geografska proučevanja in regionalno geografska problematika UDK 911.63:33 (497.1) = 863 UDC 911.63:33 (497.1) = 20 NEKATERI EKON OMSK O-GEOGIIA FSK1 PROBLEMI V JUGOSLAVIJI Mirko Pak i . Jugoslavija sodi med srednje razvile države na svetu, po številnih pokaza- teljih pa je pri dnu evropske razvojne lestvice. Leta 1984 je dosegla 2120 dolarjev družbenega proizvoda na prebivalca, toliko kot Poljska in Madžar- ska, naši razviti sosedi Italija pa 6400 in Avstri ja 9100 dolarjev. Ob pov- prečni 5,3% letni rasti v obdobju 1947-84 je bil družbeni proizvod 7,2 krat več j i , fizični obseg industrijske proizvodnje se je povečal za 7,9 krat, med- lem ko je kmetijstvo z 2,6% letno rastjo zaostajalo. Posledica tega je bil povečan delež v industriji ustvarjenega družbenega proizvoda od 18,2% na 42,1% in zmanjšanje v kmetijstvu ustvarjenega družbenega proizvoda od 38,9% na 15,3%. Obseg industrijske proizvodnje je v Jugoslaviji naraščal hitreje kot v drugih evropskih državah, kar pa ne velja za samo strukturo, tehnološko opremljenost in modernizacijo, organizacijo in produktivnost industrijo ter delovno storilnost v njej . Relativni razvoj kmetijstva pa je bil podoben večini drugih evropskih držav, kjer se je sicer razvijalo pod drugačnimi družbenimi in ekonomskimi pogoji. Hiter povojni gospodarski napredek, ki se je zaustavil leta 1979, torej šele šest let po izbruhu naftne krize, je v zadnjih tridesetih letih med drugim povečal proizvodnjo električ- ne energije za 20 krat in proizvodnjo jekla za več kot 5 krat. Se v obdobju 1976-80 je družbeni proizvod rastel po letni stopnji 5,6%. Številne predno- sti našega geopolitičnega in prometnega položaja, naravnega okolja in na- ravnih bogastev ter družbenih elementov in tudi naših razvojnih usmeritev niso bile smotrno izkoriščene. Poleg ostalega smo z mnogimi nerazumnimi posegi onemogočili hitrejši gospodarski razvoj in pospešili neugodne gospo- darske in na tem sloneče regionalne procese, s tem pa hkrati nadvse močno razvojno polarizacijo. dr . geog. , izredni prof. , Oddelek za geografi jo, Filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 21 Ob ekonomskem zastoju po letu 1979 govorimo zato o sistemskih vzrokih krize. Med drugim je realni osebni dohodek porastel za 2,7% letno, produk- tivnost dela pa le za 2,4%. Realno so se investicije zmanjšale za 10% letno, spremenila pa se je tudi njihova struktura, saj je prehajala iz gospodarske v negospodarsko. Sredstva iz gospodarske v negospodarsko sfero ali potroš- nja so se pretakala s hitro rastjo družbene infrastrukture (stanovanjska gradnja, šolstvo, zdravstvo, kultura i td . ) . 40% investicij je imelo podlago v tujem kapitalu, to pa so bila tuja posojila, katerih del je šel tudi v nego- spodarske namene ali ni dal končnih rezultatov. Takšni primeri so propadle investicije po vsej Jugoslaviji (rafinerija nafte v Lendavi, kemična industri- ja v Titovem Velenju, Obrovac, 1'eni, Ferotfikel in številni drugi primeri ) ali nedokončani, oziroma sila počasi uresničujoči projekti v kmetijstvu, vodnem gospodarstvu, energetiki in drugod (liidromelioracijski sistem Ibar-Lepenac i t d . ) . S tovrstnimi investicijami se je gospodarstvo znašlo pred novimi problemi. Letna rast družbenega proizvoda se je tako v obdobju 1981-85 gibala po stopnji 0,6% . Industrijska proizvodnja je rasla letno za 2,7%, kmetijstvo pa le za 0,2%. Sistemski vzroki krize so pripeljali do številnih gospodarskih težav, kot na primer dezorganizirana decentralizacija našega železniškega gospodarstva, zaradi česar je za prevoz prem oga iz Banovičev do Beograda potrebna me- njava štirih lokomotiv. Naša največja reka Sava teče po Sloveniji, Hrvatski, Bosni, Srbiji in Vojvodini, pa zato še po skoraj celem letu niso uspeli ure- sničiti sklepa o preprečevanju njenega onesnaževanja (Djuric, 1987). Najnovejša gospodarska gibanja vplivajo na poglabljanje regionalnih razlik, kar vpliva na neugodne gospodarske in prostorske procese. K zmanjšanju razlik med našimi republikami in pokrajinama naj bi pripomogel 1965 usta- novljen fond za kreditiranje hitrejšega razvoja nerazvitih republik in SAP Kosova, v katerega se v osnovi steka 1,8% družbenega proizvoda preostalih republik in SAP Vojvodine (50% z združevanjem dela in sredstev organizacij združenega dela in 50% z obveznim posojilom gospodarskih organizacij ) . Na ta način so bila v dvajsetih letih razdeljena naslednja sredstva (v milijon din leta 1984) (Djuric, 1988): 1966-70 1970-75 1975-80 1980-84 abs. % abs. % abs. % abs. % BiH 72,6 30,7 103,6 32,4 144,6 30,5 91,0 27,9 Črna gora 31,0 13,1 36,4 11,4 51,2 10,8 30,2 9,2 Makedonija 61,9 26,2 73,2 22,9 102,4 21,6 65,7 20,1 Kosovo 70,9 30,0 106,4 33,3 175,9 37,1 139,7 42,8 236,4 319,6 474,1 326,6 Gospodarski in regionalni razvoj v navedenih štirih republikah pa je kljub temu močno nazadoval, tem štirim se približujejo tudi nekatere druge, ki že razpravljajo o stopnji lastne (ne)razvitosti. To je vidno tudi iz gibanja 22 2oo " 175 ' - p c 1 5 o ' ® •h 125 - o •H l o o - ® 75 o w 5o Nelc»teri kazelci eko:onske razvitosti po republikah in pokrajinah i ^ 35o 5 2 5 * 3oo " 275 - 25o 2 2 5 irrirodni prirastek 1982 Narodni dohodek na preb. 1984 Delež narodnega doh. iz ind, 19R4 Delež narodnega doh. iz krnet. 1984 Promet trg. na drobno na preb. 1985 loo 23 •d 3 o o o o o ti h h« t • » — p) t» i-1 o m m m vjl trcj. „ o -o cn j» Q I 1 I t O vo - < -i» ¿ i A Î p » » •* m v» •»=• vjl >j4 w fi 24 družbenega proizvoda na prebivalca ler njegovega deleža po republikah in pokrajinah (Djurič, 1988). Ustvarjeni Delež ustvarjenega družbeni proizvod družbenega proizvoda na preb. v % (SFRJ =100) 1950 1984 1955 1986 Slovenija 170,0 189,9 15,28 18,23 Hrvatska •1,10,8 124,8 28,04 24,13 Vojvodina 86,6 129,« 9,37 10,52 Srbija ožja 102,0 95,0 23,93 23,57 BiH 85,7 72,7 14,13 13,77 Črna gora 70,9 74,9 1,92 1,92 Makedonija 68,6 66,1 5,29 5,78 Kosovo 44,2 31,0 2,04 2,27 1 0 0 , 0 1 0 0 , 0 Takšen gospodarski razvoj povečuje tudi razvojne razlike med posameznimi območji znotraj republik, še zlasti zaostajajo že doslej najslabše razvita območja. Tudi iskanje njihovih razvojnih nosilcev je večinoma slabo uspešno in marsikdaj vodi le k nadaljnjemu slabšanju ekonomskega stanja. Pravilo- ma najdemo v vseh zadnjih ledh iste občine na dnu razvojnih lestvic in isto velja tudi za takšna širša območja. Posledica tega je intenzivno preseljevanje prebivalstva prod območjem zapo- slitve. Hribovskim in obmejnim območjem (o teh so geografi večkrat raz- pravljali in so prispevki objavljeni v Zborniku radova sa naučnog simpoziju- ma Geografski problemi pograničnih regija naše zemlje v Vranju 1987) so se v neugodnih razvojnih gibanjih pridružila tudi marsikatera druga območja in celo središča, še zlasd v naših manj razvitih republikah, ki so bila v preteklosti celo nosilci regionalnega razvoja. Mednje sodijo v prvi vrsd prometno odmaknjena, po vojni vznikla predvsem monostrukturna industrij- ska središča ali območja (Bihač, Travnik, Plevlja, Ivangrad in druga). 25 N A R O D N I D O H O D E K N A P R E B I V A L C A L E T A 1984 C / in V MILIJONIH D I N / P R E B . 1 1 do 0,09 Iv i 0.10 - 0 , 1 6 017 - 0 2 5 K/// 0 2 6 - 0,33 = = 0,34 0,42 - Q41 in v e č S I J U G O S L A V I J A : U P R A V N A R A Z D E L I T E V 1971 F.F.-M.£ S E K U F I l i l i l - m i * to - j 1 5 , 3 * - S F H J B i H £ g H r . f ^ J c . 5 1 . S r . V o j . K o . S ? E J O o č i n s p o d e l e š u n a r o d n e g a d o h o d k a i z k m e t i j s t v a 1 9 3 ^ * s s s * n a d 5 < c a d 6 o _ 2 ' o - 5 o 5 o - 6 o 1 5 - P O S F R J l o - 1 5 3 o - 4 o 5 , 1 - l t 2 o - 3 o o - 5 * o - 2 o K i l j . d i n / p r e b . 3 i H c g E r . K a k . S I . S r . V o J . E o . S F R J O b č i n e p o d e l e ž u n a r o d n e g a d o h o d k a i z i n d u s t r i j e 1 9 8 i t I I . Naš prikaz regionalnih razvojnih razlik sloni na petih izmed številnih bolj ali manj objektivnih kazalcev, ki sodijo med najmanj odvisne od regionalnih posebnosti. To so naravni prirastek prebivalstva 1. 1982, narodru dohodek na prebivalca leta 1984, delež v industriji in delež v JgggtUSflflHJJS'YflH^np- qa narodnega dohodka leta Ï7S3""ter vrednost prometa v trqovini na drobno ^ H — H H i l » II I i » l l r l l na prebivalca leta 1985. Med temi pokazatelji obstajajo pozitivne in negadv- ne korelacije. Zlasd močno pozidvna korelacija je med ustvarjenim narod- nim dohodkom in vrednostjq prometa v trgovini na drobno, največja nega- tivna pa je med tema dvema Kazalcema in mgd prirodnim prirastkom pre- bivalstva (Diagram 1) . Največje pa so razlike med republikami in pokraji- nama pri naravnem prirastku, ko je koeficient (odnos med povprečjem za SR ali SAP in SFRJ) za Kosovo kar 336, za Makedonijo 175, za Črno goro 152 in za BiH 149. Drugekstrem pa predstavljajo Vojvodina s koeficientom 25 1er ožja Srbija s 54 in Slovenija s 62. Ustvarjeni narodni dohodek niha med najvišjim koeficientom 200 v Sloveniji in najnižjim 27 na Kosovu, med- tem ko je razlika v koeficientu vrednosti prometa v trgovini na drobno neko- liko manjša (med 190 v Sloveniji in 40 na Kosovu). Najmanjše so razlike pri ustvarjenem narodnem dohodku iz industrije, in sicer med 112 in 86, pri kmetijstvu pa je ta razpon med 178 v Vojvodini in 146 na Kosovu ter 49 v Sloveniji. Absolutni ekstremi in razlike v vrednosti posameznih kazalcev so največje pri najbolj in pri najmanj razvitih republikah in Kosovu. Na splošno velja ugotovitev, da imajo republike z visokim narodnim dohodkom in v trgovini ustvarjenim prometom nizek naravni prirastek prebivalstva in obratno. V manj razvitih republikah in Kosovu dosega promet v trgovini na drobno pov- sod višje vrednosd kot narodni dohodek in obratno pri bolj razvidh republi- kah. Izjema je Hrvatska, ki visok promet v trgovini ustvarja s turizmom, medtem ko v Sloveniji višji narodni dohodek kaže na gospodarsko razvitost ali nerazvitost posameznih republik, na ustvarjanje akumulacije in na pre- livanje sredstev. Tudi velike razlike v naravnem prirastku prebivalstva kažejo na vzroke razvojnih razlik in na negadvne gospodarske trende v manj razvidh republikah in Kosovu z vsemi regionalnimi razvojnimi posledicami. Študije nekaterih nerazvidh obmejnih območij kažejo, da se najvišji naravni prirastek prebivalstva še naprej ohranja in demografska struktura izbolj- šuje (Selmani, 1987; Daskalovski, 1987; Ivanovic, 1987; Midč , 1987). Minimalne razlike v industrijskem koeficientu in nekoliko večje v kmetij- skem pa ne kažejo dejanske vrednosd industrije in industrializacije Jugosla- v i je , temveč njihovo reladvno vrednost v posameznih republikah. To še po- trjujejo velike razlike med vrednostjo v industriji ustvarjenega in skupnega narodnega dohodka ter prometa v trgovini na drobno. Tipično negadvno po- dobo kažejo Kosovo, BiH in Makedonija, ki so skupaj s Črno goro še pose- bej prizadete tudi zaradi svoje odročnosti, ki vpliva na številne druge raz- vojne dejavnike, npr. na promet, turizem, poslovne de javnosd, drobno go- spodarstvo in drugo. 28 29 1 30 Že omenjene velike regionalne razvojne razlike znotraj republik z njihovo nerazvitostjo naraščajo. Ni visoko samo število nerazvitih občin, ampak so tudi razvojne razlike najgloblje. V sedanji gospodarski situaciji se te le Še poglabljajo. Kljub finančni pomoči nerazvitim območjem je še niz drugih negativnih dejavnikov. Podobno kot Kosovo v celoti, se tudi druga manj razvila območja soočajo s pomanjkanjem infrastrukture, ustreznih razvoj- nih projektov, visokokvalificiranc in druge ustrezne delovne sile ter z*vsem tistim, kar bi jim omogočilo finančna sredstva spremeniti v uspešne go- spodarske naložbe. Temu se pridružuje še neustrezno razvito omrežje cen- tralnih naselij, ki številna t)l»niočja puščajo na različni stopnji obrobnosti. Naravni prirastek, ki se je leta 1982 gibal od 25,9^>na Kosovu do 1,9%0 v Vbjvodini i-n-se je leta 1986 zmanjšal v SFRJ na 6,3%o, v BiH na 9,4%o, Črni gori na 10,l%o, Hrvatski na l,8%o, Makedoniji na ll ,8%o, Sloveniji na 3,5%o ožji Srbiji na 2,6%o, v Vojvodini na 0,l%o in na Kosovu na 24,6%o, kaže v regionalnem pregledu največje razlike (Diagram 2 ) . Povpreček, ki pre- sega jugoslovanskega, so imele vse občine Kosova, pa tudi 71,5%o občin v BiH ter okrog 60%o občin v Črni gori in Makedoniji. Mnogo višj i je bil delež občin s podpovprečnim naravnim prirastkom v ostalih republikah, Hrvatski in Vojvodini okrog 95% ter v Sloveniji in ožji Srbiji okrog 85%. Kar 38% občin v Hrvatski, 29,8% v ožji Srbiji in 39,2% v Vojvodini je bilo celo brez narav- nega prirastka. Na diagramu deleža občin po naravnem prirastku prebival- stva je lepo vidna močna polarizacija med šdrimi nerazvitimi in ostalimi republikami. Oblikovala go se tri območja z visokim naravnim prirastkom na celotiigm Kosovu ter skoraj sklenjeno v BiH in Makedoniji. Druga kate- gorija občin z negativnim naravnim prirastkom obsega predvsem gorski svet Hrvatske, Karlovško kotlino, skoraj vso Podravino, severni del Bačke in velik del Banata ter bolj ali manj sklenjeno območje v goratem delu vzhod ne Srbije. Velik del območij, ki sodijo v obe zgornji kategoriji, še zlasti hribovska območja, so tudi slabo gospodarsko razvita, v Panonskem svetu pa so to pretežno kmetijska območja. Tretja kategorija občin s povprečnim ali pod- povprečnim naravnim prirastkom prebivalstva pa obsega predvsem Sloveni- jo , Srem in juijfe Bačko, zahodni del Srb i je , Istro in Dalmacijo. Slednja ob- močja se močno približujejo regionalnemu modelu gospodarsko najbolj raz- vitega dela Jugoslavije. Pomen republiških in pokrajinskih meja je v regio- nalnih razlikah naravnega prirastka prebivalstva nadpovprečno velik kol posledica tradicionalnih razvojnih in številnih drugih dejavnikov. Povprečen narodni dohoclek, ki je leta 1984 za Jugoslavijo znašal 0,15 mil . din na prebivitie«,-jfe preseglo 62,4% občin (Diagram 3 ) . Med le so sodile vse občine v Sloveniji, na Hrvatskem 84,1% občin, v Vojvodini 94,1% in v ožji Srbiji 51,7%. Obratno so bile vse kosovske občine pod zveznim povpreč- kom, kar 77,3% jih je spadalo celo v najnižji razred z največ 0,08 mil . din narodnega dohodka na prebivalca. Med 20 in 25% takšnih občin jo v BiH, Črni gori in Makedoniji. Sklenjen pas občin s podpovprečnim narodnim do- 31 hodkom se vleče od Karlovške kodine proti vzhodu, vključuje gorsko Hrvat- sko, BiH, severno Črno goro, južni del vzhodne gorate Srbije ter velik del vzhodne in zahodne Makedonije (Karta 1) . Tudi ta kategorija zajema pred- vsem gorska, posebno obrobna, kmetijsko manj ali neprimerna, deagrari- zacijska in depopulacijska območja. Zanimivo pa je , da takšne občine, ozi- roma območja, meji jo celo na mestne občine Zagreba in Beograda. Obsega- jo torej območja intenzivne dnevne migracije, ki pa so brez industrije-in "Brez intenzivne komercialne kmetijske pridelave. Jasno se kaže razvojni trend od bolj ali manj čistih industrijskih občin k tistim s hitrejšim razvo- jem terciarnih panog. Nadpovprečen narodni dohodek na prebivalca imajo vsa Slovenija in Vojvodina ter večji del Slav6nije, pa še Istra in ozek pri- morski pas. Republiške in pokrajinske meje so tudi tukaj močne ločnice območij z različno vrednostjo narodi)' ga dohodka. Delež industrije v ustvarjenem narodnem dohodku kaže sicer njihovo usme- ritev in razvitost, hkrati pa pri gospodarsko manj razvitih občinah nerazvi- tost ostalih gospodarskih panog. Od tod majhne razlike v strukturi občin v posameznih republikah glede na dokaj visok povpreček 40,6% narodnega do- hodka iz industrije v Jugosla-v i j i . Ta podatek seveda tudi ne govori o gospo- darski vrednosti industrije, i i je zelo raznolika in največkrat prav v ne- razvitih območjih slabša. Predvsem izstopajo Slovenija z 80% občin z nad- povprečnim deležem narodnega dohodka iz industrije. Sledita Makedonija S 55,9% in BiH s 53,2% z najn anj razvitimi drugimi gospodarskimi panoga- mi. V Vojvodini z razvitim k netijstvom ima le 25,5% občin nadpovprečni industrijski narodni dohodek ,n v Hrvatski s svojim kmetijstvom in turizmom 32,7%. V Sloveniji je industr;ja ustvarjala kar v 29,2% občin nad 60% narodne- ga dohodka, v Črni gori v 35'o občinah in na Kosovu v 31,8% občinah, povsod pa iz bistveno različnih gospodarskih izhodišč. V Hrvatski je v 23,9% občin, ožji Srbiji v 25,4%, Vojvodini 28,8% industrija ustvarjala manj kot 20% druž- benega proizvoda. Bolj ali manj sklenjena območja občin z visokim deležem predstavlja vsa Slovenija, oi rednja Bosna, Sandžak, skrajni vzhodni del Srbije in Makedonija. (Karta. 2) Delež ustvarjenega narodnega dohodka iz kmetijstva je bil s 77% najvišji v Vojvodini in s 7,5% najmanj i v Sloveniji. Slednja ima tudi edina prevladujoč delež 76,9% občin s podpovprečnim ddležem kmetijskega narodnega dohodka. Ob jugoslovanskem povprečju 15,3% predstavljajo sklenjena območja občin z nadpovprečnim deležem vsa Panonija, Kordun, Banija, vzhodna Bosna, subpanonsko obrobje in M' ';edonija. To so območja z manjšim deležem v industriji ali v drugih gos xlarskih panogah ustvarjenega narodnega do- hodka (Karta 3 ) . Vrednost ustvarjenega pr meta v trgovini na drobno kaže kupno moč prebi- valstva. Povečujejo jo pa « vse druge oblike porabe, še posebej turizem, promet, prekomejno oski oovanje in drugo. Visoka je tudi v velikih središčih z obsednimi vplivnimi ob nočji. Od tod tolikšne razlike od 0,38 mil . din na prebivalca v Sloveniji do 0,08 mil . din na Kosovu. Jugoslovanski povpreček 34 znaša 0,20 mil . din na prebivalca in samo Slovenija ter Hrvatska imata več občin z nadpovprečnim prometom, prva kar 87,8% in druga 54%. Povsod drugod močno prevladujejo občine s podpovprečnim prometom, v Vojvodini jih je 62,8%, drugod, še veliko več, na Kosovu celo 100%. Občin z najnižjo vrednostjo do 0,10 mil . din je na Kosovu kar 90%, v BiH 28,4%, v Makedo- niji 23,5% in v Srbiji 31,6%. Prostorska zdilerenciranost je zelo jasna. Slo- venija, Slavonija in Primorje imajo visok dohodek, v Slavoniji, Vojvodini ter v Šumadiji pa je pestrost večja. Velika sklenjena območja v BiH, Črni gori , Makedoniji, vzhodni in južni Srbiji ter na celem Kosovu ne dosegajo povprečja. V primerjavi z-ustvarjenim narodnim dohodkom je polarizacija pri prometu v trgovini na drobno še močnejša. Potrebno pa je opozoriti na velik vpliv samooskrbe v kmetijskih, pa tudi v manj razvitih hribovitih ob- močjih, kar močno zmanjšuje promet v trgovini na drobno. (Karta 4 ) . I I I . Na splošno so značilne velike razlike med republikami in pokrajinama v ustvarjenem narodnem dohodku in v ustvarjenem prometu v trgovini na drobno na prebivalca. Velike in ostre regionalne razlike so posledica cele vrste razvojnih dejavnikov, od naravnih do družbeno-ekonomskih. Manj razvit hriboviti svet od Karlovške kotline do vzhodnih državnih meja obdaja pas bolj razvitega teritorija v Primorju, Sloveniji, Slavoniji, Vojvo- dini in severnem delu ožje Srbije. Jasno so izoblikovana različno razvita območja, pri čemer se teritorij bolj razvitih območij krči na račun manj razvitih. Velika regionalna negativna soodvisnost je vidna med območji z višjim naravnim prirastkom prebivalstva in med višjim narodnim dohodkom ter v trgovini na drobno ustvarjenim prometom. Industrijska, pa tudi kme- tijska usmerjenost se z višjim narodnim dohodkom pokriva le v najbolj in- dustrijsko razvitih območjih in v območjih intenzivne tržne kmetijske pr i- de lave. Literatura Djurič Vladimir, 1988, Characteristics of the economic development of the SFR Yugoslavia. Geographica lugoslavica 9, Ljubljana Razvoj nedovoljno razvijenih republika i pokrajina Kosova 1981-85 i politika razvoja 1986-1990. Jugoslovenski pregled XXXI 1987-5, Beograd, s. 241-254 Privredni razvoj 1945-1985. Jugoslovenski pregled XXIX 1985-10, Beograd Djurič Vladimir, 1987, Jugoslavija - njena slozena ekonomsko-geografska pozicija i nužnost reintegracije njene pri v rede. Zbornik XI I . kongresa geografa Jugoslavije, Novi Sad, s. 30-35 35 Statistički godišnjak Jugoslavije XXXIII 1986, Beograd 1986 Zbornik radova sa naučnog simpozijuma Geografski problemi pograničnih regija naše zeml je . Vranje 1987: - Selimani A slan, Demografski karakteristike na pograničnite opšlini na zapadniot del na SR Makedonija, s. 241-249 - Daskalovski Vasi l , Razvojot na naselenieto vo pograničnata zona na SR Makedonija, s. 251-258 - Mitič Slobodan, Promtene gustine naseljenosti u pograničniom delu severoistočne Makedonije, s. 293-2^9 - Ivanovic Zdravko, Geografski aspekti prigraničnog područja na prostoru litogradske opštine. s. 285-291 36