........70 St. 10. Andrej Ternouc Spisal Ivan Albrebt. Ri liji'fuia karikatura in minulosti. 55 strani, broširano ............ .35 Št. 11. Peterčkove poslednje sanje Spisal Pavel Golia. Božirno i»o-vest .........................35 Št. 14. Denar (Dr. Kari Kngliši. Na r« Mino-gospodarski spis. )>oslovenil dr. Albin Ogris. SVi strani, broš... .80 Št. 15. Edmond in Jules de Goncourt Spisa! Itenee Mauiierin.......40 št. IG. Življenje fcpisal Janko Samec. Pesmi, 112 strani, broširano .............45 št. 17. Verne duše v vicah Št. 21. Dvanajst kratko-j Štev. 4f>. Tarzanov sin Časnih Zgodbic, H. Spisal K. It. Burroughs. Trdo Spisal Fridolin Žolna. T.l strani. | Jezano ..................... 1-2® broširano.....................35 st, 50. Slika De Graye Št. 22. Kreutzerjeva so- Snis»*i osear wude ........1.20 j Št. 51. Slov. balade in Spisal ProsjHT Meriinee. Purest 80 strani .................... JO * Št. 19. Potopljeni zvon Spisal lierhart Hauptman. lirama. bajka v petih dejanjih. 12-1 strani, broširano ........ JS9 Št. 20. Gompaci in Komur asaki Spisal Jul. Zeyer. JniHinskl roman. Prt-stavljeno iz feSCine. 154 strani, broširano .........45 nata Spisal Tolstoj............60 Št. 2:^. Antigone ............ .90 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja II. DEL .....................90 Št. 2G. Črne maske Spisal L. Andrejev. Poslovenil Josip Vidmar. S2 str., brus......35 Št. 27. Brezposelnost in problemi — (Fran Erjavec). 80 str., broš. .35 Št. 29. Tarzan sin opic spisal Ki Iga r It. Burroughs... 1.20 Št. 31. Boka roko Spisal L. Lipovec.......... .. JS5 Št. 32. Živeti Spisal L. Lipovee...........- .25 Št. 35. Vojna z Jugurto 0 Št. 5G. To in onkraj Sotlc Spisal Fridolin Žolna........JO Št. 58. Glad (Hatusum) ...................90 Št. 59. Zapiski iz mrtvega doma (Dostojevski). L DEL 1.— Št G0. Zapiski iz mrtvega doma (Dostojevski). IL DEL ----1.— (št. Gl. Bratje in sestre (C. Golar)....................75 Št. 62. Idijot Spisal ruski pisatelj Dostojevski. I« DEL Št. Idijot IL DEL......................JO Št. 64. Idijot IIL DEL ................... JO Št. 65. Idijot IT. DEL ....................JO Vsi 4 deli......3.25 Št. 66. Kamela, skozi u-ho šivanke (Frant Langer). Veseloigra .. .45 •hoteli j>raJ7noverni kmetje oilkrl-žati vampirja. KITAJSKA VOJAŠKA MISIJA Vulcan ia 6. junija: New York v Hamburg Washington v Havre 8. junija: Olympic v Cherbourg Slatend.im v Boukgne 9. junija: Paris v Havre A'tuitania v Cherbourg Cunt? di Savoia v Genoa 12. Junija: Itruncn v Bremen 13. Junija: l.afayette v Havre Deutschland v Hamburg 16. junija: 11». df France v Havre | Herenuaria v Cherbourg 18. junija: Europa v Bremen Šanghaj, Kitajska. 11. maja. Danes jt1 odjx^o^ila o- 20. junija: sebtia> kitajska vojaška misija, ki v ho obiskala Italijo. Fraaieijo. Kel-1 Manuaitan v frijt). Xeant'ijo, AJig-lijo. Kilsijo in Združen«* države. "LEVIATHAN" BO VOZIL. ZOPET JdMje prihodnji.) Naročite pri: KNJIGARNA "G. N." 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. - Kot iporora tukajšnji urad L'nittnl Static Line, bo največji ameriški »parnik *Leviath«-i.n" Eaeel zojK't voziti ibie 9. junija. "iljoviathan" je drugi uajvivji ]>arnik u« svetu ter ima -t8.JM3 ton. Vee kot stotisoe dolarjev je bilo potrošenih za preureditev par-niika. predno se poda na letošnjo prvo vožnjo. Poleg izborile hrame ImhIo ^»ot-nikoni na raqrolagro velike in u-dobne kafbine. družabni prostori i-u široki krovi. Kakor rečeno. "Leviathan" I»rvn- odplul dipe 0. junija, drugie pa 30. junija. Ostali |«irniki družbe. "Manhattan" in "Washington" ter '"President Harding" in ^President llioosevelt" b«Klo kot običajno vršili službo med Xtw Yo-r-konr ter Cobh, Pl\"*nouth. Han-tv in Ha-mčburg. Vožnja v prvtun razredu bo veljala $211, v tur'ksftivm-ni ^1-1. v tretjem ipa $87. Karte za tja in nazaj so razmeroma ceneje. Rojaki, ki hočejo obiskati staro domovino, nth bodo gotovo po-služili tega i zbor nega parnika. Hamburg Cherbourg Havre 22. junija: Veendatn v Boulogne 23. junija: Champlafn v Havre Rex v Onoa 27. Junija: Aqultania v Cherbourg Albert Hallin v Hamburg Oljwnpic v Cherbourg 28. junija: Saturnia v Trat 29. Junija: Statemlam v Boulogne 30. junija: Paris v Havre Bremen v Bremen S. julija: Lafayette v Havre New York v Hamburg 4. julija: Washington v Havre 5. Julija: Berengaria v Cherbourg 6. ju'ija: Majestic v Cherbourg 7. julija: lie de France v Havre Cnnte di c'avnla v Genoa Europa v Bremen 11. Julija: Deutschland v Hamburg 13. Julija: Olympic v Cherbourg 14. julija: Aqultania v Cherbourg Vulcania v Trat 15. Julija: Champlain v Havre 17. Julija: Bremen v Bremen 18. julija: Manhattan v Havre Hamburg v Hamburg 20. Julija: Statendam v Boulogne 21. julija: Paris v Havre Rex v Genoa 24. Julija: Europa v Bremen 25. julija: Albert Ballln v Hamburg 27. julija: Majestic v Cherbourg 28. julija: Be de France v Havre Najhitreje do Jugoslavije BREMEN • EUROPA EKSPRESNI VLAK ob parnika v Bremerhmven n< Jamči pripravno potovanja do L JUBLJANE. Ali potujte s priljubljenimi ekspresijimi parniki: HAMBURG - DEUTSCHLAND ' ALBERT BALUN - NEW YORK T prijetnem okolišu, po smerni ceni. TUDI REDNA OI»PLUTJA Z DOBRO ZNANIMI KABINSKIM1 PARXIKI I zborne železniške zveze od Cherbourg. Bremena ali Hamburg* Za pojasnila vpraiajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 57 MOAOWAY, NEW YORK CITY SHIPPING NEWS