Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 13. augusta 1939. Štev. 33. SLOVENSKE KRAIINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Čela stran 800 Din., pol stran 400 Din. I tak niže poslano med tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1;50 Din. Nekaj misli, podanik na kongresi Kristuša Krala. Svecki lüdje morajo poma- gati širiti Kristušovo kralestvo na zemli. A brez priprav so nesposobni to včiniti. Ki nema svetosti v svojoj düši, nede znao to širiti pri drügih. Nikdar pa svecki človek ne sme širiti božega kralestva brez zveze s Kristušovov Cerkvijov brez vod- stva višje .cerkvene oblasti. To je Kristušova zapoved. — Tü vidimo, v kak strašnoj Zmoti So preiskala sv. Pisma, bap* tisti i drügi, ki po lastnom nagnenji proti določllom Kristu- šovoga namestnika ščejo düše rešiti. Brez cerkve nega rešitve, ta se mora poslüšati. Kak se v dühovniški stan níšče ne sprejme, ki se ne vzgajao več let za to slüžbo, ravnotak se morajo vzga- jati svecki, ki ščejo dühovnikom pomagati. Sezna, svestva deliti drügi kak dühovnik ne more, lejko pa k svestvam pripravlajo düše svecki lüdje. Krst napravi v Človečoj düši spremembo,kakše niti zapopasti ne moremo. Boži postanemo. Če bi kamen kore- nje püsto i začo rasti pa sad roditi, bi bila Zvünredna spre- memba. A krst je neskončno vekša, ar .düši da nadnaravno živlenje, bože živlenje. Svet se. mora po krščan- skom živlenji prenoviti: K tomi prenovlenji morajo tüdi svecki lüdje pomagati: z molitvami, z zatajüvanjem, širjenjom dobroga tiska, z lepim krščanskim živle- njom povsod ne samo v cerkvi. Krščanska mora biti šola, krs- čanska politika, krsčanska držá- va, krsčanska trgovina, krščan- sko vse zasebno i javno živlenje, Kristuš mora ladati povsod. Krš- čenik moram biti na senji, na gostüvanji, pri volitvaj, na sod- niji, povsod, kak da bi Kristuš sam tam bio v našoj osebi. Če med mleko vlevamo vodo ali ž njov vino rečimo, je to krščansko? Ne je. A še menje je krščansko i ešče vekše ob- sodbe vredno je, če trgovec išče velike dobičke, če obrtnik davle slabo, blago za nedovoljeno ceno, če se bogatijo edni na račun siromakov. Ednoga očo mamo. Kristuš nas je včio moliti: Oča naš. Eden vseh nas i včio nas je prositi krűh ne samo za sebe, nego za vse: Krüha našega dáj nam gnjes. Vsem moramo dati človeka do- stojno živeti. Jaz nesam več pred Bogom, kak moj Siromaški bliž- nji, obema je Bog oča. Lübimo bližnje s Kristušovov pravicov i lübeznostjov. Düšni pastir mora dnes več znati, da more svojim düšam za- dosta nüditi, ar od njega zahte- vajo v svojih razmerah, v svo- jem dühovnom živlenji, v svojem stanovskom živlenji. Poleg pra- voga düšnoga pastirovanja mora moderni düšni pastir skrbeti še za drüga pomožna dela, kak šolo, karitas, obiskavanje betežnikov, za vzgojo mladine, za misijone i drüge, ki so njemi pri pastiro- vanji tak hasnovita. Na sveti je 400milijonov katoličanov, 300.000 dühovnikov, odločno premalo jih je. Pa še za vse nekatoličane morajo dühovnik! v nekoj meri skrbeti i teh je 1600 milijonov. Prevelika naloga za takšo prgiš- čo dühovnikov, tak da mora vsak dühovnik skrbeti v düšnom pogledi za 7000 düš. Biti bi mo- ralo okoli 2 milijona dühovnikov i še ti bi v težkih denešnjih ča- saj oskrblavati vse düše po sveti. Zato bi bilo primerno, da bi vsak dühovnik oskrblavao 500 düš, potem bi bilo 400.000 dühovni- kov. Dnes jih je odločno pre- malo. Zato je želeti, da se šte- vilo dühovnikov povsod poviša, iz dežel, kjer jih je nekaj odveč, naj se odpošlejo v dežele, kje jih je premalo. Pri tom deli pa morajo pomagati laiki, svecki lüdje. Vnogo dühovnik ne more napraviti, laik lehko. To je laični apostola!. Trbe je je povčiti i bi bilo dobro pri vsakoj župniji, da bi mela župnika, kaplana i še ednoga, dva, deset pomočnikov ali pomočnic, ki bi delali na raz- ličnih polaj düšnoga pastirstva. Trbe pridobiti svet za Kristusa, vse pridobiti k veri, tüdi tiste, ki so se od cerkve oddanih. Z novimi sredstvi trebe opet nove prido- biti za Kristuša. Vnogo dela vi- dimo, ki je zastonj, brez uspeha zato. Vzroki zato so Socialni. Da bo pali vnožina katoličanska mo- ramo skrbeti za katoličansko o- zračje, vzeti sovražniki njegovo strupeno orožje iz rok, in od- preti pot katoličanskomi prepo- rodi. Kratko, moramo vzgajati düše v veri i vero braniti. I to delati v vsem obsegi i z vsemi sredstvi. Potem pa gledati na to, da ne bomo teh sadov več zgü- bili iz naših rok, da si jih so- vražnik ne bo osvojo. Kaj ko- risti, če predigamo, pa nišče ne poslüša. Zato moramo delati, strnjeno kak vojska. Posameznik malo naredi, sile trebe zdrüžiti. Zato trebe za obe vrsti skrbeti: za dühovništvo i za laično apoštolstvo. Katoličani celoga sveta se morejo zdrüžiti, ne da bi zatajili svoje držav* i svoje narodnosti, za prenovlenje sveta v Kristuši. Vsi morajo biti pod ednim vo- ditelom Kristušom zdrüženi v pravom krščanskom živlenji. Vse more prekiniti osvedočenje: Eden je naš oča v nebi, eden je naš voditeo na zemli, Kristuš i njegov namestnik, sv. Oča, eden je krš- čanski düh, edna vera, eden krst. Laik svetski človek je krš- čena in iz vere živeča kotriga skrivnostnoga tela Kristušovoga, t. j. Cerkve. V Kristuši je istin- sko bože razmerje med vsemi kotrigami Cerkve. Vse kotrige Cerkve so po splošnom dühov- ništvi enako pozvane, razlikujejo se samo po stopnji posvečenja i slüžbe. Evharistično občestvo žup- nije je verska domovina laika. Laik s svojov udeležbov pri sv. daritvi aktivno sožrtvüje. Pri tom ne spunjava samo za- povedi, nego sledi tüdi glas sr- ca, če se kem bole pogosto vdeležüje sv. meše. Živlenjska moč, ki jo dobi pri sv. meši, učinküje najprle v drüžino, kde je laik pozvan v dühovniško slüžbo i žrtvovanje. Iz drüžine vpliva naprej v celotno drüžabno živlenje, predvsem v župnijske občestvo, štere središče je sveta daritev. Za njo pa je potrebna najvekša i vsestranska priprava, da se vsi tem bole zavedajo to- ga njenoga pomena. Iz Olt. Svestva živoči krš- čenik postane sam od sebe „düšni pastir vseh svojih bratov. Laik mora ponesti Kristuša v svet s pravim krščansko apoštolskim delom ino navuki. Prvoten je zgled, kajti vse ka živi, samo od sebe vpliva na svojo okolico. Katoličanski laik, ki se Zave- da svoje naloge, postane sam od sebe „katehetˮ svoje okolice, tüdi tam, kama dühovnik nema več dostopa. To dnes tak nujno poslan- stvo pa nema zadostne podlage. Denešnji katoličanski laiki so premalo versko pogobleni i pre- malo poučeni o svojoj odgovor- nosti za bližnjega. Trbe doseči vnogo globšo eu- charistično vzgojo laika. Tudi načrtna verska izobrazba je potrebna. V vsakoj župniji naj se usta- novi neke vrste vi- soka šola lüdstva, kde bi dobili laiki temelito izobrazbo. Vsekak bi bilo to mogoče organizirati po dekanijah, kama naj bi se pritegnoli tüdi laiki kak vu- čitelje. Vzgoja lai- kov-katehetov ino katehetinj se zdi dnes posebno važ- na, kak se že šola zapira verskomi na- vuki. Naj se laiki posvetijo študiji bo- goslovja, ne zato da bi postali dü- hovniki nego da bi delali kak svecki bogoslovci. Na seji zbornice sv. Rafaela v Ljubljani, dne 29. julija so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Začne naj se z izboljše- vanjem zemlje v krajih, ki imajo največ sezonskih delavcev. 2. Iz dosedaj nabrane gla- varje naj se ustanovi stalni fond, katerega obresti se smejo upo- rabljti izključno v korist izse- ljenskih delavcev. Obresti, ki jih nosi od slovenskih delavcev pla- čana glavarina, se letno izroče Rataelovim drüžbaj v Sloveniji. 3. Naj se izvaja strüga kon- trola nad izseljevanjem; premož- nim, mladoj jim, duševno in te- lesno manj razvidni naj se sploh prepove izselitev. 4. Nad obnašanjom mlado- stnih, ki so zaposleni v državi Vsled siromaštva, naj čuva držá- va potom izseljensküi duhovni- kov, da doraščajoča delavska mladina ostane v verskomoral- nem, kot v narodnodržavnem pogledu neoporečna, 5. Naj se izvaja stroga kon- trola nad uporabo zaslužka :za- pravljivcem naj se prepove po- novna izselitev. 6. Naj se organizira akcija pošiljanja brezplačnega dobrega čtiva našim sezonskim delavcem. Kakše izjave je dalo 16 narodov na kongresi Kristuša Krala v Ljubljani. Kristuš, Gospod ino Krao! V imeni svojega naroda Te svečano Priznavam i Ti prisegam vernost. Veren svojemi narodi ino domovini, bratovsko zdrüžen z vsemi katoličani sveta, Priznavam, Kristuš Krao, Tvoje kralestvo na zemli, ar samo v njem je naša rešitev. Zakon Tvojega kralestva je istina. Vkraj z vsakov lažjov na sveti! Zakon Tvojega kralestva je pravica. Vkraj z vsakim nasiljom v življenji posameznikov ali na- rodov! Zakon Tvojega kralestva je lübezen. Samo ta naj kralüje na zemli. Tvoje kralestvo je mir. Poz- dravlen mir Kristušov v kralestvi Kristušovom! Živeo Kristuš Krao! Razgled po katoličanskom sveti. Kitajska. Na visokoj šoli v Pekingi je sprijalo sv. krst znova 7 izóbražencov. Dühovnih vaj, ki so se vršile za Vüzem, se je vdeležilo 180 dijakov i pro- fesorov. — Jezuitskoga misijo- nara Hermanda so roparje vmo- rili, dva drügiva patra pa so vmorili, — Kitajski protestanti se jako zanimajo za katoličanski verski navuk. Več odličnih misi- jonarov je dobilo povabilo, da bi protestantom predavali od verskih istin. Afrika. V protestantskoj stolnoj cerkvi v mesti Salisbury ma spomenik katoličanska redov- nice iz reda dominikank. Spo- menik so postavili že leta 1902, ob priliki njene smrti zavolo njenoga nesebičnogá dela za ha- sek bližnjega. Kitajski škof msgr. Čeng je ostao šče nekaj časa po kon- gresi v Sloveniji. Obiskao je v spremstvi lavantinskoga knezo- škofa dr. Ivana Tomažiča Slo- vensko Bistrico, ar so njemi šol- ske sestre iz Slov. Bistrice dale štiri sestre, štera zdaj kak misi- jonarke delüjejo na Kitajskom v njegovoj püšpekiji. Obiskao je tüdi Ptuj i Ptujsko goro i se vde- ležo proslave 700 letnice mino- riskega samostana v Ptuji. Pri toj priliki je odpro misijonsko razstavo v Ptüji. Sestanek v Franciji. Dne 15. avgusta bo sestánek naših sezonskih delavcov v Gravelle poleg Pariza. Od Bastille vozi ta autobus Štev. 111. Železniška postaja pa je Join- ville le Ponte. — Ivan Camplin, Paris XI. Bd. Voltaire 57. Z Kongresa Kristuša Krala v Ljubljani: Škofje i odličnih med mladlnskov prireditvljov na Stadloni. 2 N O V I N E 13. augusta 1939. Izselj. pastirsko pismo lavant. knezoškofa sezonskim izseljencem v Jugoslaviji. Dragi izseljenci in izseljenke! V duhu Vas gledam raztresene po širnih rav- ninah ob spodmem toku Drave in Tise, ob Donavi na veleposestvih in posestvih v Podravini, Baranji, Bački in v Banatu. Bivate na takozvani pustarah, marofih, upravah, majurih in salaših, mnogokrat daleč izven vasi in obliudenih krajev, kakor od- rezao od sveta. Barake so Vaš novi dom. Tu preživi velika večina izmed Vas polovico dni v letu. S težkim srcem ste zapustili svoje domače kraje, še težje ste se ločili od svojih dragih, da si prisilite košček kruha v tujini: Vi, mladi fantje in dekleta, ki ste še v cvetu mladosti. Solze so vam kalile oči, ko ste podajali dragi materi in skrbnemu očetu roko v slovo; še težja je bila ločitev Vam, Očetje in matere, od dragih otrok. V duši so Vam vstajala vpraša- nja: kaj bo z njihovo vzgojo, z njihovo oskrbo, kakšno bo njih versko življenje, ali bodo njih duše še lepe, ko se vrnete. Čutili ste, da bodo otroci doma pogrešali ljubečega materi- nega pogleda in tople očetove besede. Čutili ste žejo njihovih nežnih src po Vaši nesebični ljubezni. Da, hudo je, ločiti se očetu in materi od svoje velike sreče na zemlji, od otrok. Resnično je, da ne osrečujejo le starši otrok, ampak, da tudi otroci napolnjujejo srca roditeljev s posebno radostjo. Posebno velja to, če ožarja medse- bojno vez med starši in otroki luč žive Kristusove vere. Sveta vera lajša in slajša breme materinstva in očetovstva. Tega danes mnogi nočejo razumeti. Vem, da ste se vsi težko ločili tudi od svoje domače fare. Kolikokrat se v mislih mudite v svoji domači cerkvi. Zdi se Vam, kakor da slišite glas zvona, ki vabi Vaše drage znance ob nedeljah k službi božji, skoraj da jim zavidate srečo, da so lahko vsako nedeljo pri najsvetejši daritvi, kjer si toplota pobožne domače pesmi osvaja njihova srca. Vsega tega pogrešate: doma, staršev, otrok in domače cerkve. Hrepenite po vsem tem in težko pričakujete srečnoga dneva, ko bo Vaša srca zajela sladka beseda staršev, ljubo čebljanje Vaših otrok in nepozabna pesem v domači cerkvi. Dragi moji ! Čutim z Vami Vašo bol in z Vami trpim. Saj ste tudi Vi moje ovce, delček moje škofije v tujini. Pogosto mislim na Vas in prosim Boga, naj Vas podpira s svojo milöštjo in svojo pomočjo, da ostanete tudi izven svoje domače fare zvesti Bogu in svojemu narodu, verni, dobri, čisti in pošteni. Leta 1937 sem zapisal v Novinah: „Zdi se mi, da eno vprašanje še ni dovolj obdelano, da enemu problemu še nismo posvetili dovolj pozornosti. V mislih imam vprašanje sezonskih delavcev, ki vprav iz Slovenske Krajine v tolikem številu odhajajo za zaslužkom, bodisi v južne kráje naše države, bodisi v inozemstvoˮ (Ižseljenska številka). Letos Vam že morem sporočiti, da je že tudi v tem oziru storjen velik korak naprej. Do- ločil sem posebnega duhovnika, ki bo v Rafaelovi družbi za varstvo prekmurskih izseljencov imel na skrbi Vaše duhovno življenje in od časa do časa obiskoval se- zonske delavce. Letos je bila njegova prva pot k Vam v Baranjo, Bačko in Banat. Veseli me, da ste ga povsod lepo sprejeli, opravili pri njem sv. spoved in se ude- leževali svete maše, ki jo je za Vas daroval. Mnogo Vas je, okoli 2000. Tolikšno število, da bo treba za prihodnje leto misliti na posebnega duhovnika, ki bo ostal med Vami vseh šest mesecev sezonskega dela in Vas dušnopastirsko vodil. Žetev je res velika, zato mnogo molite, da pošlje Bog mnogo gorečih in apostolskih de- lavcov v svoj obširni vinograd sezonskih delavcev iz Slovenske Krajine. To svoje prvo izšeljensko pismo Vam pišem in pošiljam ob veličastnem Kongresu Kristusa Kralja, ki se je v teh dneh vršil v Ljubljani. Kardinali, nadškofje in škofje ter drugi dühovni in svetni odličniki iz vsega sveta so se zbrali in posvetovali v glavnem mestu naše Slovenske domovine, kako bi sodobni poganski svet znova pridobili za Kristusa in vse javno in zasebno življenje, versko in nravno prenovili po Kristusovih načelih. Ogromna naloga! Ob koncu kongresa se je zbralo deset in deset tisočev vernikov v Ljubljani, kjer so javno in skupno s svojimi nadpastirji izpovedali svojo vero, zvestobo in vdanost nebeškemu Kralju. Tudi Vi, dragi moji sezonski delavci, ki niste mogli biti navzoči na kongresu skupno izpovejte isto vero, zvestobo in vda- nost Kralju vesoljstva. Obnovite še Vi svoje sklepe: Kristus mora kraljevati tudi v meni po veri, upanju in ljubezni, Kristus naj kraljuje v mojih mislih, da bodo vedno čiste in prave, da jih ne bo umazala pokvarjenost sveta; Kristus kraljuj v mojih besedah, da bodo vedno spoštljlve in neoporečne, nikdar žaljive, ne pohujšljive; Kristus naj kraljuje nad mojim delom, nad vsem mojim življenjem, da bo krščan- sko, prežeto z molitvami, ki naj Vsakemu pričajo, da sem ves Kristusov, z dušo in telesom. Načelo mladih katoliških delavcev, žosistov, v zapadno evropskih državah: Biti zvest, vesel, čist in odvaja ten, naj bo tudi Vaše načelo. Ostanite zvesti Kristusa Kralju, Cerkvi, svojemu narodu in svoji državi. V Vaši duši naj vedno živi nadnaravna veselje, da ste in smete biti otroci božji; bodite čisti v mislih, besedah in dejanja, bodite apoštoli in z vzgledom življenjem osvaja j te brate in sestre, ki tavajo v temi pregreh, zmot in zablod. Živel Kristus Kralj! Blagoslov Boga Očeta + in Sina + in Svetega Duha + naj pride nad Vas in naj ostane vedno pri Vas. Amen. V Mariboru, dne 31. julija 1939. + IVAN JOŽEF, škof in apostolski administrator. Med našimi sezonskim delavci v Jugoslaviji. Že leta in leta hodijo naši ljudje na Sezonsko delo v Bara- njo, Bačko in Banat. Videli smo jih. kako so se spomladi peljali nekam na jüg in se v jesen od tam vračali s svojim zaslužkom. Njihovo življenje nam je pa bilo bolj neznano. Tu pa tam jih je kdo obiskal in potem v časo- pisju vsaj nekoliko razkril nji- hovo življensko stanje, tako da so nam vsaj za delavce v Belju bile zadnja leta njihove razmere kolikor toliko znane (Kontler, Bejek, Horvat Franc). Toda naši sezonci niso bili zaposleni samo v Belju, ampak še na mnogih drugih krajih. Skoraj neodpust- ljivo je, da ni vsako leto že od začetka šel za njimi kak izobra- ženec in bi si ogledal njihove verske, nravne, socijalne in go- spodarske razmere. Koliko manj bi delavci trpeli in koliko boljši bi bil danes njihov položaj v vseh ozirih. Ko sem bil nastavljen v maju letos za izseljenskega du- hovnika v M. Soboto, sem si zastavil kot prvo nalogo, da naj- prej spoznam dejansko stanje našega izseljenstva — in to na licu mesta. Saj brez poznanja dejanskega stanja — ni mogoče nobeno pravo Zdravljenje in zbolj- šanje razmer. Na željo mnogih naj tu podam vsaj nekaj bežnih misli s svojega potovanja k našim se- zoncem v Jugoslaviji v letoš- njem letu. Na potu k delavcem. Na pot sem se podal 25. maja popoldne. Beltinci — Zidani most — Beograd je bila prva proga. Naša žitna polja so lahno valovila v toplem popoldanskem soncu, Slovenske gorice kipele v bujnem zelenju, Savinjska do- lina se odevala v hmeljske po- ganjke, vzpetine okrog Zidane- ga mosta pa že v Večerni so- mrak. Veličastni Zagreb je rahlo obsevalo polnočno zvezdnato nebo. Jutranja zarja novega dne nam je iz koprene noči razgri- njala nepregledno Slavonske rav- nino, za obzorje tonečo. Razpre- strla polja z bogastvom pše- ničnega klasja, široke, v blato pogrezajoče poti, neizmerni paš- niki, v daljavi podolgovati rob Fruške gore, zlitje Save v Do- navo, množica vagonov in loko- motiv in že je tu — Beograd. jutro je. Nosači in izvoščki te skoraj zasujejo. Treba bo ma- ševati. Toda kje? Večkrat sem brat o cerkvi Kristusa Kralja v Krunski ulici. Izvošček bo vedel, kje je to. Za eno „bankoˮ meje zelo zgovorni Dalmatince odpe- ljal do cerkve, kjer župnikuje monsignor dr. Matija Petlič, zelo delaven gospod. Ministrant pri sv. maši — gotovo kak akade- demik — se je naravnost vzorno obnašal. A ministriral je pri dveh mašah hkrati. Kako nekaj čud- nega se ti zbüdi v duši. Sam pri oltarju ... V polnosti takrat občütiš, da je sv. maša občest- vena daritev... Dviga se v tej cerkvi kar v štirih jezikih: hrvatsko, slo- vensko, nemško in madjarske. Na- to na ordinarijat po potrebno do- voljenje za dušnopastirsko delo- vanje med našimi sezonskimi de- lavci na ozemlju banatske apo- stolsko administrature; obisk me- dicinca — soimenjaka, ki se je ravno ta dan odel v vojaško süknjo za vroče poletne dni, da se mu potem na ramenih zasveti nova zvezdica. Zanimivo je živ- ljenje na ulicah in cestah. Nežni spol v splošnem ima odet svoj ' obraz v množico najrazličnejših barv... Je pač taka navada. Človek dobi vtis, da so dol še edino ciganski obrazi pristati in nepotvorjeni... Lepe in mogoč- ne so stavbe raznih ministrstev. To so kakor možgani, kjer je osredotočeno vse naše kulturno, socijalno, gospodarsko in drugo življenje. Z nekim spoštovanjem greš mimo teh palač, saj se v njih sedaj odloča bodočnost treh narodov . . . Stopil sem do g. Fedorja Aranickija, šefa izseljenskega od- delka na socijalnem ministerstvu. Mogočen človek s simpatičnimi črnimi brki, ki ima veliko razu- mevanje za potrebe izseljencev. Čez nekaj časa sem se od njega poslovil s posebnim »aktom* v žepu: da se mi da na »državnem dobru Belje* brezplačna oskrba, prevoz, hrana in stanovanje. — Prijeten dom najdeš v Beogradu v hiši šolskih sester na Vojvode Milenke 46. To je pristna Slo- venska vaza za Slovence v Beo- gradu, kjer kraljüje s. M. Mari- stela z dvema sestrama. Tu se nahaja dekliške zavetišče. Po dneve in dneve prežive tu Slo- venska dekleta in čakajo na slu- žbo. Slovensko prosvetno drü- štvo ima tu svoj gostoljubni krov. Na Polnoč, ko se je Beo- grad kopat v morju lüči, sem se usedel v vlak — proti Djakovu. Zunaj je temna noč, vse kakor mrtvo, tu notri v vagonu pa živ- ljenje v vsej svoji raznolikosti. Tam sedi mlada matizmajhnim otročičkom v naročju. Dozdaj si mogoče mislil, da le starši osre- čujejo svoje otroke. Tu Vsaj za- slutiš, da ni tu vsa resnica; spo- znaš, da še bolj mogoče otrok osrečuje svoje roditelje. S koli- kimi najnežnejšimi izrazi mate- rinske ljubezni je mati kar obsi- pao svojega nebogljenčka. Žal, da je danes toliko mater — žena, ki si brezobzirno odpovedujejo tej svoji največji sreči, radosti in postanstvu na zemlji... Tam sedijo trije in dremljejo. Žeja jih menda zbudi. Sežejo v nahrbt- nike in v rokah že imajo kozar- ce in steklenice, z vinom napol- njena. In še bele štruce ter sa- lame. S kakim tekom jedo. Pri- sluhneš govornici. Slovenci so, flosarji, tam nekje iz zgornje Sa- vinjske doline ... Kradoma pri- haja svetloba skozi orošena okna. Nato je bolj krmežljavo. Zarja je obiedela, kot da bi bila polita z mlačno vodo. (Dalje.) Izseljensko pastirsko pismo prezvišenoga püšpeka dr. Ivana Tomažiča je Rafaelova drüžba na željo izseljenskoga dühovnika g. Ivana Ska- farja razpošila vsem našim izseljencom v Bački, Baranji i Banati. Ta skrb za naše izseljence kaže že na novo gledanje na naše Sezonsko delavstvo, da delavci, ki odi- dejo na delo, ne ostanejo zapüščeni i prepüščeni samim sebi, nego ostanejo v skrbi i brigi svojega dühovništva kak del farè i del püšpekije. I kak se pošilajo pastirska pisma na fare vsem vernikom, tak se je poslalo tüdi to pismo našim izseljencom. Dr.£Ivan U Jožef Tomažič, Skupin ap. administrator. 13. augusta 1939 NOVINE 3 Nedela po Risalaj enajsta. Tisti čas, vö idoči Jezuš s tirskih krajin, prišo je skoz Si- don k morji Galilejnskomi, med krajinov Deseteromestja. I pri- pelali so k njemi glühonemoga, i prosili so ga, ka bi položena njega roko. I pelavši njega od vnožine na stran, püsto je prste svoje vu vüha njegova; i plüno- vši, dotekno se je jezika njego- voga, i gori se zglednovši v ne- bo, zdehno je, i veli njemi: Effeta, to je, odpri se. I preci so se odprla vüha njegova, i razve- zalo se je vezalo jezika njego- voga, i prav je gučao. I zapo- vedao je njim, ka bi nikomi ne pravili. Od koga bole je pa njim prepovedavao, od toga bole so oni vö glasili; i tem bole so se čüdivali, govoreči: dobro je vsa včino, glühim da, da čüjejo i ne- mim, da gučijo. (Marko 7, 31- 37). * Gospod je vzeo glühone- moga izmed množice vkrej. To ma svoj globoki pomen. Što šče ozdraviti na düši, što šče, da njemi vüho znova začüje glas boži i da se njemi vüsta znova odprejo k dobroj molitvi, more zapüstiti šereg lüdi, ki so ga nasledüvali po grešnoj poti. Gda Bog šče razodeti človečemi rodi svoje skrivnosti, si zbere svoje izvol- jence pa jim govori v samoti, ali nočnoj tujini, ali na gori. Tak z Abrahamom, z Mojzesom, z z Samuelom i z vsemi proroki. Čüdežna ozdravitev glüho- nemoga se tüdi lehko primerja z svestvom sv. pokore. Gospod je pogledao v. nebo i zdihno: to nam predstavla popolno obžalü- vanje, v šterom človek obžalüje grehe zavolo Boga. Plüno je: nam predstavla trdni sklep, s šterim vrže grešnik iz sebe gnu- sobo grehe. Potem je djao betežniki: „Effeta ! to je, odpri se.ˮ Tak Gospod naroča vernikom, naj v sv. spovedi odprejo svoja vüsta i naj odkritosrčno povejo dühov- niki svoje grehe. Svoje prste pa je položo na njegova vüha: „Prsti* tüdi pomenijo sv. Düha. Gda se pravi, da so bože zapo- vedi pisane z božim prstom, to pomeni, da so pisane po sv. Dühi. Zato gda je Kristuš delao čüde, zavolo šterih so njemi oči- tati, da je v zvezi s hüdim! dü- hovi, je odgovoro: „Prst boži je tü!“ To pomeni, da se po sv. Dühi vršijo čudežna dela. Če Kristuš svoje prste deva glühomi na vüha, to pomeni, da od njega poslani sv. Düh od- pira grešniki vüho i srce, da znova razmi, ka njemi govori milostni Bog. Pri toj i pri vnogih drügih čüdah vidimo Gospoda nastopati z raznimi obredi: Oči zdigavle k Oči v nebesa, dotika se s prsti betežnikovih vüh i razvozlava njemi vezi mutastoga jezika. Za- kaj tak postopa Gospod nebes i zemle, šteromi je proseči stotnik mogeo praviti: Povej samo reč i ozdravleni bo moj hlapec!ˮ Gospod je svoja milostna dela zdrüževao ; z zvünešnjimi znamenji, da mi iz toga spozna- mo, kak je v svetih Svestvah po njegovoj voli navezana milost boža na vidno znamenje i reč božo, ki se pri porabi toga zna- menja izgovarja. Bog je Düh. On ne potre- büje vidnih znamenj, gda človeka posvečüvle, potrebna pa so ta znamenja človeki. Zato je nes- pametno, če nasprotniki sv. vere trdijo, Bog je Düh, zato ne po- trebüjemo ne cerkve, ne dühov- nika, ne vidnih znamenj verskih vaj. Človek je ne samo düh, zato mora meti vidne bože slüžbe. Vsako kršansko dete pa zna, da zvünešnja boža slüžba ne vala nikaj pri tistih, šterih srca so zakopana v greh. Osvobojenje Slovenske Krajine. 20 let je minolo, ka se je končalo strašno klanje, štero je vničilo na milijone živlenj, po- kopalo vnogo držav i rodilo vnogo držav. V tistoj zmešnjavi je tüdi naš mali deo slovensko- ga naroda najšeo pot iz jezero- letnoga robstva v svobodo. Spo- štovanja je vreden naš narod, jezero let so nam vladali tihinci, jezero let so zatirali naš materni jezik, samo v cerkvi i domačoj hiži smo gučali i spevali sloven- ski. Pa smo zato H skoz jezero let robstva ohranili svoj materni jezik, ohranili svojo narodno Zavednost. Od izobraženstva je edino dühovščina ohranila lübezen do zatiranja lüdstva i jezika. Dü- hovščina je tüdi prva posejala seme svobode, štero je spadnolo na neobdelano, ali rodovitno zemlo. Dr. Franc lvanoczy, ka- nonik i dekan v Tišini, je zbiral okoli sebe dijake i bogoslovce i je navdüševal za narodno miš- lenje i delovanje. Njegov Učenec, Jožef Klekl, je vse svoje živlenje posveto borbi za osvobojenje naše krajine. Njegove »Novine* so prinašale članke o lepoti slo- venskoga jezika i lübezni do Slovenske zemle. Prek dühovni- kov so bili lüdje tüdi naročeni na Mohorjeve knjige i tak je bilo v Beltinci 60 naročnikov, v Čren- sovci i Tišini po 30 naročnikov. V tej župnijaj je bilo tüdi naj- bole razvita narodna Zavednost. Pravo gibanje za osvobo- jenje se je začnolo proti konci svetovne vojne. Prvi znak na- rodoe zavednocti je bio te do- godek: 20. okt. 1918. je »Slo- venske Krajine vogrščine širečo drüštvo* melo zborovanje v M. Soboti. Kda so govorniki doka- zovali, ka v Slov. Krajini nega Slovencov, nego samo »vendski govoreči Madjari*, so se začüli klici: »Mi smo Slovenci! Živela Jugoslavija!** Zdaj so že tüdi »Novine* odkrito pisale za osvo- bojenje. Prva Štev. Novin 1.1919. piše: »Ponüjajo nam slovensko ravnano magjarsko županijo. To telko pomeni, ka menši častniki (uradniki) do znali slovenski, ne- go višji že več ne, oni bodo madjari. Te forme nam ne trbe, v to ne privolimo. Bogojanski narodni svet posebno županijo prosi za Slovence, ta Slovenska županija nikšega dela nede mela z drügimi magjarskimi županija- mi. To se pravi autonomija, sa- moravnanje. Slovenci, želte i to proste, na to kričte, či de Vas što pitao. To je najmenje, ka želem. Či nam to ne dajo, opra- vičena je žela onih, ki vu zdrü- ženji vseh Slovencov vidijo reše- nje našega naroda.* (Novine, 1. VI. št. 1. od 5. januara 1919.) Na jugoslovensko slavnost v Lju- tomeri 3. novembra 1918., gda se je slavila ustanovitev Jugo- slavije, je šlo tüdi dosta Prek- murcov, šteri so potom ostali goreči borci za to, ka se Prek- murji zdrüži z Slovenijov i Ju- goslavijov. Na Štefanovo se je vršo tábor Radgoni. Za predsed- nika je bio zvoljeni-Slovenec z Beltinec. Tü je bila sprejeta reso- lucija: Prvi tábor prekmurskih Slovencov pozdrávla novo sküp- no vlado neodvisne dr- žave SHS i jo prosi, da vzame naskoro pod svoje peroti slovensko Prek- murje. (Novine, 1. Vl. št. 2.) Po ponesrečenom Ju- rišičevem pohodi v Slov. Krajino so Madjari bole zastražili mejo i büdno pazili na vsakše znake narodnoga gibanja. Slo- venski katoličanski dü- hovnik! so ostanoli trdní pri zahtevi za autono- mijo. 14. jun. 1919. so izdelali v Črensovcih na- tančen načrt autonomije. Glavna zahteva je bila: „Z tistih delov Železne i Zalavske županije, kde prebivajo Slovenci, se mora osnovati, pod ime- nov „Slovenska Krajinaˮ, edna vladna pravna de- žela s pravicov samo- vlade. Z njegovoga teri- torija se nesme püstiti niedna ves nej, či bi Slovenci v menšini bili, to so: Dolnja Lendava, len- davske, dugoveške, Čentibske gore, Kot, Kapca, Litkovci, Mot- varjavci, Radmožanci i drüge takše vesi v Zalavskoj i Železnoj županiji. V tom smisli se mora vzeti v autonomno Slov. Krajino tüdi Monošter. (Novine VI. št. 6.) V tom časi je vogrska Vla- da imenüvala za komisara v Prekmurji dr. Belo Obala. On je meo za dužnost, ka vse gibanje za autonomijo spravi v bole madjarski tok. No, na shodaj, posebno pri Gradi i v Beltincih, so zavrnoli njegove oblübe. Na shodi v Beltincih so lüdje na edno skrivno znamenje kak žve- gle začnoli kričati »Živijo Ju- goslavija*. Tak se je vršilo narodno delo, dokeč je ne zavladala bolj- ševiška doba, ki je prekinila vsakše narodno delo. V Slov. Krajini je postao boljševiški ko- misar črensovski vučiteo i orga- nist Vilmoš Tkalec. Pod njim so ostanoli uradniki isti. Klekli so zaplenili Novine i jih vrejüvali v svojem dühi. Tak je naše lüdstvo zgübilo to velko oporo v svojem boji za svobodo, ar so vsi ti bolševiki, čiravno so Novine ure- jevali v slovenskom jeziki, bili madjaroni. Sredi junija 1919. je Tkalec vido, ka nede mogeo dugo vladati kak bolševički ko- misar. Zato je šteo, ka bi usta- novo Samostalno „Mürsko repub- likoˮ ge bi on bio vodja. Tka- lec je opremil svoj bataljon vo- jakov z austrijskim orožjem i začel navdüševati lüdi, „ka smo mi Slovenci, ka se borimo za pravice slovenskoga lüdstvaˮ. Bolševiška vláda je poslala svoje vojake proti „Slovencomˮ.Tkalec je bitko zgübo. Za Slov. Krajino se je začnola drüga bolševiška doba, hüjša kak Tkalčova. Zač- nolo se je preganjanje dühov- nikov. Klekl je preoblečen v kmeta pobegno prek Müre i si tak rešo živlenje. Na vodilni mestaj so bili židovje, šteri so brezobzirno rekvirirali vse, ka so šteli meti. V Slov. Krajini je za- vladao glad. No, 1. augusta 1919. bolševiška vladavine na Madjar- skom se je zrüšila. V Slov. Kra- jini se je bovi prevrat zvršo na miren način. Tkalec je pa pro- bao svojo srečo, ka bi kak „beli gardistˮ dobo kakšo samostojno vlogo v Slov. Krajini. A bilo je prekesno. 12. augusta 1919. je jugoslovanska armada vkorakala v Slov. Krajino. Od Radgone so prišle čete, poslane iz Maribora pod poveljstvom podpolkovnika Uzorinca, a ljubljanski i Zagreb- ški vojaški odelki so prišli od Ljutomera i Središča. 17. augusta so izšle Klek- love „Novineˮ, pa pod njegovim uredništvom. V članki „Prekmur- Iskira Slovencom na znanjeˮ Po- zdravla osvobojenje: »Deca ste lüblene Slovenske matere, slavne Slovenije, štere prebridke skuze morete točiti. Slovenija vam je posüšili ščé, Vsi ste njeni, nad vse vas raz- prestira svoje materne peroti, zato ka ste vsi njena deca, ka ste vsi Slovenci. To ste! Beg, ki je Stvoriteo vsega bitja na ze- mli, brez koga se list ne gene na drevi, ne spadne kapla rose Ščipki na cvet, ne zabrni žužavka, ne skoči zverina v gošči z svo- jega ležišča, té Bog je tüdi vaš oča. To vas je včila vera, to vam je pripovedavalo sunce i cela narava. Ste verovali ví to? Ne ste smeli. Za Slovence neste se smeli imenovati. V greh so vam šteli lüdje tisto, ka je sam Bog zapovedo spoznati, da ste naime Slovenci. Nema stvar je mela pravico do svojega maternoga jezika, ví nemrtelno düšo ima- joči Slovenci pa nej. Lagati so vas včili, naj pravite, da ste nej Slovenci, Vašo deco i vas so po šolaj kaštigali, či ste po mater- nom jeziki kaj povedali. Bili ste vonjéči totje povsod... Zakopali so ti pravice i ti Si jé z groba čakalo nazaj. Najbogše sinove ti je požrla vojna krivica, krvaveli i vmrli so za tüjo srečo, pa nej si obvüpalo. Dobro lüdstvo, prišla je zdaj plača za te. Bog, ki te je za Slovenca stvoro, ki de ed- J nok račun brao od tebe kak Šlo- >- venca, te Bog je poslühno tvojem goreče prošnje i poslao ti rešenje. To veselo vest, glas prerados- ten tvojega rešenja ti naznanja tvoja Slovenska mati, mati Slo- venija. Prek jezero letno robstvo konec jemle. Pariška mirovna konferenca ne se spoz&bila tvo- jega robstva, prikapčila je tvojo slovensko krajino k slovenskomi orsagi k Sloveniji v Jugoslaviji. Veseli se, dobro slovensko lüd- stvo, vöra tvoje svobode je od- bila, vernost tvoja je plačo do- bila. Za juvči Prekmürec! Radostno prepevaj i hvali Boga, ki ti je z rešitvijov nezračunane dosta dobroga dao.ˮ Mali spomini na velike dni. Na koncu hodnika v naši hiši, tam pred kletjo, že več kot 20 let stoji velikanski kovčeg. Vsi mu pravimo Amerikanec. Pa je tudi zares to. Saj sta ga oče in stric prinesla iz Amerike. To je bilo še v zlatih časih ! Tako z radovednosti bolj ko ne, sem v teh vročih dneh izvlekel iz „Amerikancaˮ veliko balo „Novinˮ. Naša hiša jih do- biva od početka. Torej že 25 let! Prav od prve številke do danes so spravljene. Vsa čast mojemu skrbnemu očetu za to! Našemu človeku pa je rav- no vojna dala pobudo in snov! za pero. Oh, pa še koliko snovi čeprav tako žalostne ! Da bi narod nekoliko dvig- nil iz malodušnosti, katero tako dolgo in tako neusmiljen povzroča vojna, je priskočil na pomoč bolnemu uredniku Novin in Marijinega Lista. Pod vsako pesmico je kra- tica R. J. Brezdvoma je to nam vsem znani g.Radoha Jožef. Hvaležni smo mu, od srca hvaležni. Obračam, listam, čitam... V številkah 1.1917. in 1918. sem na moje veliko veselje na- šel precej domoljübnih pesmic. Glej no, glej, si pravim! Kdo bi si mislil, da je v tistih tužnih dneh muza našemu domačemu človeku bila tako naklonjena, ko pa so že stari Rimljani rekli: Inter arma silent Musae. Pomeni: Ko je v deželi vojska, pesniki odložijo pero. Niso te pesmice kaka umet- nina, ne, pač pa so polne čuv- stev, kakoršna so gorela takrat v srcih vseh domoljubnih Prek- murcev. Je torej prav, da par teh pesmic ravno zdaj spet objavi- mo. Druge mogoče ob drugi pri- liki. Zakaj ravno zdaj? Dne’ 12. in 13. avg. 1919. točno torej pred 20 leti, so Jugo- slovanske čete, brez vsakega od- preti. g. Klekl Jožef, ki je stekao najvekše zaslüge za Slov. Krajino, govori na veličastnom tabori v Črensovcih, ob priliki proslave 20 letnice osvoboditve Slov. Krajine 1. 1938. Dr. Matija Slavič, ki je pred 20 leti zastopao i zagovarjao pravice Slovencov v Slov. Krajini, štera se je tüdi po njegovoj za- slügi prikljüčila k Jugoslaviji. Dr. Korošec, kot notr. minister, odhaja iz veličastnoga tabora v Črensovcih ob priliki 20 letnice osvobodltve. 4 NOVINE 6. augusta 1930. pora od strani madžarskih ko- munistov in med velkim navdu- šenjem vsega domačega ljudstva, Prekmurje osvobodile in priklju- čile Jugoslaviji. Dvajsetletnica se je že dva- krat obhajala. Vendar bo zgo- dovina vedno beležila gornji da- tum, kot pravi dan rešitve izpod tujega jarma in spojitve z materjo Slovenijo odnosno Jugoslavijo. Velik, silno velik dogodek za našo Slov. Krajino! Kakor smo mi, tako bodo vsi naši poznejši rodovi globoko hvaležni Bogu in vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli k temu dogodku. Naš narodek, po krvi, po duši, po besedi, po običajih, po noši, po molitvi in pesmi ter sploh v vsem slovenski, je v danih razmerah bil prepričan, da pač ni rešitve izpod tujega jarma, da ni izhoda iz tisoč zamotanih ovir. Zato je bil vdan v to svojo usodo. Treba je namreč bilo živeti na tem koščku zemlje, med samim trpečim na- rodom, da si razumel vse to. Kdo je v začetku svetovne vojne od naših ljudi upal misliti na tako osvoboditev ? Narodova duša je trepetala v negotovosti, kakšen bo konec. V njegovem poštenem slovenskem srcu so vstajala velika vprašanja. Ni si znal odgovoriti. Njegova ušesa so prisluškovala odmevu velikih svetovnih dogajanj. Njegove bud- ne oči so hlastno iskale po pis- mih iz bojišč in po Novinah, ne bi H kje stalo zapisano, kedaj in kakšen bo konec. Vse to se je stopnjevalo do nervoze zadnje leto vojne in potem do končne zmage 12. avg. 1919. V takih razmerah so naro- du bile nabožne in domoljubne pesmice pravi balzam. Njegovim nasprotnikom pa so bile povod ogorčenja. Na svojih sestankih so ostro protestirali proti tem nedolžnim pesmicam. Kaj ma priti ? Kak dugo ešče boš morila, nesmilena, koščena smrt? kak dugo cvetne boš kosila, nam tlačila živlenja vrt? Ne čüješ tužnih mater joča, ne vidiš bled obraz decé? ne gene prošnja žen te vroča, za šterim bije jim srce? Podoba tvoja grozovita je gluhonema, brez oči, postava tvoja strahovita, se vsa do plke dnes vrši. Veselo pesem poje kosec, čeravno reže i mori, živlenja novoga je nosec, za njim še lepše zeleni. Za tvojim klanjom kaj ma priti? prostost živlenja al pogin? če biti ali komaj biti, to rad bi znao slovenski sin. V težkih teh dneh. Moje misli od bliska hitrejše švigajo prek planin, prek dolin, deleč, v brezmejno daljavo... Kam? v brezmejno daljavo? Ne, nad tebov, moj narod, svoja povesijo krila kak streljena pjica. Oh !... kriknejo, bridko zajočejo, tvojo videvši glavo krvavo . . . Lübav še globše od misli sega in vidi zadane, narod moj, srčne ti rane Lübav, ki vedno premaga, v težkih teh dnevah balzam na rane tvoje polaga. Zlato korono naj nosi ta glava, zdaj krvava ... V meri naj diha ranjeno srce zrak bodoče pravice. Slovenski vojak. Lepa moja domovina ta Slovenska je krajina; k toj me nekaj močno vleče, srce mi za njov trepeče. Tam je prvič sunce zlato sijnolo v oko mi mlado, tam je tekla zibeo moja, vtrdila se šibka hoja. Bistra voda, krasno polje, zrak prijetni, ftičkov petje, mamili so düšo mojo, zvali me vu drüžbo svojo. Drüge tlačim zdaj krajine, sin Slovenske domovine, z mečom iščem njoj slobóde, naj nam srečna ona bode! Do dna se odprite, valovi! Nedužno umorjena Slava, ne vmorjena, živa zakopana, že vstaja iz groba, vstaja ... Kak mlade neveste pred božim oltarom se sveti njoj cela oprava, jo sunce obdaja ... Miljone odkrite njoj klanjajo glave, miljoni kričijo: Mi sini smo Slave ! A ona? Čüdno ! Plašno obrača svoje oči. O mati, povej, pa kaj ti fali? Že znam, že čütim tvojo bolest. Vu grob stoletja dnevov nemirnih so prišli Sinovje Čarne krivice, ti strgali prstan z desnice. Kje je ? Požrle so gore ga? V morje je spadno ? Do dna se odprite vi morski valovje! Postojte zdaj vode šumeče ! Globoko se zdaj razklite, vi težki bregovje ! Prižgite se lepše zvezde bliščeče ! O stvarstvo, povej mi za Materin prstan, on zvezati mora vse sine ..... ....... ...... vse sine! Zadnja daritev. Rojaki Slovenci, stoletja mučenci, rojaki nedužni. Zakaj ste mi tužni, če z nami je Bog? Stopinje krvave, razbičane glave, pelinova čaša, herbija so naša, ar lübi nas Bog. Na ednom Prostori na Golgote gori bo konec trpljenja, začetek vstajenja; tam čaka nas Bog. Zdaj s križom na góro, po zmage korono ! Naj sveti na glavi nam Materi Slavi! Le to nam dáj Bog! Telovadni nastop fantovskega in dekliškega Okrožja 15. avgusta v Turnišču. Kakor je bilo že to javlje- no v Novinah priredi prekmur- sko fantovsko in dekliško okrožje 15. avgusta v Turnišču velik te- lovadni nastop. Spored je naslednji: Predpoldne: Ob 9. uri po- voda s telovadišča v cerkev, kjer bo ob 10. sv. maša. Popoldne: Ob 2. uri večer- nice in ob 3. uri na občinskem sejmišču telovadni nastop. Nastopili bodo: Člani, čla- nke, mladci in mladenke s pro- stimi vajami, člani na orodju, članice in mladenke s simbolič- nimi vajami, mladci s skupinsko vajo in v štafetnem teku. To bo letos prvi veliki te- lovadni nastop v Slovenski Kra- jini. Večina nastopajočih je že sodelovala na mladinskem taboru v Mariboru in tudi sedaj se vneto pripravlja, da bo nastop čim lepši. — Vsi prijatelji katoliške mladine iskreno vabljeni! Bog živi! Odbor. Ka pravite? Na kongresi Kristuša Krala je bila Slov. Krajina častno za- stopana. Odnesli smo najlepše vtise iz Ljubljane od vseh kon- gresnih prireditev. Bilo nas je blüzi tri sto. Domov smo se od- pelali ob pol 7. vöri. Vlak je bio prenapunjen. Večina nas je mo- rala stati po hodnikaj. Na Pra- gerskom pa nam je poslanec g. Bajlec sproso posebne vagone do M. Sobote. S posebnim za- dovolstvom smo se Vsedli v dob- leno vagone, da si malo odpo- činemo, ar smo bili jako trüdni. V Ormoži pa se je zgodilo ne- kaj, ka si nikak nemremo pojas- noti. Pričaküvali smo, da bodo naše vagone odklopili, kak nam je povedao kondokter, da nam ne bo trbelo prestopati. Naednok pa samo pride zapoved, da mo- ramo vsi vagone zapüstiti i se presesti na redni vlak, šteri pa je meo samo dva osebniva va- gona. Narodni poslanec g. Bajlec je protestirao, gda je vido, da se trüdni romari morajo tak na tes- nom gnesti po hodnikaj i stop- nišči, medtem pa prazni vagoni odhajajo dale. A v odgovor je dobo samo: „Kaj vas to brigaˮ. Gda so se tüdi drügi potniki pri- toževali, da nega prostora, pa se glasio odgovor: „Kdor nima prostora, na) gre v živinske va- gone.ˮ Čüdno se nam je vidlo takše ravnanje državnih usluž- bencov z romari. Ka pravite, g. urednik, ali so udeleženci kon- gresa Kristuša Krala sami osli, da bi se morali voziti v živin- skih vagonaj, prazni osebni va- goni pa se pošlejo v drügo smer? Tečaj Zavednosti. Od 3. do 5. avg. se je vr- šil v Martinišču v Soboti tečaj SKAD Zavednosti. V teku 3 dni je bilo 7 predavanj. Snov zanje je bila vzeta iz najtežjih prob- lemov Slov. Krajine. Predavanja so bila sledeča: Zdravstveno sta- nje v Prekmurju (dr. Pečan Jožef), boji za osvoboditev Prekmurja (g. dekan Jerič); vrste šol v Slov. Krajini (g. ravn. ing. Zobec); naša domača politika (g. župnik Bejek); osnovno Šolstvo v Slov. Krajini (g. nadzornik Antauer); izseljeništvo (g. kaplan Škraban); versko življenje v Prekmurju (g. katehet Šoštarec). Po zadnjem referatu se je vršila anketa, ki je pokazala uspeh tečaja. Tečaj je zaključil občni zbor, na katerem je stari odbor dal račun o svo- jem delu. Nato je bil izvoljen nov odbor: Zver Avgust (preds.); Puhan Martin (tajnik); Cigüt Šte- fan (blag.); Čeh Branko (knjiž.); podpreds. je Flegar Marko. Ber- den Pavel, ki je vodil blagajno podpornega fonda, je svojo fun- kcijo prepustil Frumenu Ernestu. Občni zbor je sprejel začasno spremembo pravil podpornega fonda. — Tečaj je lepo uspel in je vzbudil pri udeležencih veliko zanimanje, o čemer priča debata, ki se je po vsakem referatu raz- vila. Mladi kat. rod Slov. Krajine je na delu in bo prinesel svoj velik del k rešitvi življenjskih vprašanj Slov. Krajine. Vodstvu Martinišča pa prav lepa zahvala za izvrstno postrežbo. Matija Balažic: Na križopotji živlenja. Šteli so jo zvezati v čelinke pa jim je vujšla v hižo. Mlatilnica je požrla zadnji snop i peč je zaslüženo, na dugo pa zategnjeno zafüčkala, da je šlo skoz vüha. Poméli so šče gümlo, da se je na gosti kadilo. Po tom se je šče čülo samo pokanje reménja, sikanje pare, sprva naglo, nato pa čiduže bole pomali, dokeč ne zmenkalo pare. Kolo se je šče parkrat zavrtelo naprej pa nazaj i remen je spad- no nákla. Mlatilnica je opravila svoje delo. Vršili so šče oslico, mikali pa grmadili okoli nje. Vdiljen po oslici so nadevali pávozine, da ne bi vihér rázneso slame. Janček je stopo k Sobočani, šteri je bio pri vrečaj i gledao pšenično zrnje. „Hvala Bogi, zdaj smo zmlatili. Prlé smo se vsikdar bojali, da ne bi mogli spraviti snopje domó zavolo deždžaˮ, je pravo Sobočan proti Jančeki. „Kaj dobro plačüvala pše- nica?ˮ ga je pitao Janček. »Preveč ravno ne, a šče tak dobro, da je boži dar tak zdrav. To leto se šče nekak pre- živémoˮ, je pravo Sobočan i zdig- no vreče na vago. Mlatilnica se je preselila k sosedi. Dekline so nateknole rože na mlatca i med velkov brekov so ga odvlekli k sosedi. Nato so se mujvali. Dekli- ne so si preobleke zgoránji obleč, da so bile zdaj viditi, kak da bi prišle v nedelo odve- čera na obisk, ne pa mlatit. Pri obilnom obedi so se páli razživeli. Kupica je romala od rok do rok, da jo je pun pint komaj dohajao. Z gibani- cami pa poviticami i drügimi jes- tvinami so si potešili glad. Števek, pij pa kadi. Ve te zdaj oča ne vidijo,ˮ so ga dra- žiti dečki, gda jim je Sobočan prineso cigaretline. „Gda so mi pa braniliˮ, se je otepao Števek. „Ato so te z vojkov naga- njali po škegnji pa larmali, da so páli zménkale belice v senje- kiˮ ga je dražo Jožek, šteri se je rad šengaro. „Tebé so pa k vragi pos- lali, gda si očo proso nekaj pe- nez za proščenjeˮ, njemi je dao Števek nazaj. „Pa sam li meo peneze za proščenjeˮ, se je pohvalo. „Kakpa, zato se je pa vtu- nila kukarca v kukorčnjaki, bunta pa tüdi ne dalečˮ, njemi je vrgeo v obraz. „Dobro si ga zakvačo,” so se zasmejali dečki. „Ti samo pazi, da se v va- šoj kleti ne bodo rédile jame v ladaj,” njemi ne ostao dužen Jožek. „Dečki, zaspevlimo raj kak- šo pesem,” je pravo Tjašek, ve- seli dečko, šteri je lübo lepo pesem i se je ogibao vsakšega kreganja. I začno je spevati naprej: „Lepo je drevo, sveti je križ, ki mi tam vöni na poli stoji...” Skoz odpreta okna se je zlevala pesem v lepi den, ki je trepetao nad hižami pa njivami, i plavala od hiže do hiže. Ve pesem je kak živa voda. Lüdje ne spevlejo telko zato, da bi je drügi poslüšali, jim plačüvali ali se čüdili, liki zato, da spunijo želo svojega srca. Pesem jim ne samo zabava, liki je tüdi spre- vaja pri žmetnom kmečkom deli, da jim je lejša pa dela kratek čas. Gda so se poslovili, je vsak- ši težak dobo falat vrtanika, ga skrio v predpasnik, šteroga si je popičo za pojas. Lizika je šla z Jančekom do vrat. „Pa nikaj ne zameri, če ne bilo tak, kak bi moglo biti,” njemi je stiha pravila. „Ka naj bi zamero, vsega je bilo zadosta: smeha pa jela.” Lizika je tiho stala. „Zdaj kaj bole vtegneš priti k nam. Dela ne bo več telko,” njemi je pravila i se naslonila na vrata. „Eh, dela je vsikdar za- dosta,” je zamahno Janček z ro- kóv pa odišo z rasohami po cesti. Prišestni dnevi so bili vroči, da so si küre poiskale senco v gredaj i se razščeperile v raz- rahlanoj zemli med zeljom pa grahom, šteri je plezao po dugih, visikih ráglaj. Psi so se vtégnoli za oslico i jezik jim je viso iz gobca. Samo lastovice so čev- ketale pa si ščebetale na drogáj, na trnacaj. Visiko v modrini ne- be so mirno plavali z razprestre- la perotami štrki i krožili nad vesnicov, gde je mlatilnica po- žirala i prosila čiduže več snopja. Lüdje, ki so že zmlatili, so süšili zmlačeno zrnje na ponjavaj, vtegnjenih po škegnjaj. Tüdi Dogarovi so nosili zrnje na sunce. Janček je noso v žaklaj iz kleti, sipavao i z grablami greno narazno po ponjavi. Nato so se dedek seli na trček z bičom v roki i odganjali küre pa piščance, šteri so silili k ponjavam klükat zrnje. Šče vra- bli so se včasih z velkim vese- ljom zaleteli na ponjavo i se glas- no stavili na njoj. Pa komaj je vtégno pobrati vsakši zrno, že je je pok biča pregnao. Včasih so tüdi stopili k ponjavi i z grablami premešali zrnje, da se je bole presüšilo. „Heš, mrhe lačne, samo bi žrle, ne neséte pa nikaj. V treh dnevaj komaj če zneséte štiri kokoši edno jajce,ˮ so larmali nad kürami, štere so ga spravlale iz prijetnoga dremanja. Ve tüdi dedeki trbé belice za duhan, da si ž njim napunijo mehér. Gda je že sunce zajšlo za oslico i se je njena senca vtég- nola prek ponjav, so zgrenili pšenico na küp. Prinesli so mlin, postavili pred njega korito, ga zasipali z zrnjom i Miškec ga je s priličom vrto. Pleve pa smeti, ki so šče ostale med zrnjom, so odletavale daleč kak Sneg, gda kaple z nebe i ga oster sever zanaša pod eden kraj. Janček je s korčičom noso zrnje na mlin, zmes pa držao oči vreče, šteri je grabo zrnje z korita. Mlin je vednakomerno pa brezi prestanka škrebetao. Sküpina Dokležancov, ki so pred 20 leti sodelovali pri osvobojenji Slovenske Krajine, na veličastni tabori v Črensovcih I. 1938. 13. augusta 1939. NOVINE 5 Kitajski škof Ceng príde tüdi v našo krajino Zvedeli smo, da pride ki- tajski škof msgr. Čeng, ki je iz Kitajskoga prišeo na naš kon- gres Kristuša Krala v Ljubljano, te dni tüdi v našo krajino. V soboto, dne 19. augusta popol- dne pride v Mursko Soboto, v nedelo bo meo v Martinišči slo- vesno slüžbo božo, nato pa obiš- če dom našega misijonara Ke- reca i domove naših slovenskih sester, štere slüžijo v njegovoj škofiji. Za časa svojega bivanja bo gospod škof razstavo v M. Soboti več lepih kitajskih pred- metov. Zavolo velkoga siroma- štva püšpekije g. Čenga pripo- ročamo smilenim srcom, da po svojoj možnosti pomagajo g. Škofi z malimi darovi. Glasi iz Slovenske Krajine. Urednik Novin so z ljub- ljanskoga kongresa odišli na kratke počitnice z dr. Rogačom, našim prekmurskim rojakom, ki so z Vogrskoga prišli na kon- gres i se zdaj nekaj časa zamü- dijo v Sloveniji. Za svoj odpo- činek so si zebrali planinsko Gorenjsko, da njim dober go- renjski zrak pomladi krv i utrdi živce. Nahajajo se pod planina- mi nad Kranjom. Vidonci. Srečno smo po- želi i spravili žetev domov. V začetki julija so se lüdje bojali, da bo deževno. Ali bojazen je bila prazna. Čeravno so slabe moči doma, je bila žetev v 10 dnevaj opravlena i začnoli so notri voziti. Včasi so po cele noči vozili, gda so se naednok oglasile tri velke mlatilnice, tak velka sila je bila. Edna je füč- kala na Vukom bregi, drüga v doli, tretja pa ropotala v Mese- rovoj grabi. Včasi smo šče koli velke meše mlatili, a zdaj je bilo zmlačeno vse že julija. — Kmet z Vidonec. M. Sobota. Dr. Brandieu Silvij, zopet redno ordinira. Beltinci. Festivala narodni običajov v Maribori so se vde- ležili tüdi Beltinčarje pod vod- stvom Kavaš Matjaša. Spremlala je je domáča Kociprova godba. Ná festivali so pokazali nekaj prekmurskih stari plesov, kak mešterske plese, tkalečki i šoš- terski ples, gostavanjske: šama- rijanko, točak, polko „Po zele- noj tratiˮ, nazadnje pa naše kolo „Marko skačeˮ. Gledalci so naše stare plese z zanimanjom gle- dali i z navdüšenjom priznali, da so nekaj pristno narodnoga i lepoga. Na podporo Novin je da- rüvao Gutman Andrej iz Francije 2.75 din. Bog povrni! Bogato naročnino v zneski 100 din. je plačao g. Ivan Kohek, Veletrgovec iz Zagreba. Bog povrni! Nesreča pri mašini. Na Kapci se je smrtno ponesrečo Lebar Vendel, test našega žu- pana. Spadno je v drumlin, ki mu je odtrgao roko i del obraza. Bio je na mesti mrtev. Pokopali so ga v četrtek ob velkoj vdelež- bi njegovi znancov i prijatelov. Naj njemi bo Srce Jezušovo smileno, njegovim domačim pa naše sožalje. Turnišče. Na kongres Kri- stuša Krala nas je hodilo iz tur- niške fare v Ljubljano 50 vdele- žencov. Odpelali smo se v petek ob pol 6 z Beltinec i smo do Pragerskoga meli svoj poseben vagon. Vožnja je bilá do Pra- gerskoga prijetna. Z veseljom smo prepevali kongresne pesmi. Vodili so nas g. dekan. Na Pra- gerskom smo se pa morali raz- deliti v različne vagone. Povsedi je bilo prenapunjeno i po večini smo stali. Iz Ljubljane smo od- nesli najlepše vtise, posebno je vplivala igra „Kraljestvo božjeˮ ne smo se mogli načüditi lepoti lüči. Spoznali smo, da Kranjci znajo šče tüdi kaj drügoga, ne samo rešeta delati. Bili smo na nebotičniki, z dvigalom smo se pelali gor, mislili smo, ka idemo, v nebesa, pa smo samo na nebo- tičnik prišli. Edna sküpina si je ogledala Jugoslovansko tiskarno, nešterni so bili v kini, vnogi so si ogledali špansko razstavo i muzej. Večina se nas je vrnola z večernim vlakom ob pol 7. vöri, nekaj jih je pa odišlo na Brezje k Mariji Pomagaj. Nazaj v Francijo so se povrnoli 1. avg. naš izseljenski dühovnik g. Ivan Camplin, ki so se dva tjedna müdili v domovini. V Nemčijo k sezonskim delavcom so v četrtek 3. avg. odpotüvali g. Ivan Škafar, izselj. dühovnik, ki so pred kratkim obiskali tüdi naše delavce v Bački, Baranji i Banati. Griža. V Lendavskoj žup- niji je začnola razsajati griža, ki je pobrala že več lüdi z toga sveta. V Pincaj smo preminočo nedelo pokopali Adorjan Jožefa, učenca IV. razreda. Vsi smo ga meli radi, zato nam je tem bole Žao za njega. Vsi smo prepri- čani, da si že v nebesaj pri Mariji, štero si v živlenji tak lü- bo i ti, dragi Joško, prosi za nas, da mi vsi pridemo k tebi, da se bomo v tvojoj drüžbi i v drüžbi naše Matere večno vese- lili. Naj ti bo lehka zemlica, ki je zakrila tvoj rani grob. Toj številki Novin je za izseljence pridjáno pismo pertoš- koga plevanuša g. Štefana Varga, v šterom prosijo za prispevke za novo cerkev. Ta prošnja je na- menjena vsem izseljencom, ki bi mogli kaj prispevati, posebno pa njihovim farnikom, šteri sami dobro znajo, kak potrebna njim je nova cerkev. V Trnji je odtrgala mla- tilnica nogo mladomi dečki Rous Franci iz Črensovec. Ravno so zmlatiti i so pometati na mlatilnici zrnje vküper. Ponesrečenec je porinjavao z nogov zrnje v dru- mlin i se pri tom držao za lato na hüti. A tata je bila sprnela i se odtrgala, tak se je dečko pre- več nagno i pravo nogo njemi drumlin zdrobo. Telefonirali so v Soboto po doktora. Prišeo je dr. Vučak z autom i Ponesre- čenca odpelao v bolnico. Tam so njemi odrezali zdrobljeno no- go pod kolenom. Njegovo živle- nje ne več v nevarnosti, čeravno je zgübo vnogo krvi. G. Lakoš. Vmro je Učenec sedmega razreda Vida Geza. Bio je operiran na slepiči, a opera- cije ne mogeo prestati. Naj v meri 1 počiva, domačim naše iskreno 1 sožalje! Kobilje. Velika nesreča je zadela drüžino Mihala Német. V mariborski bolnici , njim je za- volo operacije vrnilo 14 letni sin, Bela. Glas od njegove smrti je razžalostio ne samo domače, ne- go tüdi vse člane, mladce i na- raščaj našega Fantovskoga od- seka i vse nas, ki smo ga poz- nali. Pokojni Bela je bio najmre mladec pri našem Fantovskom odseki. Ar je bio pokopani v Maribori i so se sprévoda mogli vdeležiti samo starišje, je naš Fantovski odsek priredio za po- kojnim mladcem preminočo ne- delo na domačem pokopališči lepo žalno spominsko slavnost. Pokojni mladec je bio jako dober dečko. Domačim naše sožalje. Naj počiva v miri! Rakičan. Na pardnevne po- čitnice so prišli naš rojak g. Raj- ner Janez, kaplan v Rogatci. Že- limo, da bi se med domačini dobro počütili i si svoje zdravje utrdili, Medtem so obiskali tüdi svojega rojaka g. Györköš Šte- fana i svojega kolego Sukič Iva- na I. mestnoga kaplana v Lendavi. Na dühovne vaje v Mari- bor so odišli dekanijski kaplan iz Turnišča g. Holsedl Anton, beltinski kaplan g. Gomboc Fr. i pleb. iz Polane g. Halaš Daniel. Dolina. Začnoli smo z zi- danjom kapele, štero smo si že tak dugo želeli i štera de pos- večena na čast Sv. Dühi. Vsako- letno proščenje bo na risalski pondelek. V Mostji je vmrla Marinič Ana. Mož se njoj je ravno zad- nji den pred smrtjov vrno iz Nemčije. Kapca. V nedelo je bilo pri nas na Kapci običajno Jako- bovo proščenje. Globoko zasno- vano predgo so nam držali g. Sukič Ivan, prvi mestni kaplan v Vogrskom jeziki. Pri večernicaj so nas šče obiskali g. Halaš Daniel, župnik v Polani i so jako pozdignoli popodnešnjo po- božnost z petimi linijami. Malim maturantom. Slo- vensko kat. ak. drüštvo Zaved- nost priredi dne 12. augusta ob 9. vöri predpoldnevom v Marti- nišči v Soboti informativen se- stanek za maturante, šteri se, mislijo posvetiti učitelskomi stani. Starši, pošlite je na sestanek, kde bodo zvedli za potrebno o študiji na učitelišči. Na sestanki de govoro vučiteo g. J. Rücko. Zverinski delo. V lendav- ski goricaj je závolo meje prišlo do svaje med Hozjan Jožefom i Jaklin Štefanom, šteriva sta oba doma iz Velike Polane. Konec svaje je bio grozen. Hozjan Jo- žef je z rasojami prebodno Jak- lin Štefana, šteri je v krvi spad- no na zemlo. Odpelali so ga taki v Soboto v bolnico. Njegovo živlenje je v nevarnosti. Boži zakon od hišnoga zakona. 1. Skupni pastirski list jugoslovenskih škofov o svestvu (zakramentu) svetega zakona. Življenje — sveta stvar. Življenje obeh, matere in otroka, je enako sveto. To sve- tost življenja morajo posebno spoštovati zdravniki, ki so že po svoji znanosti poklicani, da re- šüjejo življenje, a ne da ga uni- čujejo. — Ni častno za zdravnika, ako reši’ eno življenje s tem, da namenoma uniči drugo, in to ži- vljenje nedolžnega človeka. Tu ne velja izgovor, da zdravnik to dela iz sočutja do matere. Sočutje je vsekakor lepa čednost, ako jo človek čuti v srcu in dejanski izvršuje, toda ne na škodo nedolžnega: pravo so- čutje žrtvuje sebe, a ne druge! Tako mora torej krščanska mati biti pripravljena, da v po- sebnih, resnično težkih in žalo- stnih slučajih žrtvuje tudi svoje življenje, da se ne pregreši nad življenjem deteta, ki počiva pod njenim srcem. Priznamo, da je to žrtev, toda je žrtev, ki je bila storjena v izvrševanju velike bo- žje zapovedi. — Taka mati za- služi da jo postavimo na isto stopnjo z mučenci, ki so preli- vali svojo kri radi pričevanja svoje vere v Kristusa. Mučenci so umirali za verske resnice, a mati umira za božjo zapoved. Mučencem in materi pripada pal- ma slavne zmage. Če torej mati umrje v iz- vrševanju božje zapovedi, jo ča- ka poveličanje v nebesih, tam bo izprosila svoji hiši obilje bo- žjega blagoslova, medtem ko bi si bila z ubijanjem lastnega plo- du nakopala božjo jezo nase in pogosto tudi na vso drüžino. Poleg božje jeze si nakoplje mati, ki dovoli, da se vzame ži- vljenje otroku, skritemu pod nje- nim srcem, pogosto tudi težke bolezni. Ta njen postopek je nam? reč samohotno poseganje v pri- rode zakone, a vsako oviranje naravnega poteka je škodljivo za njeno zdravje; večkrat se taka grešna operacija konca s smrtjo. Zakaj je toliko žená brez zdravja in zadovoljnosti?. Ker so grešile proti naravi! Po prirodnih zakonih bi lahko bile srečne ma- tere, lahko bi imele v svoji hiši venec cvetočih otrok, pa so štrte cvet prej, nego se je mogel ra- zviti. Namesto, da bi bile angeli varuhi svojih otrok, so jim po- stale angeli smrti. Zato gloda črv slabe vesti njihovo dušo, da- ne morejo biti nikoli vesele in tudi ne zdrave. Pogosto take žene pozneje želijo, da bi imele potomstvo, ali njihovo telo je postalo nesposo- bno, da bi bilo zibelka novemu živemu bitju.... Kako prazno je življenje takih zakoncev! (Dalje. Janček je ravno držao oči vreče, gda se je zagledno nekam proti cesti. Pri tom pa je tak ma- lomarno držao, da se je očiraz- sipala pšenica iz vejače. „Pazi malo, kak pa držiš,ˮ njemi je mehko pravo oča, čerav- no se je mogeo zadržavati, gda so ga prijeli čemeri. Lizika je najmre gnala krave na Strmec. Sreča, da oča ne opazo toga, ar jo je že zakrio kukorčnjak. „Ne bodi tak nepriličenˮ, ga je šče ednok opoto oča. „Prevôzek žakeo je, pa nemrem dobro prijéti,ˮ se je zgo- varjao Janček. Šče ne dobro vö povedao, gda se je mlin stavo i se silje sipavalo po rešeti, da je neprevejano kapalo v korito. Miškeci se je najmre zadrgno predpasnik med železne zobce na potači. „Telebaš neópačni, kama pa zijaš? Zaškrni!ˮ se je skre- gao oča. Zgrabili so ga čemerje i že je zdigno rokó, da bi ga vdaro, pa se premislo. Miškec je šteo odskočo, pa ga je pred- pasnik zadržao, da je geno mlin z mesta i ga malone prevrgeo. „Para ti edna mala, kakše mühe ti páli plešejo po glavi, da bole ne paziš,” si je muvo oča i njemi oslobajao predpasnik, šteri je bio ves predreti od zob- cov. „Na eden kraj si ga popiči pa goni naprej!” Pri njih ne bila šega, da bi mehko devali roke eden na drügoga. Vejali so, dokeč so ne djali vsega v red. „Zdaj bomo pa lehko pekli pogače, krapce pa povitice; pše- nice je letos préci zraslo,” je pravo Janček materi, štera je ravno stopila na stube. »Ne vem, če nas do nove pšenice predrži; ve vidiš, da nas je dosta pri hiži. Pa hvala Bogi, da šče boža roka tak skrbi za nas, nevredne Njegove dobrote. Tebi tam tak bole ide, mi pa se moremo dosta mantrati doma, če ščémo jesti krüh,” je pravila mati i si sela na stube. „Malo si odpočiném, tak sam nekam trüdna, da me v križi nekaj boli.” Tüdi Janček si je seo k njoj. Že sam je večkrat premišlavao pa zbrodnjavao od siromaštva do- ma. Doma je gledalo sirmaštvo na vseh voglaj. Gdakoli je potre- büvao peneze, jim ne vüpao vsik- dar pisati, ve je tak znao, da sami domá ne zmorejo, če so ne vzeli na pósodo. Pa le je njuva lübezen zmogla tüdi to, da si je mogeo dati popraviti Črevle, küpiti najpotrebnejše kni- ge i šče kakše hlače. Ve je oča noso zvoščene kapute pa hlače za njim. Vso to bridkost kmeč- koga sina, šteri se poda v šole i spozna tam drügi svet, je bla- žila topla zavest, da ta neiz- merna materina pa očina lübezen pozabla vse to trplenje. Vido je v mesti drügi svet, gde ne bilo tiste domače topline, vido je svoje šolske tovariše iz mesta, kak so si po vsakšoj vöri küpü- vali žemle i razmetavali peneze po oštarijaj. Pa tomi se ne čüdo. Vnogi med temi so ne znali, kak se pripravla krüh, kelko znoja pretečé od vsejanoga zrna do pečenoga krüha i kelko trüda je djanoga v vsakši dinar. Radi so se navdüšavali za nekše nove misli, s šterimi so pravili, da ščéjo pomoči pa rešiti lüstvo nekšega „sirmaštva”. Niednomi pa niti na miseo ne prišlo, da bi se šli k lüstvi samomi včit i spoznaval njegovo pravo živle- nje pa potreboče. Zato so bili z vsemi temi mislimi dale od toga lüstva kak tisti, ki je mo- goče po dugih letaj zavrgeo dom. Ne njemi je srce daló, da bi domačim trgao iz rok vse do zadnje pare, štero so meli ko- maj za sô, petroli pa kvas. Kak naj bi je spravlao na ko- lena pred drügimi, da bi ho- dili prosit na posodo. Čüto pa je, da so tüdi drügi lüdje vidili té nevole. Gdakoli je šö s po- čitnic nazaj v mesto, so njemi prinesli slanino, kolbase, jaboka i kakši dinar so njemi šče znali stisnoti v rokó. Ve sami znamo, da ti je žmetno pa si moremo pomagati eden drügomi. Nam se to telko ne pózna, tebi pa vse jako prav pride. Naj se nam lübi Bog dá samo včakati tistega sreč- nega dneva, gda ti pa mi vsi vküp pozabimo na vse prestane nevole. Zato je lübo vse té lüdi, med šterimi je zraseo, gde je neháo svoja dečinska leta. Re- san je vsepovsedi skoro zevalo siromaštvo pa to sirmaštvo je bilo bogato v tom, da so radi davali od toga, ka so meli. Sa- mo da telko majo, da lehko ži- vejo, več si ne želejo. Majo pa toplo lübeče srce, štero obogati pa osreči tüdi najvekše siro- maštvo. Kak da bi se sipavao boži blagoslov na nje. Dostakrat je mislo na do- mače senožeti, pašnjeke, gošče, jôšje, štero je obroblalo jarke pa ziböte (bereki). Kelkokrat je preležao na prodi kre Müre, gle- dao oblake, ki so visiko gori plavali Bog zna kama, gledao na klepetajoče mline i vrteče mlinske lopate, kama se je zaga- njao deroča Müra. Ne samo domači, cela ves se je nekelko ponašala ž njim. Vsigdi so ga bili veseli i radi so ga zvali na obiske: ve pa je bio domači človek i tak nekelko z vsemi v rodbini. Vido je, da je pod trdov zvünešnjostjov teh lüdi dosta mehke topline v njuvih srcáj. Čütili so i prav so spoznali, da je lepota tüdi v trplenji pa od- povedi. Spoznali so, da nega na tom sveti hiže, gde ne bi nikše. trplenje pa niedna skrb poklon- kao na dveri. Bili so osvedo- čeni, da nega na sveti niednoga prostora, kama bi se človek leh- ko skrio pred trplenjom, da ne miné niti edna vöra, v šteroj ne bi lüdje jokali i je ne bi trbé skrbi. Konči pa so spoznali tüdi to, da vsega toga ne mogoče do konca zarazmiti, dokeč ne stopijo skoz vrata večne svetlosti . . . „Istina, mati, boža roka čü- dovito skrbi za nas i skrbno vodi pota našega živlenja i što se njoj da voditi, se njemi ne trbe bo- jati, da bi njemi spodletelo na njoj, četüdi njemi večkrat trde neprilike zavirajo potˮ, je pravo Janček proti materi z mehkim občütjom, mehkim mogoče zato, da je bio poleg svoje dobre matere. Z materjov pa z Očom Janček ne dosta gučao pa je zato gojio tiho, živo lübezen do njih. Pa šče te je spregučao ž njima na kratko samo vsakde- 6 N O V I N E 13. augusta 1939. Praznoverje in vera. Že par let sem opažamo pri našem narodu čüdovito praz- noverje. Tu pa tam beremu v časopisju, da se tega ali onega (po večini ženske) opeharile zdaj ciganke zdaj kaki drugi potepuhi. Kaj je temu vzrok ? Odgo- vor je enostaven, namreč, ker se svet odmika od Boga. Iz dneva v dan postaja vse bolj čudno, vsak gleda le na to, da je le njemu dobro, a za drugega se ne zmeni. Pri tem pozabla se- veda tudi na Boga. Le ko je v najhüjši stiski, ko ne vidi dru- gega izhoda več ali ko je že ta- korekoč vse prepozno, le takrat se komaj spomni, da bi se le bilo dobro obrnoti k Njemu, ki nam je dal vsega kar potrebuje- mo za dušo in telo, da, ki jej dal celo samega sebe, da bi nas rešil. Vzrok praznoverju je torej odpad od Boga. Že naši pradedje so verovala rečimo v rojenice ali božanska bitja, ki so bila navzoča ob rojstvu slehernega otroka, ne da bi jih moglo člo- veško oko opaziti. Rojenice so odločile človekovo usodo že v zibeli: že tedaj mu je bilo uso- jeno, ali bo v življenju srečen ali pa ga bo preganjala nesreča, ki ji ne bo mogel uteči. Še bolj kot ob uspehih, so govorili ljudje ob zločinih in nesrečah, ki so zadele človeka češ: tako mu je bilo sojeno. Ta vera je med preprostim ljudstvom vseh na- rodov še močno zakoreninjena, kar zasledimo tudi pri našem narodu. Pa hvala Bogu, da je večina naroda vernega in da se tako praznoverje širi le med omahljivci. Ko bi človeka tako verovanje dosledno spremljalo, tedaj bi to nedvomno njemu sa- memu in celemu človeštvu neiz- merno škodovalo, saj bi popol- noma uničilo človeško voljo za vsak napor in delo ter bi one- mogočalo napredek. Zato se ta- kemu praznoverju ne smemo vdajati, temveč se v stiskah in težavah obračajmo k nezmotlji- vemu učitelju. Kakšne pa so posledice praznoverja? To so mlačnost v veri malomarnost za pouk v sveti veri, razni dvomi o verskih res- nicah branje veri sovražnih spi- sov, opuščanje vsakdanjih moli- tev, sovraštvo med narodi, so- sedi, nečistovanje in drugi grehi, ki žalijo Boga. Vero imajo nekateri za eno izmed mnogih vzporednih si člo- veških dolžnosti. Mogoče izpol- njujejo verske dolžnosti, verske- mu življenju pa odkazujejo le mesto poleg drugih doživetij. Pa vera mora biti temelj in naj- globlja vsebina vsega človeko- vega življenja. Usmerjati in na- ravnavati mora celo človekovo življenje, k edinemu cilju, k večni blaženosti. Vera je dejanje uma. Kdor začne razmišljal o globljih in najgljobljih vprašanjih, že stoji sredi verskega iskanja in vpra- ševanja. K Bogu pa vodi le res- no in pošteno razglabljanje. Le poglejmo čüdovito urejenost in smotrnost sveta v celoti in tudi v najmanjših delcih, nujne zah- teve nepodkupljive vesti, povsod in vselej veljavne resnice, Sploš- no prepričanje človeštva, vse to nam govori o Bogu, ki je izvor in smoter vsega in neskončno popoln. Misel na Boga se resno mislečemu človeku sama vsiljuje in ga nikoli ne zapusti, tudi če jo odklanja in odganja. Razglab- ljajoč človek bo o Bogu in o človekovih odnosih do Boga, o verskem spoznavanju in verskem življenju vedno spoštljivo mislil in govoril. Kdor pa ta najresnej- ša in najgloblja vprašanja lehko- miselne obravnava, je plehek in površen človek, ki polagoma postaja vedno bolj mlačen in postane končno brezverec. Ker je človeški um omejen ne more doumeti neskončnega Boga, njegovega življenja in de- lovanja. Zato je z vero nujno zdrüžena nejasnost. Pa saj nas že v naravnem svetu obdajajo nerešljive skrivnosti. Tudi navi- dezno jako preprostim dejstvom ne moremo do dna. Tisti, ki odklanjajo vero v božje razode- ne, imajo v svojem svetovnem nazoru mnogo takega, kar samo verujejo tej ali oni osebi, struji ali knjigi. Kolikokrat se pa mo- rajo sramotno umakniti pred očitnimi dejštvi. Praznovernik, omahljivec proti neovrgljivim dokazom samo „verujeˮ, da ni Boga. Pamet nas pa usmerja sa- mo k enemu, edino pravilnemu svetovnemu nazoru, ki ga je apostol Peter izrazil z besedami: „Gospod, besede večnega živ- ljenja imaš. In mi verujemo in vemo, da si ti Sin božji.ˮ Ako se bomo ravnali po besedah, ki jih je povedal prvak Cerkve, ako se bomo držali naukov svete Cerkve, ki je ve- kotrajna, ne bomo omahovali in se zatekali k praznim rečem, temveč bomo ostali verni in pos- lušni katoliški Cerkvi in kot zvesti otroci dosegli večno bla- ženstvo. Ustanovna listina samostojne r. k. ekspo- ziture sv. Kozme in Damijana v Kuzmi. Katoliškim vernikom krajevnih občin Kuzma, Dolič Matjaševce in Trd- kova v župniji sv. Marije v Gornji Lendavi je vsled oddaljenosti in slabih potov otežkočeno redno izpolnjevanje verskih dolžnosti v župnijski cerkvi v Gornji Lendavi. Da odpomorem temu stanju in ugodim upravičenim prošnjam vernikov prizadetih krajev, u s t a n a v 1 j a m kot apostolski administrator s pristankom ministrstva za vere z dne 13. februarja 1925, št. V. K. br. 41 in s pristankom župnijskega urada v Gornji Lendavi samostojno rimsko- katoliško ekspozituro sv. Kozme in Damijana v Küzmi z župnijskimi pravi- cami, posebej še s pravico krščevanja, poročanja in pokapanja ter s pravico vodstva matičnih knjig. Sedež ekspozituro je v kraju Kuzma. Obsega kraje Kuzma, Dolič, Matjašovci in Trdkova. Meje nove ekspozituro so sledeče: Državna meja, iz te preide meja na koncu kraja Trdkova na banovinsko cesto Hodoš— Petrovci, pri km 11 preide iz banovinske ceste na poljsko pot med krajema Vidonci in Doličem, odtod proti jugu preko Irtaša in Popelščaka na novo občinsko cesto, ki veže Gornjo Lendavo s Kuzmo. Odtod zavije po občinski poljski poti, Dumica imenovani, ki zavije na drugo občinsko pot med Gor- njimi Slaveči in Kuzmo ter gre proti državni meji Novo ekspozituro oskrbuje od apostolskega administratorja imenovani kaplan-ekspozit Pravno se uveljavi nova ekspozituro dne 1. junija 1939. S tem dav- čnom začne kaplan ekspozit s samostojnim vodstvom matičnih knjig, ter sa- mostojnim düšnim pastirstvom v smislu naročil lav. kn.-šk. ordinariata. Ta ustanovna listina se spiše v treh istopislh, katerih eden se s pri- padajočimi originalnimi listinami hrani v registraturi ekspozituro v Kuzmi, drugi v arhivu kn.šk. ordinariata, tretji se predloži kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Dano v mariborskem škofijskem dvorcu, dne 20. aprila 1939. Dr. IVAN J. TOMAŽIČ, škof in apost. administr. Ka je komunizem? Što so bili začetniki sociali- zma i komunizma? Marx je že v „komunistič- nom manifestiˮ (1848) odkrito izpovedao, kakši mora biti ko- munizem: da revolucionaren ino brezbožen. „Komunistiˮ, je pravo v tom oklici na proletarce celoga sveta, „odkrito izjavlajo, ka se njüvi cili morejo dosegnoti samo po nasilnom prevrati vsega zdaj- šnjega drüžabnoga reda, s komu- nističnov revolucijov. Ta revolu- cija odpravi tüdi vse zdajšnje pravne, nravne ino verske ideje. To miseo, da je komunizem že sam na sebi brezbožen, je po- zneje šče bole jasno povedao, kda je izpovedao popuni mate- rializem. Vse živlenje na sveti, je včio, je samo izraz delovanja tvarnih i gospodarskih sil. Dü- hovnost je ne nikaj samostojnoga, v istini netvarnoga, nego samo nekši odsev delovanja tvarnih i gospodarskih sil v človečih gla- vah. Tüdi nega ne Boga, ne düše, ne posmrtnosti, neodgovornosti pred Bogom, tak pravi te ideja! začetnik brezboštva. „Vera je le opij za ljudstvo, to se pravi, z vero v Boga i bože zapovedi ščejo izkoriščevalci delavnoga lüstva le siromaško lüstvo pre- slepiti, da bi se tolažilo z ne- besi i mirno prenašalo oderuš- tvo kapitalizma i svojo bedo. Marksizem je po takšem revolucionaren i brezbožen ko- munizem. V istini so pa vnogi, ki so se zbojali oznanjati revo- lucijo i odkrito brezverstvo, vzeli iz Marxa samo navaden sociali- zem i toga te zovejo marksizem. Dosledni marksizem, revo- lucionarni i brezverski komuni- zem, je po takšem za. Marxom ne samo oznanüvao, nego tüdi izvajao Lenin (prle se je pisao: Vladimir Iljič Uljanov, (1870 1924). Ruski komunizem se ime- nüje tüdi „boljševizemˮ po rus- koj reči „boljšiˮ ki pomeni po naše „večˮ. zato ka je Lenin na ednom kongresi nasproti mirov- nejše socialistom dobo večino, potom pa tüdi, ka je njegov ko- munizem dosleden komunizem, ki zahteva več kak nesiguren socializem nasprotnikov. Nekša posebnost ruskoga boljševizma je, da gradi organi- zacijo oblasti na „svetihˮ (sov- jeti) delavcev i kmetov, čeravno v istini Vlada boljševiška stranka i nje glavni tajnik (zdaj Stalin). Boljševizem je povsem Mar- xov komunizem z obojov zna- čilnostjov, z geslom revolucije i z materializmom i brezverskom. Lenin je sprijao Marxov izrek: „Vera je opij za lüstvo.ˮ Kak je pa z internacionalov, ki se dostakrat imenüje v zvezi s socializmom i komu- nizmom? Internacionale je mednarod- na organizacija socialistov i ko- munistov. — Prvo je ustanovo Marx 1. 1864., a je včasi raz- padnola. Drüga je nástala 1. 1889., ki pa se je v svetovnoj vojni prav za prav razišla, tak ka jo nešterni šče priznajo, drügi za- nikavajo. Tretja, ki jo je 1. 1919. us- tanovo s sodiščom v Moskvi Lenin; moskovska internácionala ali kominterna, t. j. komunistična internacionala. Ta pa vodi pro- pagando za svetovni komunizem. K odaji je 2 orala oratje zemle, sposobno za najbolši travnik. Oda se tüdi za hranilno knižico Črensovske po- sojilnice Poizve se v uredn. Novin. 2 dijaka ali dijakinji, z strogim nadzorstvom, sprejmem na hrano 1 stanovanje. Kološa Janez, čevljar Murska Sobota. Cvetna ulica št. 5. Sprejmem takoj 2 pomočnika Plača po možnosti in po pridnosti. Kutaššy, mizar, Bogojina. nešnje reči. Več je gučao i se smejao z drügimi lüdmi. VIII. Že tri dni je brezi pre- stanka šo dešč. Nebo je bilé do téo zavežnjeno z gostim] obla- kami. Kmetje pa so se s stra- hom pa skrbjov zgledavali na vse kraje, gda se bo začnolo gde svetiti. Večer, prlé kak so legli i zajtra, gda se je zdenilo, so zapičili svoje poglede v ne- bo. Z megeo pa se je levalo brez prestanka, da so se mehéri delali po vodi, po škegnjaj si je voda sama krčila pot i zaljála se jarke. Kapao je gosti dešč, debeli kak protje, včasih za ča- sek prehenjao, pa se v ednom hipi zagnao z viherom vred nad vesnicov, da je stonjalo drevje i so šklepetala okna, od vdar- cov bičajočega deždža. „Bog moj lübléni, ka bo s toga vremena? Prle je bila süšava, da je zevala razpokane zemla, zdaj pa dešč da ga zemla nemre popiti. Krumpli nam bodo ščista zagnjili!),ˮ so se strašili kmetje, gda so šli polagat kravam. „Vsi razgoni so puni vodé, že itak óridka hajdina pa proso sta do polovine v vodi, gde je Inači vsikdar prégorˮ, so se pra- skali za vühom tisti, ki so meli njive v dnikaj. „Kukarca, štera se že zale- tavle, že žuti, otava nam gnjili po senožetaj,ˮ so sodili tisti, ki so kadili pipe na klopi kre peči ali cécali bago. „Gorice nam ščista pokvari to dežovje, prešati ne bomo meli kaj i lagvi bodo prazni pisnivihˮ, so s strahom gledali v bežeče oblake goričanci, šteri so meli gorice v lendavskih ali pa v prečnih bregáj. „Pa se je obe- tale telko zdravoga pa lepoga grozdja.ˮ „Müra se páli napinja i če ne henja dešč, se páli razlijé po njivaj pa senožetaj,ˮ je znao nešče povedati. „Ka bi se strašili ,pa Četne- I riti, s tem si sčista nikaj ne po- moremo, radi bojmo, da mamo telko vodé,ˮ so se na tihoma veselili mlinare, štere je prlé strašilo bledo pa razpokano na- brežje Müre. „Malo je božna pot k mlinom pa to nikaj, naj je sa- mo spadno dežč.ˮ Za dečke je bio to prijeten čas póčinka, gda so se lehko brezi skrbi zleknoli na seno i tak nadomestili s spanjom to, ka so mogoče ponoči zamüdili. Včasih je znao priti što zvat jest, po obedi so pá šik dale spat. Ženske so krpale stari ob- leč, šivale odevke pa kühale haj- dino. Njuve roké idejo vsikdar! kak vöra. Domači so si sposcii okoli stola i Prebirati graj. Cerkev je bila vsakši den napunjena kak v nedelo. Lüdje so meti čas iti k meši, gde so prositi za lepo vreme. Deca so gnala po hižaj takšo breko, da so malo ne raznesti hiže. Moški so vezati doma iz sirke mekle na vüre, da si ne meo kama stopiti, če si prišeo na obisk, tak je bilo vse razmetano. Lüdje so po večeraj motiti čisla i šče devati kcoj očanaše za lepo vreme i dobro letino. Po dnevi so čteti novine i se če- meriti nad lažlivim kalendarami, šteri so kazati zdaj v teh dnevaj velko vročino. Pisati so pisma v Francijo, Nemčijo, Ameriko, pi- sana z žmetnov, nevajenov rokov, ka so svedočile zvežnjene črknje, pa tüdi pisati pisma z mladimi, gibčnimi rokami, da so reči ki pele vse pomlajene od mehke topline pa lübezni. Konči pa je ti začnolo na rahi rositi, dešč je začno pomali pikati. Nebo se je začnolo sve- titi. Z listja na drevji pa s streh so šče kapale kaple. Škegnji so se scejali. Blaženi občütki so navdajali lüdi, gda se je po du- gom časi páli prikázalo sunce i se lesketalo v pomlajenom oz- račji. Moški so se z motikami na ramaj paščiti odvajat vodé z izgonov. Po dničnatih présikaj se je nabirala voda. Deca so se z velkov rabukov pa veseljom Pritepla iz tesnih hiž i s podsü- kanimi hlačami gabzala po kal- natih vodaj. Dogarova mati je prala obleč v jarki na ogradi. Sama je bila. Voda po deždži je bila zdaj čišta na prati kak glasovira. Krišpala (mlatila po blanji) je, žmikala pa plávila spodnji obleč. Samo odevke pa prte ne mogla sama skrišpati. V tom je prišla Lizika mi- mo. Ravno prav, kak da bi njoj što nadehno to miseo. Šla je v bauto. Vidila je, da dogarova mati nemre sama krišpati odevk. Stopila je na desko na prati: „Vidim, da ste sami pa vam malo pomorem,ˮ njoj je pra- vila Lizika. „Sam Bog te je prineso, Lizika ! Dobro, dobro, da si tak vrla, ne vem, kak bi sama to oprala,ˮ je bila mati vidno vesela. „Pa bi vam šteri moški po- mogeo,ˮ je pravila Lizika pri kriš- panji i pri tom mislila na jančeka. „Spravi ti što naše moške na pralo, šče vodé mi malogda šteri prinesé v kühnjo pa šče te z nevolov. Jaz pa morem biti pri vsakšem deli, doma pa na njivaj. Njeva sta v hiži, oča veže nekše meklo, Janček pa nekaj čte.ˮ Z Kongresa Kristuša Krala v Ljubljani: Pogled na kon- gresi oltar i na del vnožine v areni. * 13. augusta 1939 NOVINE 7 Nekaj iz zgodovine čebelarstva in nekaj iz življenja čebelic. Odkar so se pojavili v zgo- dovini Slovenci, jim je bilo če- belarstvo priljubljeno. Stari zgo- dovinski viri (zapiski) omenjajo, da so že v zgodnjem Srednjem veku Slovenci bili vešči čebe- lari. Bavarski Vojvoda Tassilo III. je mnogo slovenskih čebelarjev pripeljal na bavarsko, da bi tako lažje prišli samostani in cerkve do cenejšega voska. Obenem so pa učili bavarce čebelarstva, ki ga še Bavarci do tedaj niso znali umno gojiti. Slovenski čebelarji so tako dobro vpeljali čebelarje bavarce, da šo jim hvaležni voj- vode podelili svobodnjaške (ne- mešnjaške) pravice. Ne samo za cerkve in samostane je bilo če- belarstvo dobro, ampak tudi os- talim kmetom je bilo v korist: kajti z medom in voskom so lahko plačevati desetino (pod- ložniški davek (porcija). Posebno samostani so radi jemali te vrste davek. Pozneje se je čebelarstvo tako razvilo,"da so se čebelarji organizirali v"cehe in so dobili svoje čebèlársko pravo. Čehom je načelo Val- ^Zeidlmeister“ (po naše bi rekli medovski mojster.) Ta je Vsakemu čebelarju odka- zal kraj v gozdu in mejo, ki je bil določen za njegove čebelice; to je za pasišče čebel. Celo las- tno uniformo je imel ta Čebelar- ski načelnik. Tedaj še niso Poz- nali panjev, kakor dandanes. Čebele so imele svoje, rečimo spanje" v deblih borovih dre- ves. V višini nekaj metrov, je izdolbel čebelar vodijo, napra- vil zadaj vratca, spredaj zvrtal lüknjo in panj je bil gotov. Notri je naseli! čebele, ki so izletavale skozi lüknjo na Sprednji strani. Kakor nam pravijo pisma, so v takih panjih čebete~zelo dobro uspevale, to pa "radi dobre goz- dne paše in pa radi lepega miru. Smola dreves je pa čuvala če- belice pred boleznim!. Čebelar se jeseni ni smel dötakniti čebel, šele ná sv. Jožefa dan, to je 19. marca je šel k čebelam. Dan sv. Jožefa je veljal za odločujočega. Če je bil lep, je bilo znamenje za dobro čebelino leto. Odprl je vrata, omamil čebele z dimom, pol satja vzel, ostalo je pustil in zaprl vratca. Ker so se dogajajo prestopki, je posebno sodišče skrbelo, da se čebelarji niso pre- grešili zoper Čebelarski zakon Čebelarski mojster z 12 prised- niki je o sv. Mihaela 29. sept., vsako leto ražsojal vse tožbe. Kazni za pregreške so bile zelo ostre. To se vidi, kako so ce- nili tedaj čebelarstvo. Tu nekaj primerov: Če je kmet, ki ni bil tlačan (gospoči- na^ splezal na drevo in odprl panj pa so ga ujeli, je postal tlačan in ne več svoboden kmet. Posestvo so mu vzeli in ga dali gospodu, katerega čebele je ho- tel okrasti. Če je drevo strohnelo in se prevrnilo ter ga je kdo ukradel s čebelari vred, ako je bil zasačen, je moral plačati 10 funtov (približno 500 din). Isto kazen je plačal, kdo je obsekal lipo, ki je znana, da je dobra paša za čebele. Hüda kazen je Sledila, ako je kdo vzel čebelam ves med in so čebele od lakote poginile. Temu je sodišče priso- dilo kazen naj mu rabelj prere- že trebuh in ga na to naj obesi. Pasišče v gozdu se je po- dedovalo od roda do roda, ako je pa rod izumrl, je čebelarski ceh določil novega lastnika, ali je pa panj s pasiščem pripadel zemljiškemu gospodu. Bor pa, ki je od starosti bil neraben, je pripadel čebelarju, ki ga je od žagal in čebele v lüknji odnesel domov. Tu je lüknjo nabil na deske in doma goji! čebele dalje. To je začetek panja, ki se začne tako javlati v domači oskrbi. Lahko je pa dobil novi bor, kjer je nadaljeval gojenje čebel. Roje iz svojega drevesa je smel če- belar zasledovati le tako daleč, kakor je segel en lučaj s kam- nom. Če je roj prekoračil to mejo, je moral roj odkupiti za 80 grošev (filerov). Kot čebelarji so vedno po- sebno sloven Kranjci. Kranjski vosek, kranjski med je stovel daleč izven Slovenije. Ko so v Münchenu na Bavarskem 1.1630. kühali prvič medico, so kupili niedna Kranjskom Ljubezen do čebelarstva se je ohranila do današnjega dne. Če potujemo skozi našo doma- čo zemljo po naših lepih vaseh, kjer se med gostim sadnim div- jem skrivajo skromne, toda bele, čiste hišice in se po dvorišču gibljejo naši pridni možje, ter skrbne mamice, pri mnogi hiši zapazimo na sončnem prostoru, proti vzhodu obrnjen čebelnjak (vinjak). Ob nedeljah popoldan pa skrbnega čebelarja pri njem, ki urejüje kar je potrebno. Naši slovenski pisatelji, Jurčič, Stritar in drugi, večkrat omenjajo v svojih spisih, kako dedek spo- mladi ob lepem vremenu poso- da pri čebelnjaku in kadi pipo ter opažüje vršanje čebel. Našim čebelarjem je na Splošno dobro poznano življenje čebelic, mislim pa, da jih bo zanimalo tudi teh nekaj. podatkov, ki jih bom tukaj omenil. Pa tudi ostale bravce „Novinˮ bo gotovo zanimalo, kar bom povedal o tej pridni krilati živalce ki nam bodi vsem vzor pridnosti, štedlivosti in snage. Nemški čebelar Diervan je mno- go let opazoval življenje čebel. Življenje čebel, pravi Dier- van, je podobno otroški sobici. Matica je mati čebel. Ko matica vstopi v svojo celico v satovju, ji delavke strežejo kakor otroci materi, ki je bolna. Matica je kraljica panja. Delavke takoj čistijo in urejajo satovje, da pri- pravijo za jajčeca, ki jih bo po- lagal. Ko so delavke temeljito očistile celice, polaga jajčeca, ki jih v času dobre paše položi do 2500 dnevno. Matica sama do- loča jajčeca, iz katerih se zležejo delavke in iz katerih troti. Troti so iz neoplojenih jajčec. Ko so jajčeca v satovju, nastopijo naj- mlajše delavke in jih grejejo. Hrano za mlade ličinke delajo iz medu, cvetnega prahu in vode. Ko se šesti dan Učinka zabubi, zapro celice z voščeno kapico, ki ima le toliko odprtine, da dohaja zrak. Celice delavk so zaprte 21 dni, celice bodočih trotov pa 24 dni. Celice nove matice pa 17 dni. Ko pridejo iz cehe novonastale čebelice, se tro- ti poznajo od delavk že po te- lesa so bolj zavaljane oblike in debelejši. Žela nimajo. Izletavajo popoldan, ko je najbolj toplo. Brnijo močno. Delajo nič, njih število je manjše od delavk. Delavke so manjše, bolj Suhe in imajo špičast zadek ter želo. Ttotje so tako leni, da se niti pred sovražnikom ne skrijejo. Vso obrambo oskrbe delavke. Matica je največja, krila ima kratka in teška ter ne leti dolgo. Želo rabi le proti drugim mati- cam, ne pa proti človeku. Nikoli pa dve matici ne moreta živeti v skupnem panju. Takoj, ko se zleže nova matica, nastopi roje- ne. Čebelar ve, da se bo sta- rejša družina izselila. Starejši rod se umakne mlajšemu rodu. Ob pr vem toplem dnevu se stara matica napoti v svet. Poprej se vsaka čebelica nasrka sladke te- kočine — medü, za dva dni. Ko so nekaj minut v zraku, čebelar I sliši močno brnenje in kmalu je ves roj na veji najbližjega dre- vesa. Ko so spravljene s skrbjo dobrega čebelarja v nov panj, se kmalu začne delo postavlja- | nje novega satovja. Mlade čebele, ! ki so ostale v starem panju, se umirijo in negujejo Zapüščeno satovje. V matičnih celicah je zme- raj bolj nemirno, po navadi ena izmed matic, ako ni prišlo do ponovnega rojenja, pobije vse ostale matice (mláde) dokler ne ostane sama. Nato se prične že- nitovanje te sedanje matice kra- ljice. Lepega dne okrog popol- dneva se poda kraljica iz panja v Ijubezenski svet. Najprej oble- tuje dálj časa panj, da si Zapom- ni njegovo lego in obliko, kajti gorje, da se matica Zmoti in se ne vrne v panj. Ves panj mora izumreti. Trotje, ki so dremali pred panjem na toplem soncu, se dvignejo za matico v zrak in nastane boj med troti, kateri bo tako srečen, da oplodi mlado kraljico. Tisti, ki je dosegel to srečo, pa ne živi več potem, ko je matico oplodil. Narava je v tem primeru taka, da mora do- tični Ženin plačati oploditev s smrtjo. Pri oploditvi se mu na- mreč sponila iztrgajo in matica jih odnese v obliki belih nitk s seboj. V Semenski vrečici skriva matica milijone káli za oploditev jajčec, ki jih bo zlegla. Ta pro- ces, da trot oplodi matico v zra- ku, je izsledil, že daleč preko slovenskih meja Znani Kranjski čebelar Janža Anton, rojen 20. maja 1734. na Gorenjskem v Brez ■ nici. Po dolgem opazovanju osta- lih čebelarjev, je to mnenje spre- jel ves ostali Čebelarski svet. Ko se je matica povrnila iz ženito- vanjskega potovanja, pokončajo delavke vse trote brez usmiljenja. Pa še nekaj zanimivega opa- žamo pri čebelah, namreč grad- ba satovja (gerpe) pade v oči Vsakemu opazovalcu. Satovje je naravnost umotvor, tako smot- reno je zgrajeno. Če pogledamo trupelce in ude pri čebelici, za- pazimo, da je okroglo. Zakaj? S to obliko je dosežena največja trdnost in najmanjša površina, s tem pa najmenjše izžarevanje toplote. Ravnotako obliko opa- zimo pri drevju na Splošno. Le listje je izjema, ki je ploščato in široko. To pa zato, ker list po- trebuje prilagoditev (asimilacija) to je kar nájveč sončne svetlobe, zato rabi čimveč površine. Čebel- no satovje je sestavljeno iz Samih šesterovoglatih cehe. Čemu? Slu- čajno gotovo ne, ker narava ne pozna slučaja, ampak le namen, za katerega jo je Stvarnik dolo- čil. Varčnost (štedljivost) v pro- storu je namen šesterooglatih ce- he. Prvi razlog varčnosti tiči v tem, da je z napravo šestero- oglatih cehe vsaka stena prve celice Obenem stena druge so- sedne celice. S tem je že pri- hranjena ena sedmina dela, časa in materijala. Z napravo šestih cehe je Obenem narejena Sedma celica. Še veliko bi se dalo po- vedati iz življenja čebelic, ampak to ostalo spada bolj v stro- kovni list. Vsa narava je tako Popolna in smotreno ustvarjena, da nam sama kaže, kako lep in popoln mora biti šele nje početnik, to je Bog. Štefan Rous. Službena naznanila Sresko načelstvo v Lendavi 11. Štev. 714413 Obranje in Prodaja sadja, ukrepi. Razglas. Da se tudi letos ne bi ponovile velike napake radi žganja zelenega sadja in nepravilnoga obiranja, izdajam naslednja navodila: Radi obiranja zelenega sadja se je prejšnja leta našemu narod, gospo- darstva napravila največja Škoda, S prodajo nezrelega sadja smo si že če- sto pokvarili ugodne izglede za vnov- čevanje sadja. Obiranje sadja je pri nas v mnogih slučajih še vedno skraj- no pomanjkljivo, Vsled česar izgubi naše sadje na trgu ugled in veljavo. Čas in način obiranja mnogo vplivata na kakovost pridelka. Prozgudaj obra- no sadje ni dobrega okusa, je podvr- ženo gnilobi, grbančenju in izhlapova- nju vode. Z nepravočasnim obiranjem sadja so kmetovalci znatno oškodovani tudi na množini pridelka, kajti plodovi pridobijo na svoji teži baš zadnje dni dozorevanja. Tudi pri prevozu je po- trebno sadju posvetiti največjo pažnjo, ker se nepravilno vloženo sadje ob- tolče in skvari. Rana poletna in jesen- ske jabolka je treba obirati, ko so po polnoma razvita, drevesne zrela, t. j. preden so užitno zrela To sadje do- zori za umivanje med prevozom v va- gonih in v shrambah. Zimsko sadje je treba pustiti čimdalj na drevesu. Po- znemu sadju ne škoduje, četudi ga dobi hladno vreme. Tako pridobi sadje na teži, lepoti in kakovosti. Sadje je treba obirati z roko in primernim o- rbdjem tako da ostane pecelj nepoš- kodovan. Posode za sadje morajo biti mehko obložene. Te posode je upora- bijati ne samo pri obiranju, temveč tudi pri nakladanju sadja na vozove in v vagone. Sadni kontrolorji bodo po- sebej pazili na to, da se bodo upora- bljale pravilne posode za sadje. Pri- poroča se, obirati sadje v presledkih. Prvič ne potrgamo z drevesa vsega sadja, marveč le toliko, kolikor je dre- vesne zreiega. Ostalo oberemo drugič ali celo tretjič, ko se plodovi popol- noma razvijejo. Kontrolorji za pregled sadja na- menjenega za izvoz in drugi javni or- gani bodo strogo paziti na to, da se ne bo trgalo in napadalo zeleno sadje ali sadje, ki ne odgovarja predpisom. Vse sadje, ki ne bo odgovarjalo, se bo zavrnilo. Pri tem se opozarjate na do- ločbe § 9 zakona o nadzorstvu nad živili (U. 1. št. 156|34 iz I. 1929|30) in pravilnika k temu zakonu (Sl. 1. Štev. 139|23 iz 1. 1930) po katerem ni do- voljeno prodajati sadje, ki je nagnao, plesnivo, smrdljivo ali kaže drugačne znake razpadanja. Nadalje je prepove- dano prodajati nezrelo sadje, razen z označbo „za vkuhavanjeˮ. To velja za notranji promet, kakor tudi za izvoz. Kdor se pregreši zoper ta dolóčila, se kaznuje v smislu čl. 244 cit pravilnika po predpisih § 22 in 23. zak. o nad- zorstvu nad živili odnosno § 68 zako- na o notranji upravi s kaznijo do 10 tisoč din ali z zaporom do 1 meseca. Jabolka naj se ne trgajo pred spodaj navedenimi termini, katere je na podlagi večletne prakse določil za Prekmurje tudi sestanek sadjarjev in sadnih trgovcev iz obeh srezov v Murski Soboti dne 24. Vl. 1939. Ti termini za Obranje sadja, katere je potrdila tudi králj, banska uprava so sledeči: 20. VU. žitnice=beličnik, rdeči in beli astrahan, šarlamovski. 10—15. VIII. pisani kardinal, car Aleksander. 20—25. VIII. grafenštanjc, har- bertova, rdeči kalvil. gdanski robač. 1. IX. letni železnikar (Sommer- eisen-apfel). 15—20. IX. zlata parmena, letni mašanckar, bismark, remenične (Herz- apfel), rdeči in zeleni štetinec, ananas, damasonka, baumanova. 25—30. IX. carevič, kanadka, bo- skopski kosmač, batul, pogačar. 1—5. X. lond. peping, šampanska reneta, bojkovo, jonatan, ontario. 10. X. Štájer, mašancker, krivo- pecelj, bobovec, zimski železnikar, ta- felček, klopčevka, laška trdika (Welsch- brunner). Po uredbi o kontroli sadja in sadnih izdelkov namenjenih izvozu (Sl. 1 409|67 iz I. 1938 mora biti namizno sadje za izvoz zrelo, Čisto, nepoško- dovano in brano z roko. Prepovedano je izvažati zeleno, nezrelo, prezrelo, črvi- vo, potolčeno, mokro, plesnivo, nečisto, deformirano, streseno, omočeno, kakor tudi sadje s kakim postranskim duhom. T rgovce in izvozničari še po- sebej opozarjam na stroge predpise cit. uredbe glede pakovanja in opreme zavojev in vagonov za izvoz v razsu- tem stanju. Vagoni, pod in stanice morajo biti čisti, brez kakšegakoli düha, obloženi s papirjem, leseno vol- no, ali slamo. Isto velja tudi za poe- dine oddelke v vagonu. Vsak pretenek te uredbe in predpisov izdanih na po- dlagi te uredbe, so. kaznuje po § 6 za- kona o kontroli kmetijskih pridelkov namenjenih izvozu z globo do 50.000 din ali z zaporom. Kontrolo kvaliteto in Pakiranje sadja vrše specijelni kontrolorji, ki so določeni za poedine nakladalne pos- taje. Delo kontrolorjev nadzirajo revi- zora ministrstva. Kontrolorji izdajajo spričevala samo za sadje, ki odgovarja predjusom uredbe, Sicer se roba ne sme izvoziti. • Prezgodnja obiranja sadja pa ne zakrlvijo vedno sadjarji, temveč oni Sadni trgovci in njihovi kupovalci, ki tako zeleno robo kupujejo in nagovar- jaje sadjarje k preranemu spravlanji!. Tako izkoristijo morebitne konjunkturo ali priliko, ko je na kmeta najhujša stiska za denar, Sadni trgovci se imajo vselej iz- kazati z obrtnim pooblastilo!^ njihovi naküpovalci pa z legitimacijo oprem- ljeno s sliko, ki jo izda Zdrüženje tr- govcev in vidira Sresko načelstvo. Za hinkcionarje kmetijskih blagovnih za- drug izda legitimacijo zadruga, vidira pa jo Sresko načelstvo. Žandara, or- gani imaje strog nalog nadzirati na kretanje nakupovalcev in ugotovitev, če imajo ti legitimacijo. Prebivalstvo se opozarja, da se izogiba goljufivih nakupovalcev. Občinam naročam, da prednje razglase (po potrebi tudi večkrat) na krajevno običajni način. Sadni trgovci in zadruge pa naj izdaje) nakupovalcem potrebna navodila. Sreski načelnik: Orabriian s. r. V trpljenju je šola in vzgoja značaja. Vzgojno moč trpljenja nam prav nazorno pokaže svetopi- semski primer o egiptovskem Jožefu in njegovih bratih. Ta pri- mer nam je vsem dobro znan iz ljudske šole. Splošno je priz- nano dejstvo, da trpljenje vpliva na vzgojo značaja in nravnosti (jakosti) pri človeku. Nikakor se ne more smatratí, da je preis- kušen značaj, človek, ki ni prehodil trpke poti trpljenja. Življenje brez trpljenja je podobno mrtvemu morju. Kjer ni borbe ni na- predka. tam je stagnacija, umiranje. Voda, ki stoji — zasmradi, živali v njej poginejo. Vsi veliki umotvori, ves napredek je sad napora in trpljenja posameznikov ali večih ljudi. V naporu, v trpljenju marsikdo odkrije samoga sebe, vnikne v lastne globi- ne, odkrije lastne prikrite sile in zmožnosti, o katerih ne bi Si- cer niti sanja!. Marsikdo ne bi prišel do One stopnje razvoja pri svojem značaja ako mu ne bi trpljenje prineslo spoznanja in odkrilo zmožnosti, ki bi ostale Sicer nerazvife. Sv. Janez Zlato- ust pravi: „Zdravnik ne zdravi samo tedaj, ko nasvetuje dijeto, zdravilišče, kopališče, ampak tudi tedaj, ko predpiše post, grenko zdravilo. “ Tako tudi Stvarnik zdravi človeka z trpljenjem in ne samo s srečnimi dnevi. Zato človek nikar v nesreči ne glej mrko v svet in ne misli samo na lastno bol in ne smatraj se za tr- pina, ki je zavržen od vseh, ampak spomni se, da je ravno ta bol, ta nadloga morda tvoja rešitev, morda prijatelj, ki ti vodi na cesto, ki pelje k večjemu cilju tvoje dühovne ali zemske sreče. Pojdi v duhu k sosedu in poglej, ni li morda tam še večja bol, večje trpljenje doma? Povem ti še to, trpljenje in bol do- muje v palačah, domuje pri vladarjih in bogatih, celo tam, kjer moraš skozi nešteto dobro zaklenjenih vrat in kjer morda misliš, da se samo sréča smehlja. Trpljenje pokaže, ali si močan zna- čaj, si li mož, obup pokaže nemožatost, strahopetce. Kam se hočeš postaviti, k prvi ali drugi skupini? Odloči se za prvo, ne bo ti žal! Štefan Rous. Pošta. Frumen Matjaž, Ferme de Ia Mothe. Od domačih sprejeli naročnino za tebe. Zdaj smo najšli pismo, da je Ficko Tinika, ki je tvoja žena, dužna še 45.75 din stare naročnine. Še to prosimo. — Sobočan Stefan, á Voux Gy. Kelko je nam znano, ostane cena franka tak, kak je zdaj,—Čeh Matija, Nedelica 129. Novine vaše hčeri Ma- rije so prišle iz Francije nazaj s pri- pombov, da je mesto spremenila. Ja- vite nam njeni novi naslov. — Žalik Štefan, V. Polana 15. Novine vašega brata Ignaca so prišle iz Francije na- zaj. Javite nam njegov novi naslov. — Zver Marija, Melinci 43. Javite nam novi naslov vašega moža Andreja v Franciji. Njegove Novine so prišle iz Francije nazaj, ar je mesto spremeno, - Kozel Marija, Cierges par Mount- faucon. Drüga Polovica letošnje na- ročnine za Novine i M. list plačana. - Prša Štefan, Condray par Auzaner. Letošnja naročnina 72 din plačeno. — Sprejeli smo naročnino od Sledečih: Ostric Jolanka á Landepereuse 36 din, Kolenko Vinci aux Grand Vig- nol 139.50 din. Na koj je višek? Le- naršič Marija, One Beauvardes 95.50 din. Na račun lanskoga duga smo spi- sali 5 din, na letos 90.50 din. Pali Janez au Chateüer 66 din. Na lansko leto spisali 12 din. Veren Aranka, An Couders 18 din. Roudi Štefan, Bretonville par Ablis 80 75 din. K ODAJI JE blüzi cerkve v Veržeji lepo malo posestvo pod ugodnimi pogoji. Poizve se v gostilni Seršen v Veržeji. 8 NOVINE 13. augusta 1939. Vouri Micka, Bethelain vine par Dambasle. Hvalen Jezuš i Marija I Preč. g. urednik, presrč- no vas pozdravlam z imenom Jezuša i Marije i vam želem to lübo zdravje i dugo živlenje. Daj Bog, da bi nas ešče duga leta obiskavali z Vašimi krščanskimi listi i nas srečno vodili v tom našem živlenji, štero mo meli v tüjini. Lepo se vam zahvalim na rednom pošilanji Novin i Mari- jinoga lista. Oh, kak sam vesela seli, da je v roke dobim, da zve- dim ka se godi v mojoj dragoj domovini i lüboj Slovenskoj Kra- jini. Pazdravlam vas šče ednok, g. urednik. Pozdrave pošilam svo- jim lübim staršom i vsemi rodi. Balažek Martin, Rlngeval á Moeuvres. Prečasti g. urednik, lepo vas pozdravlava z ženov ino vam želeva lübo zdravje od blažene D. Marije, da bi nam šče vnoga leta vrejüvali naše krščanske liste. Müva redno vdablava Novine i Marijin list, šteroga, z velkim veseljom čteva. Pozdravlava tüdi stariše, ženine sestre i brata, najno deco Giziko, Katico i Jožeka, ki so pri ženi- nih starših v Trnji. Pozdrave po- plava tüdi polanskomi g. dühov- niki i celoj fari. Puhan Franc i Nemec Joško Eichforst I. Dramburg In Pomern Deutschland. Velečastiti g. župnik! Predno vam še več kaj pišem, vas prav srčno pozdravim i v imeni vseh mojih prijatelov vam želemo od Boga i B. D. Marije vnogo sreče zdravja i veselja i dugo vrsto let življenja. — Častiti! Poleg ostalih, ki vam kaj spo- ročajo, vam tüdi jes pošilam par vrs- tic iz tüjine. Mi smo prišli k gospo- dari z šterim smo še zadovolni, cer- kev, ka pa nas najbole veseli, mamo 4 km daleč i se lehko vsako nedelo vdeležimo slüžbe bože. Pride nas vsako nedelo okoli 60 lüdi, tak da si lejko vse pogovorimo. Gledoč dela i hrane smo še nekak zadovolni, samo te Siromaški zaslüžek se težko pošila domo. Par nas je že poslalo prek ban- ke, a ostali pa še nemrejo, Gledoč mesečnih pa sploj nemajo pojma, da bi je gor vzeli na pošti. Dosta ji jeste, da se čemerijo, zakoj se borze ali Zveza Poli. Del. zato ne pobriga, za- koj prej se razglašüje v Novinaj, če še tű od toga nevejo. Gospoda žup- nika mamo tüdi dobroga, samo je to žalostno, da so redke cerkve i to še male, Slüžba boža se večkrat vrši po prostoraj v šoli ali kakšoj drügoj primer- noj stavbi. Novoga vam bogve kaj ne- vem pisati, naročnik sem, ka me tüdi jako veseli i še priporočam ostalim, ki nemajo Novin. Naročnino pa mislim, da ste že sprejeli od mojega soseda Casar Joška iz Bogojine. Pošilam tüdi atres če nas bojo obiskali g. Škafar, ali šteri drügi gospod, našega župnika: „Georg Gretz, kuratis, Dramburg in Pom, Bahnhof Str. 3.“ — Oprostite na vsebini i pisavi, ve znate, da so trüdne delavske roke. Sprimte še ednok vnogo pozdravov i vam želemo vse najbogše. Ostante z Bogom ! Gutman Andrei. á Thelone. Velečastiti g uredniki V imeni Jezuša i Marije vas pozdravlam i vam želem od Boga lübo zdravje, ka te ležej prenašali težko delo, štero vam nalaga skrb za nas izseljence. Daj Bog, da bi nam šče dugo let vrejüvali naše kr- ščanske liste, ki so nam na velko ve- selje. Jaz je navadno v soboto dobim v roke i je vsikdar z veseljom preštem. Godi se mi dobro, k meši idem vsako nedelo. Pozdravim svoje domače, že- no, deco, starše, rodbino, botrino i vse bogojarčare. Karol i Etelka Zelko, Rad- lov, Nemčija. Prečastiti g. urednik ! Prav lepo vas pozdraviva i vam želeva od lüboga Jezuša i blažene Device Marije lübo zdravje i dosta božega blagoslova pri vašem deli. Naznaniva vam, da Novine redno vdablava. Hvala Bogi sva zdraviva i se nama ne godi slabo. Pa vendar pri tom ne moreva pozabiti svoje rojstne vesi, kde je zdaj vse tak veselo, drevje puno sada i go- rice pune grozdja. Oh, kak radiva bi bila zdaj doma pri svojoj dečici i ma- teri. Ali siromaštvo naj je prisilno, da sva morala oditi v hladno tüjino, da Olejšava živlenje naše drüžine. Prav srčno pozdravlava najno staro mater, ki mora dosta trpeti na najnom malom posestvi, či šče kaj pridelati. Tüdi z najnov decov ma dosta skrbi. Znava, draga mati, da ti dostakrat pridejo skuze v oči ali dober Jezuš i njegova mati Marija Ti vse poplačata. Pozdra- vlava tüdi svojo deco Gezeka, Petreka, Jolanko i maloga, komaj dve leti sta- roga Jožeka. Draga deca, znava, da vam je dostakrat težko brez očé i ma- tere. Pa naj bo Jezuš vaš oča i Marija vaša mati, naj vas vodita po poti zve- ličanja: Pozdravlava tüdi tetico, prija- tele, soside i celo Prosečkoves. Po- zdravlava g. Kereca, šefa borze dela i njihovo drüžino. Pozdrave pošilava na- šemi g. plivanoši Bejeki pri sv. Sebe- ščani i celoj Slov. Krajini. Pozdrave pošilajo g. ured- niki Novin: Venia Julka. Bonville par Etampes i Lenarčič Alojz Cambrai. Fantovske odsekom. Mladec je vedno vesten in točen — pozna disciplino. Drugi temelj naše notranje moči in zunanje rasti je disciplina ! Kako pri- jetno in trdo zazveni ta beseda v na- ših ušesih, kako prijetno nam postane pri duši, ko slišimo besedo: bodi dis- cipliniran! A potrebna nam je discip- lina za življenje odsekov, tako potreb- na, kot zrak za naše telesno življenje. Potrebna nam je disciplina. ker 1) ob njej rastejo naši značaji; 2) od nje je odvisna Veselost in uspešnost našega tihega dela pri sestankih in telovadbi; 3) od nje je odvisen naš ugled v jav- nem življenju. Disciplina, vestnost in tečnost v društvenem Življenju je merilo naših moči in našega značaja. Na to vas mo- ram predvsem opozoriti: nikar ne sma- trajte svoje discipliniranosti, svoje po- korščine do vodstva kot nekako zna- menje svoje nesamostojnosti ali čete slabosti! Nasprotno! Nediscipliniran je lahko vsak slabič, vsaka mevža. Dis- cipliniranost in pokorščina pa je le do- kaz vaše skrbi in ljubezni do svojega mladčevskega krožka; je dokaz, da ste res dobro vzgojeni Mladci. Kajti samo pomisli, zakaj tu ali tam ta ali oni iz- ostane od sestanka? Res da je včasih vzrokov veliko, a največkrat izostane ta ali oni radi nelobe, ker sé mu ne ljubi. Ali pa je mar lenoba odlika in dokaz tvoje moči ? In zakaj tu ali tam ne pridemo pravočasno? Radovedni smo in se ustavimo tu ali tam, klepe- tamo s tem ali onim, ali smo počasni doma. Kaj misliš, ali je to tudi dokaz tvoje moči ? Ne, tečnost bi bila tebi v i čast, disciplina dokaz oblasti nad sa- mim seboj. In zakaj se tu ali tam na svojih sestankih ne damo umiriti vkljub opozorilu ? Enostavno zato ne, ker ne Znamo obvladati svojega jezika in svo- jega razpoloženja! Ali je mogoče to junaštvom Prav gotovo ne! Glej, svojo moč, svojo samostojnost boš dokazal vedno prav s tem, da boš v vsem svo- jem domačem in pa tudi v društvenem Življenju discipliniran, da boš točno Prihaja! k sestankom in to tudi takrat, ko te bo mogoče vabila kam drugam ta ali ona prijetnost, ta ali oni prija- telj, ta ali ona družba, to ali ono delo. Svojo oblast nad samim seboj boš pravtako dokazal zopet z disciplino pri sestankih samih, z mirnostjo, z zna- nost jo pri predavanjih. Da, dragi Mlad- ci, disciplina je preizkušnja naše no- tranje moči in veličine naše ljubezni do stvari. Disciplina je predpogoj za pri- jetnost in uspešnost dela pri sestankih in telovadbi, kajti, kaj misliš, kdaj bo med nami bolj veselo, ali takrat, ko bomo prihajali k sestankom vsi, pol- noštevilno, da ne bo manjkalo nikogar, ali pa takrat, ko nas bo samo nekaj zbranih? Gotovo bo veselje večje ta- krat, ko bomo vsi prihajali k sestan- kom. In kaj misliš, kdaj bo med nami neskaijeno veselje? Ali takrat, ko bo- mo prihajali prepozno, eden 5 minut, drugi 10, tretji 20 minut po določen! uri, ali takrat, ko bo vsak prišel točno ob določenem času? In kdaj bo večje veselje med nami: ali takrat, če bo tisti, ki naj deklamira, nastopil dobro pripravljen in korajžno, ali takrat, ko bo svoje liste neredno mečkal in še bolj neredno prednašal svojo deklama- cijo, radi nedisčipline premalo pripra- vljen? In kdaj bodo naši nastopi mo- gočni: ali takrat, ko bomo dobro pri- pravljeni, ali takrat, ko bo radi naše nediscipliniranosti pri telovadnih urah šepalo vse, ali takrat, bo bodo radi svoje komodnosti nastopili samo ne- kateri? In naši sestanki? Kdaj bodo bolj privlačni in koristni: ali takrat, ko bo vsak hotel imeti prvo besedo in bo kričalo in govorilo vse prek, ali ta- krat, ko bomo mirno, brez besede po- slušali, tistega, ki bo od vodje dobil besedo? Glejte, vsa lepota, vse ve- selje, vsa privlačnost in koristnost na- ših sestankov in vsega našega dela je v veliki meri odvisna od vaše dis- cipliniranosti. in ker hočemo, da bodo naši nastopi mogočni, zato moramo hoteti tudi disciplino in jo mora tudi vsak zase in tudi za vsako ceno dr- žati. In to tudi hočemo ! Je prepotrebna za naš ugled. Disciplina naša namreč ni samo do- kaz naše notranje moči in ne bo pri- nesla samo lepega življenja v naš krog, ampak tudi na zunaj bomo nekaj vel- jali le, če bomo disciplinirani. Le po- misli, kdaj nas bodo drugi bolj upoš- tevali: ali takrat, ko bodo videli, ali zvedeli, da je na naših sestankih nered in discipliniranost, ali takrat, ko bodo zvedeli, da smo kakor dobro organizi- rana in disciplinirana četa? In kdaj burno imeli v javnosti večji ugled, ali takrat, ko bodo govorili o nas. da pri- hajamo samo takrat, ko drugega dela nimamo? In kdaj bodo|bolj v javnosti računali z nami: ali takrat, ko bomo nastopati kot nedisciplinirana, razpr- šena čreda? Da, iz tega vidiš, da je potrebna disciplina tudi za naš javni ugled. Dragi Mladci ! Že smo sklenili, da hočemo rasti v odločne značaje, močne, plemenite, mlade ljudi. Preiz- kušnja tega je naša discipliniranost v našem delu, discipliniranost v našem zadržanju. Zato hočemo povsod in vedno disciplino. Mi hočemo ustvariti veselo, prijetno in privlačno življenje v našem krogu in takšnega življenja ni brez discipiine. Zato hočemo disciplino! Mi hočemo in moramo si pridobiti u- gled tudi v javnem življenju. In tega ni brez naše najsilnejše disciplinirano- sti povsod. Zato hočemo dokazati dru- gim, da zmoremo biti disciplinirani in to bomo vedno ostali. Zato disciplino v vse naše življenje, da bo lepo, bo- gato, privlačno in mogočno. MATI BOŽJA NA SLADKI GORI zopet ljübeznivo vabi romarje na ro- marski shod, ki se prične 12. t. m. ob 6 uri zvečer s pridigo in litanijami. Dne 13. t, m. (nedelja) bo po običaj- nih pobožnostih v cerkvi še na proš- lem pretresljiva igra: „Slehernikˮ. Po- birala se bo vstopnina za veliki zvon tukajšne romarske cerkve. Mnogo je že bilo letos taborov in prireditev, vseeno pa pridite prija- telji nebeske Matere tudi letos k Njej na Sladko goro, v to mirno zatišje, kjer boste v molitvah in žrtvah reše- vali neumrljive duše. Pošta. Kühar Mihael, Dettmansdorf- Kőlzovv, Nemčija. Po širiteli Gumilari sprejeli 42 din kak naročnino za 7 me- secov v Nemčijo. — Puhan-Nemec. Eichforst. V pogodbi stoji, da bi se 10 MK. lejko pošilalo mesečno, a nem- ška oblast dozdaj ne dala toga dovole- nja. Rafael je javo to v Beograd i prosi za pomoč. „Na vnoge v sveti bojˮ kniga se dobi, javila nam jeli jo vama ali komi drugomi naj pošlemo, da samo pitata, če se dobi. - Iz Fran- cije sprejeli naročnino od sledečih: Gutman Andrej á Thelonne 102.75 din. Gergar Karol, Férme Beaumont 18 din. Kočar Ernest á Oisserny 80.75 din. Na koj je višek ? — Šerüga Geza, Hugosdorf post Tribses. Po širiteli Gumilari iz Vidonec sprejeli 36 din tvoje naročnine. Slovenski delavci! Vsi v Franciji živeči Slovenci, za vse i nformacije glede potovaja v domovino se obrnite na edino jugos- lovensko agencijo 18. rue de Ia Michodiére, PARIS II. Vozne karte po najnižjih cenah ! Menjamo denar po najboljšem kurzu! ■■■ Dopisujemo v slovenščini! „PUTNIKˮ Bogatin bi rad zasmehoval. Kaj pomagajo vse lepe na- redbe, da bogatini ne smejo za zaslužkom v tujino, ko pá znajo tako lepo lagati, da napovejo toliko dolga, kolikor tisočakov imajo v hranilnici naloženih. Sicer je zadnje čase res bolj težko kaj odnesti iz hranilnice, in bi se tisto v neki ironiji res smelo imenovati dolg, ko ga hranilnica ne more izplačati. Ali vendar, bogatin se je zlagal in prišel v tujino. Pa je doma imel celo mlatilnico in bil sploh velik gospod, ki so vsi vaščani pred njim spoštljivo od- krivali klobuke. V Franciji je pa hlapec postal. In gospodarjev sin ga je večkrat počasni z naslovom be- daka. Sicer je to včasih res za- služil, ker ni tako naredil kakega opravila, kakor bi ga po fran- coskem Sicer moral. Ampak nje- gov način je bil velikokrat boljši, samo da veliki francoški narod ód malega slovenskega nerad sprejema nauke, četudi v svojo škodo. Nadalje pa bedak ni pre- več mikaven naslov in sveto Pismo za to besedo celo grozi z večno kaznijo. Seveda bogatin toliko svetega Pisma ni poznal, ker že doma ni imel navade ho- diti v cerkev, kaj šele na fran- coskom brezverskim podeželju. Zato ga ta naslov ni toliko bo- lel. Bolj ga je bolel hrbet, ko se je moral cele dneve sklanjati nad sladkorno repo. Pa zato ni dobil dosti bolj sladke kave. Le bolj po ceni bi lahko kupil sladkor, ko bi bil končal kontrakt, pa bi hotel v domovino pretihotapiti sladkor, kar pa je lahko zelo nevarno, končno pa ta bogatin niti ni čakat do konca kontrakta, ker so cariniki navadno zelo pa- metni ljudje. Lepega dne, že prve mese- ce po prihodu, je pisal obširno pismo svoji prešerni ženki, naj mu za božjo voljo pošlje toliko denarja, da se nazaj domov pri- pelje. Seveda se je ženska ne malo razžalostila. Navadno je namreč obratno, iz tüjine se do- mov denar pošilja. On da si mora jesti še dokupovati, ker francoske hrane pri nas niti svi- nje (Oprostite!) nebijedle; cene živilom so pa zelo poskočile, tako, da mu tista majhna plača, ki jo dobil na kontrakt, komaj zadostuje, da od glada ne umrje. Kajpak, si je mislila žena: Ko si hodil z mlatilnico okoli, si se navadil na dobro jedačo in pi- jačo, sedaj ti pa preprosta hra- na več ne diši. Sicer mu pa tega ni pisala, samo mislila je tako, posebno še, ker se je spomnila, da ga je pravzaprav tudi sama razvajala, ko mu tolikokrat pi- ceke klala in vino kühala. Kam bi namreč Sicer z denarjem: otrok nista marala imeti, sorod- nikom pa tudi ne moreš vsega zapustiti. In sam moraš tudi ne- kaj imeti od življenja, kakor sta onadva mislila in sodila o smislu življenja. Tako mu je torej denar poslala, da se je lahko vrnil domov. Seveda se je vse to točno zvedelo šele čez par let. Pravijo, da je ta bogatin zdaj nekam bolj prijazen do sováščanov. Drügi ve pa bil doma go- stilničar. A je moral v tujino, ker je na boben prišel, kako tudi ne bi, ko ga je pa en sam obed v Soboti večkrat par tisočakov stal. Ga namreč ni hotel plačati, ker se mu je zdel predrag. Pa je v resnici moral biti drág, ker go- spod gostilničar ni sam kosi!, ampak z njim njegove lepe lju- bke. Potem so ga pa izterjali potom advokata. Tako je torej moral iti v tujino. In njegova gospa gostil- ničarka z njim vred. Pravijo, da tu zdaj ni več tako rdečkastega obraza in tre- büh, da mu je nekam Čudno upadel. Tudi redno vsak večer moli, Vsaj nekaj malega. Doma pa niti v cerkev ni mogel iti. Se- veda, gostilniška obrt mu tega ni dovolila, kakor so o tem pre- pričani vsi gostilničarji. Pravijo tudi da je prihranil že lepe tisočake. On bi jih še več, če ga ne bi motile lepe Polja- kinje. Ali te mu znajo izvabiti denar. Seveda mu je pozneje žal, toda po toči, saj veste. Pri delu se celo odlikuje. Pri oratveni tekmi je dobil od komisije Odlikovanje, ker je naj- hitreje oral. Pa tudi v Franciji delijo Odlikovanje raje domači- nom kakor pa tujcem. Kmalu bosta toliko zaslüžila, da rešita gostilno. Bodite prepri- čani, da boste v tej gostilni po- tem bolje postreženi. Po krivem obsojen. Tik pred nosom mi je od- pihal vlak. Na drugega sem mo- ral čakati lepo število ur. Zato sem zavit v bližnjo gostilno. Na- ročil sem si Skromno večerjo. Pa je prisedlo dvoje lepih deklet k moji mizi. Sicer sem se nekam Čudno počutil v njih dru- žbi, vendar sem na to kmalu po- zabil, posebno, ko smo začeli piti že drugi liter. To se pravi: pil sem takorekoč jaz sam, ker sta oni dve samo srkali. Kot dve čebelici. S svojim zanimivim pripo- vedovanjem sta me omamno ob- letavali. Tako, da sem končno privolil, da ju spremljam domov in tam prenočim ter potujem z jutranjim vlakom. Vedno dalje sta me vodili skozi številne ulice. Vedno manj lepih hiš smo srečali. Vsaj zdelo se mi je tako, nekam v megli. Končno smo prišli do večnad- stropne hiše. Opotekal sem se po vegastih stopnicah do četrte- ga nadstropja. Onidve sta odprli vrata in mi prijazno dale pred- nost, da vstopim. Kakor hitro sem bil v sobi, sta pa zaloputnili vrata in še ključ obrnili. Postajal sem trezen in kmalu našel gumb za svetlost. Pa ni deloval. Z vžigalicami sem si toliko pomagal, da sem ugo- tovo kje je postelja. Ali strah in groza; Ko sem se hotel vleči, sem otipal čudno mrzel predmet na postelji. Sicer se je pa takrat tudi s hodnika že slišalo kričanje. Naenkrat pred menoj. Takoj so me vklenili kot ubijalca ženske, ki je ležala na postelji. Tudi na sodniji ni nič po- magalo moje zatrjevanje, da sem nedolžen. Bil sem obsojen na smrt na vešala, kar drugi dan. Zvezanega so me peljali na vesišče, kjer je že čakala velika množica. Vsi so se čüdili, da sem tako miren. Rabelj mi je spretno vrgel vrv okoli vratu in odmaknil pod- stavek. Ali skoraj istočasno sem že bil na tleh: vrv se je pretr- gala. Ljudstvo je mrmralo in se čudilo. Obesili so me drugič. Pa se je vrv znova pretrgala. Ljud- stvo je začelo mrmrati, Slišali so se posamezni vzklik!: „Zahteva- mo pojasnila !“ Ko so me pa tretjič obesili in se vrv spet pretrgala, takrat pa Policija ni bila več koš mno- žici, ki je predrla ograjo in ho- tela proti meni, da bi me rešila. Sicer sem pa že sam spoz- nal ugodno priliko in začel be- žati. Ves zasopihan sem pribežal na živilski trg. Naenkrat se za- vati na mojo pot velika tikev, ki se ji več nisem utegnil ogniti. Padel sem kakor sem dolg in širok, zakričal od bolečine in se — vzbudil. Bil sem ves znojen. Camplin. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava, Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.